INTERVJU GOSPODARSTVO Janez Melanšek, poveljnik Ko led postane donosen CZ zahodnoštajerske regije posel Str. 22-23 ■o !o Str. 4 novi tednik 7 let Tednik za Savinjsko regijo / št. 37 / Leto 78 / 14. september 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Celje bo do 17. septembra spet središče poslovnega sveta Na celjskem sejmišču se je včeraj začela največja in najpomembnejša poslovno-sejemska prireditev v Sloveniji, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Na enem mestu je zbrana ponudba za dom, gradnjo, prosti čas in zdravo hrano, predstavila se bo tudi slovenska modna industrija. Na Mosu je letos približno sedemsto razstavljavcev iz Slovenije in tujine, ki so na ogled postavili več kot tisoč blagovnih znamk. Str. 5 Foto: Andraž Purg - ------j BRASLOVČE, NAZARJE NASA TEMA Od počitniške prikolice do vile Str. 7 Kdo so partnerji vrhunskih športnikov? Str. 12-13 o Hribar in k. fin televizije t Erjavec sl°venija konama VSOLZAH 2 AKTUALNO ZADETKI »Bojimo se porasta psihičnih stisk. Videli smo, da so bili ljudje pod vplivom adrenalina 10, 14 dni. Ko so se zadeve umirile, so se odprle druge težave, stiske.« Janez Melanšek, poveljnik Civilne zaščite zahodnošta-jerske regije 1 V 1 »Od maja do avgusta in tudi v decembru imamo v podjetju norišnico. Naši ledomati takrat delajo nepretrgoma, naši vozniki so na terenu od ranega jutra do poznega večera.« Jaka Obrez, direktor in solastnik podjetja Ledeksi »Kot župan se zavedam, da si bo velenjski zdravstveni dom zaradi nakopičenih sporov iz preteklosti moral povrniti zaupanje občanov.« Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje »Vedno potujem na >divje< načine, z nahrbtnikom, visečo mrežo, s šotorom. Očitno mi je usojeno, da bo tako ostalo še nekaj časa. Kovček podarjam maturantki s poplavljenega območja, da bo upala v boljši svet.« Polona Kuzman, nagrajenka za najboljši potopis v naši akciji »Ko je moj praded deloval kot slaščičar, je bil zelo cenjen sladkor, takrat še ni bilo poudarka na čokoladi. Ko smo se odločili za čokoladnico, smo to spremenili. Prve mesece smo izdelke metali stran, a smo vztrajali.« Urban Videtič iz čokola-dnice Olimje ČETRTEK 1 1 PETEK 25 \ 1 / 24 0 16 0 15 SOBOTA 1 1 NEDELJA -\ 1 / 26 -1 1 / 27 14 15 ? iCv -Co Ü M Ц \ ■ ■ — v , , \ Ц Her <Џ "T Јл os it u.U. Yy Zi Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda v podružnični osnovni šoli na Sladki Gori v občini Šmarje. Minister je v tej občini obiskal še centralno šolo in POŠ Mestinje, v občini Šentjur pa OŠ Blaža Kocena Ponikva. (Foto: MVI) Pristojni minister ne vidi razloga za skrb Kakšen bo vpliv učiteljev brez pedagoške izobrazbe? Ob začetku šolskega leta so številni ravnatelji osnovnih šol na Celjskem ponovno opozorili na pomanjkanje učiteljev in na možno razgradnjo šolskega sistema. Da se razmer ne da spremeniti čez noč, pravi minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda, ki v zaposlovanju delovnih moči med nepedagoškim kadrom ne vidi razloga za skrb. Minister se je drugi septembrski petek v naših krajih mudil na delovnem obisku in se zadržal tudi v nekaterih podružničnih osnovnih šolah. Poudaril je, da so slednje marsikje duša kraja. TINA STRMCNIK »Primanjkuje učiteljev matematike, fizike in angleščine. Potrebujemo tudi socialne in specialne pedagoge ter logopede. Kadrovske težave rešujemo tudi s pomočjo strokovnih delavcev, ki nimajo pedagoške izobrazbe, ali s pomočjo študentov.« Tako je na novinarski konferenci pred začetkom šolskega leta o kadrovskih razmerah dejala vodja aktiva ravnateljev OŠ in glasbene šole Mestne občine Celje Helena Verdev. Tovrstnih težav nimajo le šole v večjih mestih, ampak tudi v manjših občinah. Ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah Mitja Šket je dejal, da so za to šolsko leto želeli potrebe po učiteljih razrednega pouka zapolniti tudi z dvema študentoma ustrezne študijske smeri. Dva dni pred začetkom šolskega leta je v šolo prispela okrožnica ministrstva, da šolam ne bo več namenjalo denarja za plačeva- nje študentov. »Znašli smo se tako, da smo zaposlili kader, ki nima pedagoške izobrazbe. Lansko šolsko leto nismo našli učitelja fizike, zato sem ta predmet pol leta učil jaz,« je povedal Šket. Prepričan je, da je pedagoška usposobljenost učiteljev ključna prav v osnovni šoli. Povedal je, da ogromno strokovnjakov ne zna podajati znanja, kar je še posebej kritično pri otrocih, ki šele vstopijo v šolo, torej pri prvošolcih, drugošolcih in pri razredni stopnji nasploh. Kadar v šoli zaposlijo strokovnjaka, ki nima ustrezne pedagoške smeri, mu tovrstne usmeritve dajejo učitelji, ki imajo kilometrino, in tako pomagajo novincu. Problematika ni nova Da se težave s pomanjkanjem učiteljev vlečejo že več let, je dejal minister Felda. Spomnil je, da je učiteljev občutno primanjkovalo okoli leta 1990, ko je ministrstvo dovolilo, da so pred učence v šolah stopili tudi inženirji in drugi strokovnjaki ustreznih smeri, a brez pedagoške izobrazbe. Tudi zdaj lahko vsak ravnatelj, ki nima dovolj učiteljev, glede na spremenjeno zakonodajo za največ tri leta zaposli kadre, ki izpolnjujejo pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nimajo pa pedagoške ali andragoške izobrazbe in strokovnega izpita. »Ravnateljem po novem razpisa za takšno delovno mesto ni treba ponavljati vsako leto. Delavci, ki bodo prej kot v treh letih pridobili pedagoško izobrazbo in opravili strokovni izpit, bodo v službo sprejeti brez dodatnega razpisa. Tako skrbimo za trajnost, ki je prej ni bilo. Prej so lahko takšne sodelavce s prijavo na razpis izpodrinili kadri, ki so izpolnjevali vse pogoje,« je še poudaril minister. »Vesel sem, da je izobraževanje v državi kljub neurjem in poplavam povsod normalno. Ponekod je edina razlika to, da so šole organizirale pouk v nadomestnih prostorih,« je med drugim dejal Felda. In kakovost? Kako bo to, da v šolah lahko učijo kadri brez opravljenih pedagoških izpitov, vplivalo na kakovost izobraževanja? Felda je prepričan, da je takšnih rešitev v posamezni šoli malo, medtem ko nekatere šole sploh nimajo težav s pomanjkanjem učiteljev. »Tu in tam je morda v vsej vertikali le ena oseba brez ustrezne izobrazbe. Zaradi tega se kakovost izobraževanja ne bo bistveno spremenila. Če znajo tisti, ki nimajo vseh kompe-tenc, pristopiti do ljudi in znajo z njimi dobro komunicirati, večjih težav ne bo.« Ministrstvo je, da bi spodbudilo zanimanje za pedagoške poklice, februarja objavilo razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov. Po besedah Felde vse možnosti za štipendije niso bile izkoriščene. Da bi našle načine, kako študij narediti bolj zanimiv za študente in kako študentom posredovati več znanj za neposredno delo v razredu, so vse slovenske pedagoške fakultete začele ponovno pregledovati svoje programe. »Po mojem mnenju bi morali študentom omogočiti še več prakse, kot so je dolžni opravljati že zdaj. Prakso bi lahko imeli že v prvem letniku, da bi študentje takoj videli, ali so iz pravega testa za ta poklic,« je še dejal minister. AKTUALNO 3 Nasilja nad starejšimi vedno več Največ ekonomskega in fizičnega nasilja Čeprav je primer iz DSO Trebnje dodobra zatresel družbeni pogled na nasilje nad starejšimi, je po vseh statistikah policije in centrov za socialno delo primerov tovrstnega nasilja največ v domačem okolju. Vendar tako za institucionalno kot domače nasilje nad starejšimi velja, da vsi primeri niso prijavljeni. Predvsem zaradi strahu in onemoglosti starejših žrtev in zato, ker niso dobro obveščeni o možnostih pomoči v primeru doživljanja nasilja. Pogosto so izolirani, o svoji izkušnji se ne morejo z nikomer pogovoriti. SIMONA SOLINIC Junija letos je bil tej temi namenjen tudi strokovni posvet, ki sta ga v Celju organizirala Center za socialno delo Celje in Mestna četrt Nova vas. Na njem so prisotni izpostavili, da je nasilja nad starejšimi vedno več in da področje preprečevanja tovrstnega nasilja sistemsko v Sloveniji ni urejeno. Natančne statistike ni V Sloveniji natančne statistike, koliko teh primerov se zgodi, ni. Tudi zato ne, ker policija te statistke ne vodi. Policija ima statistiko primerov nasilja na splošno, toda natančnega razreza vseh številk nasilnih primerov, kjer so žrtve starejši ni. Med nasiljem nad starejšimi je po izkušnjah policistov, ki te primere obravnavajo, veliko ekonomskega nasilja, sledijo poneverjanja, kadar svojci s premoženjem starejših ne ravnajo v njihovo korist. Nemalo je fizičnega in besednega nasilja. Junija je tudi celjska policija izpostavila problem takojšnje premestitve žrtve na varno. Starejši spadajo med ran-ljivejše skupine ljudi, ki naj bi bile po Zakonu o preprečevanju nasilja iz leta 2008 še toliko bolj zaščitene. Ce je starejši človek žrtev nasilja, je namestitev v varne hiše skorajda nemogoča, saj je, kot smo poročali junija, pogoj za bivanje v varni hiši to, da žrtev lahko skrbi sama zase. Varne hiše namreč za onemogle nimajo ustreznega medicinskega ali negovalnega kadra. Kljub temu se zaposleni v varnih hišah znajdejo in nudijo pomoč, kadar pride do situacije, ko morajo zaščititi žrtev. Področje preprečevanja ni urejeno Da je treba področje preprečevanja nasilja nad starejšimi v Sloveniji začeti reševati celostno, je junija za Novi tednik dejala tudi Darinka Rozman iz društva SOS za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. »Žrtve morajo dobiti pomoč, ki je prilagojena njim. Telefon je zanje morda edina zveza z okoljem ali varnost, Približno 6 ljudi, starih 60 let ali več, je v zadnjem letu doživelo eno od oblik nasilja v skupnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od 2 od 3 zaposleni v zavodih poročajo, da so v preteklem letu povzročili nasilje. Raziskave so pokazale, da so najpogostejše oblike nasilja nad starejšimi zanemarjanje, fizična zloraba, psihična zloraba ter finančna ali materialna zloraba. ki jo imajo. Ampak vsi starejši nimajo ali ne znajo uporabljati pametnih telefonov, nimajo spleta, da bi poiskali pomoč. V Sloveniji zaenkrat na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi ni enotne pomoči. Rešitve so sicer lahko dobre in učinkovite, a niso poenotene.« Velik del pri odkrivanju nasilja nad starejšimi opravijo patro-nažne sestre, ki imajo glede na zdravstvene potrebe dostop do starejših, če ti bivajo doma. Pri takšnih obiskih opažajo veliko psihičnega nasilja nad starejšimi, zaznajo tudi primere fizičnega nasilja. »Vendar starejši o tem ne želijo govoriti v prisotnosti svojcev in se ne želijo izpostavljati,« je junija pojasnila patronažna sestra Alenka Lončarič iz Zdravstvenega doma Celje. Kadar zaznajo nasilje, o tem obvestijo osebnega zdravnika starejše osebe, nato se obveščanje nadaljuje do centrov za socialno delo. Ustvarjajmo upanje z dejanji Deseti september je svetovni dan preprečevanja samomora, ki je letos nosil slogan Ustvarjajmo upanje z dejanji. Z geslom želijo doseči povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega posameznika, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in rešijo življenje. Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je v zadnjih desetletjih upadla za več kot 30 odstotkov, a še vedno v Sloveniji beležimo več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi samomora na svetu umre več kot 700 tisoč ljudi, skoraj 77 odstotkov vseh svetovnih samomorov se zgodi v državah z nizkimi in s srednjimi dohodki. Eno najbolj izstopajočih značilnosti samomora v Sloveniji predstavljajo razlike glede umrljivosti v regijah, ki so med posameznimi deli države tako velike, kot bi jih sicer opazili med državami. V regijah na vzhodu države beležijo višji količnik kot v tistih, ki so na zahodu. Na izražene regionalne razlike vplivajo tako socialno-eko-nomski, okoljski kot drugi dejavniki. Regionalna razpršenost samomora je povezana tudi z duševnimi motnjami zaradi uživanja alkohola in z alkoholno »subkulturo« seve- Po številu samomorov v zadnjih letih izstopa Podravje. (Foto: Pixabay) rovzhodne Slovenije. Slednja namreč povečuje tveganje za samomor. Na razlike v stopnji samomora med regijami lahko vpliva tudi morebitna neenaka dostopnost do služb na področju duševnega zdravja, natančneje dostopnost do zdravnika specialista psihiatrije, pedopsihiatrije, med socialno-ekonomskimi dejavniki pa je izpostavljena brezposelnost, ki zvišuje tveganje za samomor. »Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki imamo na področju prepoznavanja samomorilne ogroženosti in preventive samomora zelo pomembno vlogo na vseh podro- čjih zdravstvenega varstva, še posebej zaposleni v službah nujne medicinske pomoči, družinske medicine in na področju duševnega zdravja in psihiatrije,« je povedal Aljoša Lapanja, predsednik sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici - Zvezi. »Naša skupna naloga in odgovornost je, da se opolnomočimo o dejavnikih tveganja, ustreznih pristopih in terapevtski komunikaciji, ki je temeljni gradnik terapevtskega medosebnega odnosa, v katerem bo bolnik lahko zaupal svoje najgloblje čustvene stiske in sprejel strokovno pomoč.« SŠol Vesna Vodišek Razboršek: »Ne smemo si zatiskati oči pred takšnimi pojavi ali celo dovoliti, da bi postali sprejemljivi v družbi. Družbena omrežja brišejo te meje in delajo škodo.« (Foto: SHERPA) Osnova je dostojanstvo človeka »Na srečo pri nas v domu česa podobnega še nismo imeli,« pravi Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur, in dodaja, da ne gre posploševati, da se taki primeri dogajajo povsod. »Veliko več je dobrih praks, kot je odklonov, a jasno je, da slednji bolj bodejo v oči in nas zabolijo. Ne smemo si zatiskati oči pred takšnimi pojavi ali celo dovoliti, da bi postali sprejemljivi v družbi. Družbena omrežja brišejo te meje in delajo škodo. Bistvo je, da je nasilje nesprejemljivo kjerkoli v družbi, zlasti nad ranljivo populacijo, a ne mislim samo na starejše.« Kaj lahko v domu naredijo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo? Direktorica odgovarja: »Temeljni so pogovori, izobraževanja in nenehna gradnja osnovne vrednote pri našem delu, to je ohranjanje dostojanstva pri človeku. Tudi če sam ne more več dvigniti niti žlice, je še vedno človek in vreden spoštovanja.« Dodaja, da imajo v domovih veliko tovrstnega izobraževanja, stalno obnavljajo znanja, veliko je izkustvenih delavnic, da se zaposleni s pomočjo igre vlog znajo vživeti v sočloveka, ki sam ne zmore več opraviti vsega. »Tovrstno izobraževanje je pomembno v družbi na sploh, pomembna je tudi komunikacija. Besednega nasilja je morda celo več kot telesnega in kot družba smo včasih do tega preveč strpni.« To delo ni za vsakogar Ali morajo v domu kdaj znižati kriterije in sprejeti tudi ljudi, ki jih morda v prejšnjih časih, ko je bilo kadra dovolj, ne bi? »Kadra res primanjkuje. A sistem deluje, ker so zaposleni tako požrtvovalni,« je prepričana sogovornica. »Zaposleni, ki delajo pri nas, morajo biti takšni, da razumejo človeka, da sta njihovo vodilo pri delu empatija in dostojanstvo. Na tem lahko gradimo tudi delovanje ustanove, kar je pomembno, ko je več bolniških odsotnosti in primanjkuje ljudi.« Delo v domovih res ni za vsakogar, saj je zelo težko, malo je prostih dni in polovica zaposlenih ne dosega niti minimalne plače. Zgovoren podatek je tudi, da predstavljajo v šentjurskem domu ženske kar 92 odstotkov zaposlenih. »Ne le da so pogosto odsotne od doma, njihovo delo je nižje vrednoteno kot v nekaterih drugih primerljivih javnih zavodih.« V domu zato dajo novincem priložnost, da spoznajo delo in ugotovijo, ali je zanje primerno. »Nekateri sami ugotovijo, da to ni zanje, drugim se zahvalimo mi.« Širjenje dobrega na vseh področjih je po njenem mnenju ključ za preprečevanje tovrstnih negativnih pojavov nasilja. »Niso vsi mladi takšni, kot je bilo videti v posnetku, tudi vsi domovi niso enaki. Odrasli smo zgled, mi danes ustvarjamo družbo, kakršno želimo imeti, ko bomo stari.« Ob tem opozarja, da vsi primeri nasilja, ki so bili izpostavljeni v zadnjem času, kažejo, da je treba stvari v družbi zastaviti drugače, graditi na tem, kar je dobro in je lahko še bolje. TC Dan odprtih vrat celjske bolnišnice Zveza organizacij pacientov Slovenije in Splošna bolnišnica Celje pripravljata ta petek dan odprtih vrat bolnišnice. Ta bo v obliki tržnice informativnih stojnic, na katerih se bo predstavilo tudi deset društev bolnikov. Hkrati bodo v bolnici tudi zastopnice bolnikovih pravic, ki delujejo v celjski regiji. Ob njih bo nekaj vsebin iz svoje dejavnosti predstavilo tudi sedem bolnišničnih oddelkov. Skupna tema vseh dejavnosti je opolnomočenje bolnika, kar odraža tudi letošnji slogan Glas pacientu. »Dobra osveščenost namreč omogoča aktivno sodelovanje ljudi tako v preventivnem delovanju kot tudi v procesih zdravljenja,« pravijo v celjski bolnišnici. Na informativnih stojnicah bodo sodelovala različna društva bolnikov. Celjska bolnišnica bo predstavila izvajanje dveh presejalnih programov - Dora in Svit - dejavnost protibolečinske ambulante, medicinske rehabilitacije, kardiorehabilitacije, angiologije ter šolo za starše. Tržnica informativnih stojnic bo jutri med 9. in 12. uro v glavni avli poliklinike, traktih A in B ter v podpritličju bolnišnične poliklinike. Obeležitvi svetovnega dneva varnosti pacientov se bo v nedeljo pridružila tudi Mestna občina Celje, ki bo ta dan celjski Stari grad simbolno osvetlila z oranžno svetlobo. SŠol 4 GOSPODARSTVO Podjetje Ledeksi izdeluje led že štirinajst let »Vsi so rekli, da sva nora« Ste vedeli, da je Celje slovenska prestolnica proizvodnje ledu? V podjetju Ledeksi, ki ima sicer sedež na Teharjah, a je osrednji del njegove proizvodnje v Celju, vsak dan izdelajo v povprečju deset ton ledu. Prodajajo ga trgovskim verigam, naftnim trgovcem za njihove bencinske črpalke, manjšim trgovinam, organizatorjem prireditev in v zadnjih letih tudi športnim zvezam ter njihovim klubom. Do zdaj je Ledeksi deloval predvsem na slovenskem trgu, kmalu bo morda, napoveduje direktor in solastnik Jaka Obrez, šel tudi čez mejo. Podjetje ima namreč po novem v svoji ponudbi tudi samopostrežni avtomat za led, v katerega je vgradilo nekaj inovacij in deluje brezhibno. JANJA INTIHAR Jaka Obrez je podjetje Ledeksi ustanovil s prijateljem Blažem Širco, ki je zamisel o proizvodnji ledu prinesel iz ZDA, kjer je bival krajši čas in ugotovil, da je led zelo dober posel. O tem je napisal tudi svojo diplomsko nalogo. Prelomnica je bilo leto 2008, ko sta bila prijatelja na počitnicah na španskem otoku Ibiza in sta videla, v kako velikih količinah tam tro-šijo led. Zamisel, da bi tudi sama začela izdelovati in prodajati led, sta uresničila leto kasneje. »Ko sva ustanovila podjetje in bila prva s takšno ponudbo na slovenskem trgu, so nama vsi rekli, da sva nora. Bili so prepričani, da s prodajo ledu ni mogoče zaslužiti, kaj šele s takšnim poslom uspeti,« se »Od maja do avgusta in tudi v decembru imamo v podjetju norišnico. Naši ledomati takrat delajo nepretrgoma, naši vozniki so na terenu od ranega jutra do poznega večera.« rt p ns>4i J spominja Jaka Obrez. Takrat so prvo podjetje za izdelovanje ledu odprli tudi na Hrvaškem. Danes je takšnih proizvo-denj v sosednji državi že deset, podjetje Ledeksi pa je v Sloveniji še vedno edino, ki se resno ukvarja s to dejavnostjo. Bliskovita rast Jaka Obrez, kije pred kratkim za svojo dušo, kot pravi, prevzel prodajalno Domača štacuna v središču Celja in ima s širitvijo ponudbe v njej veliko načrtov, bo prihodnji mesec odpotoval v ZDA, kjer se bo prvič udeležil srečanja svetovnega združenja proizvajalcev ledu. »Ko sva začela, nisva imela ničesar. Bila sva študenta brez kapitala in z veliko težavo sva zbrala denar za nakup ledomata ter zalogovnika vode. Proizvodnjo sva postavila kar v domači garaži,« pripoveduje Jaka Obrez. Njuna mladostna zagnanost in podjetniška žilica sta kmalu obrodili sadove. Podjetje se je začelo bliskovito razvijati in iz leta v leto beležiti rast prodaje. »Promet smo na leto povečevali za dvesto do tristo odstotkov. S proizvodnjo, ki sva jo imela na Teharjah, sva najprej še nekako zadovoljevala potrebe trga, ko so led začeli naročati tudi večji trgovci, si nisva mogla več privoščiti, da bi bila brez zaloge. Zato sva začela širiti proizvodnjo.« Ves denar, ki sta ga zaslužila, sta vlagala v razvoj. Kupovala sta ledomate in vozila ter tudi nepremičnine. V Ljubljani in Kopru imata že nekaj let proizvodne prostore, v katerih prav tako izdelujeta led. Zaloge ledu sta hranila pri enem od celjskih podjetij, ki ima hladilnice. Sčasoma sta začela postavljati lastne hladilnice in zamrzovalne komore, v katerih zdaj tudi drugim ponujata možnost skladiščenja. Proizvodne prostore v Celju, ki so največji, sta odprla letos. Za normalno obratovanje namreč podjetje potrebuje najmanj štiristo paletnih mest. Prevzel ljubljanskega tekmeca Jaka Obrez pravi, da se na trgu vsakih nekaj let pojavi kakšen manjši proizvajalec ledu, ki kmalu ugotovi, da bo težko tekmoval s podjetjem Ledeksi, in obupa. »Vsa manjša podjetja, ki želijo prodajati led, za nas ne predstavljajo velike konkurence. Leta 2012 je led začelo izdelovati in prodajati podjetje Haloled iz Ljubljane. To je bilo naš prvi in do zdaj tudi edini resnejši tekmec. Začel se je boj za prevlado na trgu. Na koncu smo zmagali mi ter pred tremi leti prevzeli podjetje,« se razpleta dogodkov zadovoljno spominja Obrez. S prevzemom ljubljanskega tekmeca je Ledeksi poleg njegovih naprav za proizvodnjo ledu in vozil pridobil tudi njegove kupce - 150 trgovin Spar in polovico Petrolovih bencinskih črpalk. Drugo polovico je že imel. Ledeksi ima na seznamu naročnikov velike trgovske verige Mercator, Engrotuš, Spar in E. Leclerc. Izjema sta le diskontna trgovca Hofer in Lidl. Njegov led prodajajo bencinske črpalke večine naftnih trgovcev v Sloveniji, v svoji ponudbi ga imajo tudi mnoge manjše trgovine. »V zadnjih treh letih so pomemben del našega posla postali tudi športne zveze in športni klubi. Športniki namreč za hitrejšo obnovo telesa po napornih treningih in tekmah vedno bolj uporabljajo ledene kopeli. Zvezam in klubom prodamo zelo veliko ledu. Ravno prejšnji teden smo večje količine, ki jih je naročila Teniška zveza Slovenije, odpeljali v Ljubljano za mednarodni turnir za ženske,« pravi Obrez. Podjetje je pred časom led dostavilo tudi enemu od avstrijskih nogometnih klubov in celo moskovski Lokomotivi. Živijo od sonca V podjetju Ledeksi na dan izdelajo deset ton ledu. Večino v Celju, manjše količine še na Teharjah, kjer imajo tudi pakirnico, ter v Ljubljani in Kopru. Obseg proizvodnje ni ves čas enak. Na leto imajo štiri mesece »zatišja« in takrat stroje v Ljubljani in Kopru ustavijo. Največ ledu, razumljivo, izdelajo v toplejšem obdobju. »Živimo od sonca, a nam letos vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Tudi zaradi neurij, ki so povzročila, da je bila voda v Celju dvakrat več dni oporeč- V podjetju Ledeksi na dan v povprečju izdelajo deset ton ledu. Kakovost vode, ki jo uporabljajo, ves čas preverja Nacionalni inštitut za javno zdravje. na. Proizvodnjo smo morali ustaviti in ker so nam zaloge začele kopneti, smo v Romuniji in na Hrvaškem kupili po en vlačilec ledu. S tem smo si naredili izgubo, a Slovenija ni smela ostati brez ledu,« pravi Obrez in poudarja, da vodo, iz katere izdelujejo led, pred uporabo filtrirajo, njeno kakovost ves čas analizira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Inovativni avtomati za led Podjetje Ledeksi je v Ljubljani in Kopru namestilo tudi samopostrežna avtomata za led, ki sta potrošnikom na voljo 24 ur na dan. Ker se tovrstni aparati pogosto kvarijo, sta Jaka Obrez in Blaž Širca z nekaj inovativnimi rešitvami uspela odpraviti težave. Izboljšan avtomat so jima pomagali izdelati v celjskem podjetju Etra. »Napravo, ki deluje brezhibno, smo razvijali več let in v razvoj vložili veliko denarja. Do zdaj so v Etri naredili tri. Ena je v prestolnici, druga na morju, za tretjo pričakujem, da jo bomo lahko kmalu namestili v Celju. Sicer pa upam, da bomo te inovativne avtomate za led začeli prodajati tudi v tujini. Kupce že iščemo,« pravi Obrez. Kmalu tudi tujina? Čeprav je s prodajo v Sloveniji zadovoljen, Jaka Obrez želi, da bi podjetju sčasoma uspel tudi večji prodor v tujino. Doslej je že sodelovalo z nekaj bencinskimi črpalkami v Trstu, manjšim odjemalcem je led dostavljalo tudi na Hrvaško, a se je sodelovanje med korono ustavilo. Obrez upa, da bo Ledeksi v sosednji državi spet dobil kakšen posel. »Led se prodaja kar sam. Ne potrebuje posebnih marketinških pristopov, saj se vrata kupcev odpirajo sama oziroma so kupci tisti, ki trkajo na naša vrata,« iskreno priznava Obrez. Rad bi, da bi Ledeksi v tujini uspel tudi s prodajo samopostrežnega avtomata za led. »Slovenija je premajhen trg za takšne naprave, zato ga bomo ponudili tujini. Najprej kupcem v Evropi, kasneje morda še komu drugemu,« pravi. Foto: Metka Majcen NA KRATKO Pospešeno vstopajo v četrto industrijsko revolucijo V začetku oktobra bo znano, katero je letos najboljše hitro rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji. Med nominiranci je tudi Vodotehnik iz Vrbja.Lani je to priznanje dobilo podjetje Pišek - Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah. Šmarsko podjetje, ki je bilo izbrano tudi za zlato gazelo Slovenije, z visoko avtomatizirano in digitalizirano proizvodnjo pospešeno vstopa v četrto industrijsko revolucijo. Nedavno je v gradnjo povečanih proizvodnih zmogljivosti vložilo 14 milijonov evrov. Zdaj v podjetju, ki je vodilni proizvajalec gozdarskih vitlov na svetu, njegovi izdelki so plod lastnega razvoja, izvajajo novo veliko naložbo v skupni vrednosti 12 milijonov evrov. Zgradili bodo veliko proizvodno halo, prostor za laserski razrez pločevine in krivljenje ter skladiščenje pločevine. Gradijo tudi dodatne proizvodne hale in novo najsodobnejšo potopno lakirnico. Štajerski oskar Oktobra bodo v Mariboru prvič podelili nagrade štajerski gospodarski oskar. Gre za skupen projekt štajerske in celjske gospodarske zbornice ter Inštituta za medijske komunikacije pri mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Pobudnica novega priznanja je bila Štajerska gospodarska zbornica, z njim bodo nagrajevali uspešna podjetja iz celotne Štajerske. Štajerska in celjska gospodarska zbornica imata skupaj več kot tisoč članov, od malih in srednjih podjetij do velikih poslovnih sistemov. IJ GOSPODARSTVO 5 Na Mosu, ki ga je odprl minister za gospodarstvo Matjaž Han, se letos predstavlja približno sedemsto razstavljavcev iz Slovenije in tujine, ki so na ogled postavili več kot tisoč blagovnih znamk. Letošnji sejem je v znamenju zelenega prehoda s sončnimi elektrarnami, z e--mobilnostjo in s trajnostnim razvojem. »Ker je 55. Mos glasnik trajnosti, ki spodbuja tudi zeleno alternativo in dviganje zavesti o tem, kaj lahko sami naredimo za odgovorno prihodnost, bi radi spodbudili obiskovalce, predvsem prebivalce iz Celja, naj se odpravijo na prireditev s kolesom. Vsak, ki se bo pripeljal s kolesom na sejem, bo lahko kupil za pet evrov cenejšo vstopnico,« je opozoril Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. Zelenemu prehodu so namenjeni tudi številna predavanja in posveti, ki so se začeli že včeraj, sejemsko dogajanje bodo obogatili še danes in v petek. Včerajšnja razprava o evropski direktivi o fotovoltaiki na javnih stavbah, ki so je pripravili Združenje slovenske fotovol-taične industrije, regionalne razvojne agencije in Društvo Energetikov Celje, je požela zelo veliko zanimanja. Prvi dan sejma je bila tudi okrogla miza o delovnih migracijah med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo, ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki na letošnjem sejmu svoje področje dela Čeprav je bilo v poplavah tudi samo zelo prizadeto in mu je pred kratkim uspelo zagnati šele prvi dve od skupno tridesetih proizvodnih linij, podjetje BSH Hišni aparati ni pozabilo na dobrodelnost. Gasilcem in v poplavah najbolj prizadetim občanom je podarilo 180 pralnih strojev. Nazarsko podjetje je Gasilski zvezi Slovenije podarilo sto pralnih strojev. Zveza jih bo razdelila gasilskim društvom, ki so prebivalcem Zgodnje Savinjske doline pomagali ob uničujoči ujmi in pri odstranjevanju njenih posledic. S pomočjo območnih združenj Rdečega križa Mežiške doline in Zgornje Savinjske doline bodo BSH Hišni aparati z osemdesetimi pralnimi stroji pomagali tudi prebivalcem Ljubnega, Črne na Koroškem in Mežice. IJ predstavlja precej široko, pa je pripravilo pogovor o elektronski osebni izkaznici. Tudi drugi in tretji dan sejma se bo zvrstilo več strokovnih dogodkov. Ministrstvo za gospodarstvo, ki tudi letos na Mosu sodeluje z velikim številom svojih služb, danes pripravlja posvet o slovenskem rokodelstvu in rokodelcih. Danes bo tudi že tradicionalno mednarodno poslovno srečanje Connect2Sloveni-ja, ki ga Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pripravlja tudi za tista podjetja, ki ne sodelujejo na sejmu. Srečanje je namenjeno zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter zagonskim podjetjem, ki nudijo izdelke in storitve ter inovativne rešitve za različne veje industrije. Jutri, v petek, bo dan OZS, direktorat za turizem pa bo pripravil srečanje, na katerem bodo predstavniki politike, športa in gospodarstva govorili o športnih prireditvah kot priložnosti za turistično gospodarstvo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na Mosu kot običajno sodeluje v velikem obsegu. Ponovno je odprla Ulico obrti, na kateri predstavlja deficitarne poklice. BSH ni pozabil na dobrodelnost Celje do 17. septembra spet središče poslovnega sveta Začela se je največja sejemska prireditev Na celjskem sejmišču se je včeraj začela največja in najpomembnejša poslovno--sejemska prireditev v Sloveniji, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Kot običajno je razdeljena na pet vsebinsko različnih področij - na Mos Dom, Mos Tehnika Energetika, Mos Turizem, Mos B2B in Mos Plus. Na enem mestu je torej zbrana ponudba za dom, gradnjo, prosti čas in zdravo hrano, predstavila se bo slovenska modna industrija. Organizatorji, družba Celjski sejem, so poskrbeli tudi za razvedrilo in zabavo obiskovalcev. JANJA INTIHAR Svet zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje razpisuje na podlagi 53. a- in 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB5 in nadaljnji) prosto delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE-DIREKTORJA/DIREKTORICE. Izvoljeni kandidat/kandidatka bo opravljal/a funkcijo ravnatelja/ ravnateljice Srednje poklicne in strokovne šole in direktorja/direktorice zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat/ka mora za imenovanje za ravnatelja/ico organizacijske enote srednje poklicne in strokovne šole in hkrati za direktorja/ico zavoda izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., 55., 58., 92., 96., 100. in 107. a-členom (Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/2007 - UPB5 in nadaljnji), in sicer: 1. ima izobrazbo druge stopnje, pridobljeno z univerzitetnim študijskim programom ali z magistrskim študijskim programom druge stopnje, 2. izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v šoli, 3. ima opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, 4. ima pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo, 5. ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, 6. ima opravljen ravnateljski izpit oziroma ga bo pridobil najkasneje v enem letu po začetku mandata, 7. ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, 8. ni bil/a pravnomočno obsojen/a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, 9. ni bil/a pravnomočno obsojen/a zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 10. ni bil zoper njega/njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (potrdilo sodišča), 11. predloži svoj program vodenja šole in program vodenja zavoda. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 143. in 145. členu ZOFVI (Ur. l. RS, št. 12/96 in 64/2001), po 43. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI -A (Ur. l. RS, št. 64/2001) ter po 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI -H (Ur. l. RS, št. 58/09 in popr. 64/09 ter 65/09 in 20/2011). Kandidat/ka mora imeti pedagoško-andragoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole oz. zavoda ter mora znati rokovati z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za 5 let. Predviden začetek dela je 7. 1. 2024. Pogodba o zaposlitvi se lahko v primeru izbire zunanjega kandi-data/ke sklene za določen čas mandata. Kandidati/ke lahko v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov Svet zavoda, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ico« pošljete: popolne pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja in priloženimi kopijami vseh dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter z originalnima potrdiloma ministrstva za pravosodje, in sicer s potrdilom o nekaznovanosti ter potrdilom iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, in potrdilo pristojnega okrajnega sodišča o neza-četem kazenskem postopku, vsa potrdila v skladu s 107. a-členom ZOFVI, ki ne smejo biti starejša od 30 dni. Kandidati/ke posredujte tudi e-naslov za obveščanje med razpisnim postopkom. Svet lahko od kandidata naknadno zahteva overitev kopij dokazil o izpolnjevanju pogojev ali vpogled v originale dokazil. Vloge morajo biti popolne. Nepopolne vloge bodo izločene iz nadaljnje obravnave in jih ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati boste pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Škode na javnih površinah za skoraj štiri milijone evrov S3 O DOQODO Po junijskih in avgustovskih neurjih ter poplavah so v Mestni občini Celje ocenili, da je škode na cestah, mostovih, javni razsvetljavi in stavbah ter zaradi plazov za skoraj štiri milijone evrov. Končnih podatkov o škodi na zasebnem premoženju v občini še nimajo. Do roka, 7. septembra, je prejela 250 vlog. Največ škode je nastalo na poplavljenih območjih Medloga, mestnega parka z drsališčem in Zagrada. TATJANA CVIRN Delavci javnega podjetja Zelenice so minule dni odstranjevali mulj v mestnem parku in naplavine ob poteh, urejali so poti, ki so bile po- škodovane, popravljali urbano opremo in nameščali podrto prometno signalizacijo. Glavnina urejanja parka bo končana predvidoma te dni, drugo škodo po poplavah bodo delavci Zelenic odstranjevali v okviru rednih vzdrževalnih del. Posledice vetro-loma so tako obsežne, da ni mogoče oceniti, kdaj bodo uredili oziroma odstranili vsa poškodovana drevesa. Pomoč tudi z dvema razpisoma Komisija za odpravljanje posledic naravnih nesreč v občini je obravnavala prispele vloge in dodelila prve pomoči oškodovanim v julij- Cilj je spremeniti navade ljudi CELJE - »Ljudi je treba navduševati za trajnostno mobilnost,« pravijo v Mestni občini Celje, ki že od leta 2001 sodeluje pri projektu Evropski teden mobilnosti, in sicer z željo, da bi z različnimi akcijami uspeli spremeniti navade ljudi. Tudi letos bodo med 16. in 22. septembrom pristojni v sklopu projekta Evropski teden mobilnosti izvedli števil- ne dejavnosti in prilagoditve prometne ureditve - za avtomobile bo npr. zaprta Prešernova ulica v starem mestnem jedru. Pripravljajo tudi dogodek Križišče mikromobilnosti, kjer bodo obiskovalci spoznavali različne oblike mobilnosti in možnosti sobivanja v urbanem okolju. V programu bo sodelovalo tudi veliko mladih, pred- vsem dijakov Gimnazije Celje - Center in Šolskega centra Celje, ki so organizatorjem pomagali pri snovanju programa. Del tega bo tudi Dan varne trajnostne mobilnosti 20. septembra, kjer bodo mladi predstavili ideje, kako spodbuditi občanke in občane k večji uporabi trajnostnih mobilnih sredstev. V četrtek bodo pripravili še Kolesarsko po- Pogled v duševno zdravje skozi umetnost CELJE - Likovni salon Celje od minulega petka gosti razstavo Check-in, ki je del mednarodnega projekta Umetnost in duševno zdravje. Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo Saša Bez-jak, Adelina Cimochowicz, Sophie Hoyle, Andreja Ku-lunčić in Dorijan Šiško. V Centru sodobnih umetnosti Celje, katerega del je tudi Likovni salon, od lani sodelujejo v projektu Umetnost in duševno zdravje. V okviru tega projekta z delavnicami, predavanji in razstavami raziskujejo pojavnosti tematike duševnega zdravja v umetnosti in spoznavajo potenciale sodobnih umetniških praks za naslavljanje stisk zunaj terapevtskih sob. »Predvsem nas zanima, kakšne metodologije uporabljajo umetniki in umetnice, ki pri svojem delu sodelujejo z ranljivimi skupinami, in kako lastne stiske prevajajo v umetniško obliko oziroma s kakšnimi problematikami se ukvarjajo, ko nagovarjajo duševne tegobe,« je o projektu povedala kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Celje Maja Hodošček. Dodala je, da je v razstavljenih umetniških delih poudarjeno, da duševnih stisk ni mogoče obravnavati ločeno od širšega družbenega konteksta. Umetniki s svojimi deli obravnavajo problematiko duševnega zdravja kot skupen problem družbe, zato namesto samopomoči poudarjajo pomen povezovanja z javno Slika Saše Bezjak, naslovljena Oblak % ' t'Ju Avgustovska podoba mestnegaparka (Foto: Andraž Purg)™ skih in avgustovskih naravnih nesrečah. Mestna občina Celje je objavila tudi dva razpisa, in sicer za področje športa in gospodarstva, ki vsebujeta tudi določila za dodelitev sredstev oškodovanim zaradi poplav. Javni razpis za področje športa predvideva pomoč občine društvom in posameznikom na športnih prireditvah doma in v tujini na najvišji ravni, stroškom promocije, nabavi opreme ... V ta namen bo občina letos namenila 150 tisoč evrov, od tega 40 tisoč evrov za Sodelavci občinske uprave še vedno nudijo pomoč in posredujejo informacije občanom glede uveljavljanja pravic zaradi posledic naravnih nesreč. Navodila so objavljena tudi na spletni strani občine. Osem javnih uslužbencev Mestne občine Celje že od konca avgusta pomaga pri popisu in ocenjevanju škode v drugih občinah regije, trenutno v Braslovčah in Gornjem Gradu. športna društva, ki so utrpela škodo zaradi poplav. Rok za oddajo vlog je še danes, 15. septembra. V okviru razpisa za razvoj gospodarstva, rok za oddajo vlog je do 20. septembra, bo občina namenila 235 tisoč evrov sredstev sofinanciranja za mikro-, mala in srednje velika podjetja, od tega bo 50 tisoč evrov na voljo za sofinanciranje v primerih naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov. poldne, zadnji dan Evropskega tedna mobilnosti, 22. septembra, ki je hkrati tudi dan brez avtomobila, bo v zaprti Prešernovi ulici »PARKirni dan« z županovo odprto pisarno ter s predstavitvijo celjskih društev, klubov, zavodov in organizacij, ki bodo pripravili dejavnosti na temo zdravega načina življenja. ER razpravo o osebnih krizah in njihovim naslavljanjem. Raz- stava Check-in bo na ogled do 29. oktobra. JF Nova proga do Babnega CELJE - Od ponedeljka je občanom na voljo nova avtobusna povezava mestnega potniškega prometa Celebus. Mestna občina Celje in Nomago sta uvedla progo številka sedem, in sicer od železniške postaje do Medloga in Bab-nega. Novo progo so občani želeli že dlje časa. Ker zajame tudi zgornji del Medloga, jo bodo lahko uporabljali tudi nekateri prebivalci Lopate. Da bo potnikov dovolj, naj bi zagotavljal potek proge tudi mimo Plave lagune in vrtnarske šole. Omrežje lokalnih avtobusnih povezav se počasi sicer širi, a ponekod občani še vedno čakajo na uvedbo Celebusa (Lju-bečna, Zadobrova, Teharje, Košnica ...). Od sredine avgusta je Celebus mogoče plačevati s Centralko, enotno mestno kartico in aplikacijo, ki ima že več kot 3.100 uporabnikov. TC Prenova športnih ■ ■ v v igrišč CELJE - Mestna občina želi z urejanjem športnih igrišč zagotavljati možnosti za izvajanje športnih prostočasnih dejavnosti in s tem spodbujati tudi zdrav življenjski slog občanov. V sodelovanju z javnim podjetjem Zelenice je tako obnovila športno igrišče v Pucovi ulici na Lavi, ureja tudi igrišče na Teharjah. Igrišče na Lavi je obnovljeno, ima nova košarkarska koša ter obnovljena gola za mali nogomet. Na Teharjah bodo poleg prenovljene asfaltne površine obnovili ograjo, popravili vrata, postavili nov koš za košarko ter obnovili gola za nogomet. Stroški za obe igrišči bodo znašali več kot 84 tisoč evrov. Občina je s krajevno skupnostjo sofinancirala tudi obnovo otroškega igrišča pri podružnični OŠ v Šmarnem v Rožni dolini. Krajevna skupnost je pripravila območje za izvajanje del, Mestna občina Celje je kupila lesena igrala, varovalne gumirane podlage, dve klopci in koš za odpadke v skupni vrednosti enajst tisoč evrov. V Novi vasi je občina v sodelovanju z mestno četrtjo financirala obnovo stopnic, ki vodijo do Osnovne šole Frana Roša. 70 stopnic z vmesnimi podesti je uredilo podjetje Interstar, vrednost del je znašala 15 tisoč evrov. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 »Tukajšnje naselje je pospešeno začelo nastajati po drugi svetovni vojni vzporedno z razvojem lesne industrije. Temu je sledila stanovanjska gradnja. Že takrat so tako industrijske kot stanovanjske zgradbe gradili na poplavnem območju,« pravi Matej Pečovnik. Prizor iz Malih Braslovc dan po poplavah (Foto: Andraž Purg) BRASLOVČE, NAZARJE - Kako so gmajne postale prestižna stanovanjska območja? Od počitniške prikolice do vile Tako nekako bi lahko zelo preprosto opisali razvoj naselij v gmajnah ob Savinji, ki so bile dolga desetletja neposeljene in so veljale zgolj za kmetijska zemljišča, kjer so, kot znajo povedati babice in dedki, pasli okoliški kmetje. Danes o tem ni ne duha ne sluha. Tamkajšnja zemljišča so namreč postala zaradi odmaknjenosti, zelenja in bližine Savinje med bolj zaželenimi v Spodnji Savinjski dolini. Temu so primerne tudi njihove cene. In kako se je to sploh lahko zgodilo? ŠPELA OŽIR Da so pristojne ustanove nekritično podeljevale gradbena dovoljenja za gradnjo vzdolž Savinje, se strinja braslovški župan Tomaž Žohar. »Desetletja nazaj so ljudje iz mest v letuško gmajno pripeljali počitniške prikolice, ki so jih kasneje oblekli v les. Po nekem obdobju so jih umaknili in na njihovem mestu naredili počitniške hišice. Ko so se upokojili, so stanovanja v bloku prepustili otrokom, počitniške hišice pa preuredili v bivalne stavbe, kamor so se preselili,« je nastajanje poplavljenega naselja v Letušu pojasnil Žohar in dodal, da so takšne najprej ilegalno postavljene stavbe pred leti legalizirali na podlagi sprejetega zakona. »Zdaj občini očitajo, da smo še mesec dni nazaj dali dovoljenje za gradnjo. Občina nikoli ne da zelene luči za gradnjo, temveč je izdaja gradbenega dovoljenja v pristojnosti upravne enote. Občina zgolj preverja, ali je objekt skladen s prostorskim aktom. Če nekdo izpolnjuje vse zakonske pogoje, smo dolžni dati zeleno luč,« še dodaja Žohar, ki si zdaj s sodelavci prizadeva odpraviti napako, ki se je dogajala skozi desetletja, da se je poselilo območje, ki ne bi smelo biti nikoli pozidano. »Savinji želimo dati prostor, kjer se lahko razlije nadzorovano brez škode, in s tem zagotoviti poplavno varnost tako dol- kot gorvodno.« Ob razvoju industrije Nekoliko drugače je nastalo Nazarje, ki mu zadnja povo-denj prav tako ni prizanesla. »Tukajšnje naselje je pospešeno začelo nastajati po drugi svetovni vojni vzporedno z razvojem lesne industrije. Temu je sledila stanovanjska gradnja. Že takrat so tako industrijske kot stanovanjske zgradbe gradili na poplavnem območju. Naselja so poskušali ščititi s protipoplavnimi nasipi. Zdaj so tam in jih moramo zaščititi,« pravi nazarski župan Matej Pečovnik, ki težko reče, ali so pristojne ustanove nekritično dovoljevale gradnjo na poplavnih območjih. »Veliko primerov je bilo, ko niso dovolile in so bili ljudje zgroženi nad njihovimi odločitvami. Zdaj se je izkazalo za dobro, da takrat niso dobili dovoljenja.« Vedno več vodnih soglasij »Dogodki ob zadnjih poplavah so pokazali, kje se nikoli ne bi smelo graditi. Že od prej obstajajo karte poplavne nevarnosti in karte z arhivskimi podatki o poplavah, ki jih imenujemo opozorilne karte. ( ...) Žal so interesi, da se posega na poplavna območja, še vedno preveliki,« je dan po poplavah, ki so prizadele tretjino Slovenije, v pogovo- ru za necenzurirano.si dejal strokovnjak za vode Rok Fa-zarinc. Kot še poroča portal ne-cenzurirano.si, o tem, koliko se gradi na območjih, ki jih ogrožajo vode, največ pove statistika vodnih soglasij. Gre za dokument, ki ga država zahteva, če oceni, da bi gradnja lahko vplivala na stanje voda in vodni režim na zemljišču in okolici. Vsak lastnik zemljišča, ki ga ogrožajo vode, mora za gradnjo pridobiti vodno soglasje. V nasprotnem primeru od upravne enote ne more dobiti dovoljenja za gradnjo. »Ko so se upokojili, so stanovanja v bloku prepustili otrokom, počitniške hišice pa preuredili v bivalne stavbe, kamor so se preselili,« pravi Tomaž Žohar. Po podatkih necenzurirano. si je direkcija za vode v zadnjih sedmih letih, odkar je ustanovljena, največ zadev s področja vodnih soglasij zabeležila leta 2021, in sicer 14.762. Samo v petih letih je direkcija obravnavala 36 odstotkov več vlog za izdajo vodnih soglasij, mnenj in informacij o pogojih gradnje, kar pomeni, da se na takšnih območjih vedno več gradi, še dodajajo. Za prizidek predviden nov razpis PODČETRTEK - Ker so gradbinci za gradnjo prizidka k enoti doma starejših oddali ponudbe, katerih vrednost je presegala načrtovana sredstva, bodo pristojni v popravljeni dokumentaciji predvideli nekatere spremembe projekta. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je povedal, da je občina objavila dva razpisa za izbiro izvajalca, vendar so bile vrednosti ponudb, ki so jih oddala podjetja, zelo visoke. Pristojno ministrstvo in Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah sta se odločila, da bosta naročila projektno dokumentacijo za izvedbo, kjer želita vnesti nekatere popravke načrtovane naložbe. »Predvidevam, da bo omenjena dokumentacija pripravljena proti koncu leta in da bomo lahko objavili nov razpis za izvajalca. Gradnja prizidka, kjer bo 36 postelj, je predvidena v letih 2024 oz. 2025. Enota doma, ki že deluje v naši občini, lahko trenutno sprejme 20 stanovalcev,« je pojasnil Misja. V teh dneh novi enoti domov starejših, ki bosta delovali pod okriljem Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, pospešeno rasteta v občinah Kozje in Rogatec. TS Med najstarejšimi gasilskimi društvi PREBOLD - V začetku septembra je bilo v Preboldu še posebej slovesno, saj so praznovali 150 let od ustanovitve gasilskega industrijskega društva, ki je bilo takrat prvo tovrstno društvo na območju celotnega Balkana in je le nekaj let mlajše od prvega gasilskega društva v Sloveniji. Društvo danes deluje pod okriljem podjetja Odelo Slovenije in je del Gasilske zveze Prebold. Svečano akademijo so pripravili v preboldski dvorani. Z besedo in s sliko so predstavili zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1873 kot posledica vpeljave gasilskih ukrepov po velikem požaru v preboldski teks- tilni tovarni leta 1866. Vsa ta leta se je društvo razvijalo in posodabljalo opremo. Leta 2018 je začelo delovati pod imenom lastnika podjetja, in sicer kot Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Odelo Prebold. Predsednica društva je poudarila, da se morajo gasilci s spoštovanjem spominjati svojih predhodnikov, ki so veliko truda in časa vložili v ustanovitev in razvoj društva. Direktor podjetja Borut Kocbek se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem, saj so zgled solidarnosti, zavzetosti in predanosti. Slavnostne akademije sta se med drugim udeležila tudi preboldski župan mag. Marko Repnik in pristojni državni sekretar Rudi Med- ved. Oba sta izrazila besede podpore in zahvale ter jim čestitala ob njihovem visokem jubileju. Tudi slavnostni govornik, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, se je pridružil čestitkam in poudaril, da je vedno manj podjetij, ki imajo industrijska gasilska društva. Pred leti jih je bilo približno sto, danes jih je le še 20. Ob tej priložnosti je Prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu društvu Odelo Prebold podelil plaketo Gasilske zveze. Društvo se je prav tako s plaketami zahvalilo vsem tistim, ki so jim in še pomagajo pri njihovem delu. V priložnostnem programu je zapela Vokalna skupina Cantemus. ŠO Donacija Solčavanom SOLČAVA - Profesionalni boksar in trener Rainer Gottwald je organizator in nosilec zbiralne akcije, ki se je končala v petek na prireditvenem prostoru v Solčavi, ko je zbrane donacije predal Solčavanom. V okviru zbiralne akcije so zbirali materialna in finančna sredstva. Zbirali so veliko različnih stvari, predvsem takšne, ki bodo prišle prav gospodinjstvom. Rainer Gottwald se je za zbiranje prispevkov odločil zaradi naklonjenosti Solčavi, v vasi namreč trenira svojo ekipo boksarjev, predvsem pa zato, ker je z družino na Tajskem preživel cunami in takrat izgubil vse svoje imetje. JF Za donacijo so se zahvalili tudi solčavski otroci. (Foto: Občina Solčava) 8 IZ NAŠIH KRAJEV BRASLOVČE - Ponovljeni kazenski postopek Siv- Stara zgodba »prekategoriziranja« zemljišč, ki je pred leti odnesla takratnega župana Braslovč Marka Balanta, podžupanu Vinku Drči pa prinesla premoženjsko korist, na sodišču še kar ni prišla do zaključka. ROZMARI PETEK Bilo je leta 2007, ko je takratni podžupan Braslovč in znan hmeljar Vinko Drča dobil idejo, da bi hmeljišče, na katerem je po neurju utrpel večjo škodo, spremenil v zazidalno zemljišče in ga prodal podjetniku, ki je iskal prostor za širitev svoje dejavnosti. Slednji je Drči, še preden bi zemljišče sploh postalo zazidljivo, plačal predujem. A ker je šlo za prvovrstno kmetijsko zemljišče, (vsaj) kmetijsko ministrstvo za 43 parcel ni podalo soglasja k spremembi namembnosti, kar pa občine in občinskih svetnikov ni oviralo pri tem, da sprememb prostorskih planov ne bi potrdili. Da je bila zmeda še večja, so morali prostorski plan nekaj let kasneje, po odločitvi ustavnega sodišča, ponovno spreme- niti. Kjer je medtem gradnja že stekla, so novi kupci zemljišč objekte vendarle lahko dokončali, preostali (gre za okoli 90 parcel) imajo danes v rokah namesto zazidalnega še vedno zgolj kmetijsko zemljišče. Kako, zakaj in predvsem s kakšnimi nameni so kmetijska zemljišča postajala zazidalna, se na sodišču razčiščuje že desetletja, a vse do danes pravnomočne sodbe še ni. S prodajo hmeljišča zaslužil 140.570 evrov Tožilstvo Drči, ki je s prodajo hmeljišča zaslužil 140.570 evrov, in takratnemu županu Marku Balantu očita zlorabo uradnega položaja. Drča sicer ni bil edini, ki je takrat želel »oplemenititi« kmetijsko zemljo - na občini so prejeli pobude za prekategoriziranje skupaj 340 parcel v zazidljiva. Med njimi je bil Drčev sorodnik in takratni občinski svetnik Jožef Rožič, ki so ga pred dvema tednoma na celjskem sodišču ponovno, že v tretje zaslišali. Najprej je zatrdil, da sam ni podal vloge za spremembo namembnosti, kasneje pa je pojasnil, da je to storil po pooblastilu žene, ki je bila dejanska lastnica zemljišč. Dodal je tudi, da je podal vlogo za eno zemljišče, a so urbanisti kasneje celo večji del namenili stavbnemu zemljišču, »nad čemer se nisem pritoževal«. Zazidljive parcele je žena nato prodala. Sam je spodbudil tudi sosede, da so »dali not« vlogo za spremembo namembnosti zemljišča, ker da so urbanisti želeli združiti naselje hiš. Na vprašanje, ali je kot svetnik vedel, da potrjujejo plan, ki ni usklajen z ministrstvi, je pojasnil, da so urbanisti sprva povedali, da ni vse usklajeno, kasneje pa je bilo rešeno. In še, da se kot svetnik ni izločil iz glasovanja. »Prisežem, da ne,« je zatrdil. V zrak poslovne cone ne moreš postaviti Že tretjič je sodišče zaslišalo tudi urbanistko Mojco Furman Oman iz celjskega podjetja Urbanisti, ki je skupaj z možem Gorazdom Furmanom Omanom po strokovni plati vodila postopek prostorskih sprememb v občini. Pojasnila je, da je občina glede prostora precej specifična - primernega prostora za kakih deset hektarjev veliko poslovno cono, ki si jo je občina želela, ni bilo drugje kot ob glavni prometnici in v neposredni bližini avtoceste, saj ni niti primerno niti okoljsko sprejemljivo takšne cone umeščati v hrib. Edina možnost je tako bila ravnica s prvovrstno kmetijsko zemljo, ker, kot je dodala, v zrak poslovne cone vseeno ne moreš postaviti. Obenem je sama ugotovila, da je to zemljišče že tako »uzropirano« s številnimi vodi. Na težavo so nale- teli tudi pri iskanju prostora za širitev osnovne šole, kjer zaradi poplavne ogroženosti niso dobili soglasja ministrstev za spremembo namembnosti bližnjega zemljišča. Od skupaj 143 predlogov so bili na koncu štirje povsem neusklajeni z ministrstvi, ki v teh postopkih sodelujejo, 43 pobud pa je bilo delno usklajenih. S tistimi predlogi, ki so bili popolnoma neusklajeni ali bi terjali prevelike vložke v denimo postavitev protipo-plavnih zaščit, bi bilo nesmiselno vztrajati, je pojasnila, čeprav je, kot je med drugim dodala, »urbanistika pojem, ki je raztegljiv kot žvečilni gumi«. Za predloge, ki so imeli le eno ali dve negativni mnenji, pa so iskali kompromise. Računali so na politični »da« Kot je pojasnila Furman Omanova, so se na sestanku na okoljskem ministrstvu dogovorili, da jim ta poda negativno mnenje, na podlagi katerega bi lahko občina pritožbo podala neposredno na vlado, ki bi, tako so računali, po politični plati odločila občini v prid. Težava je nastala, ker je ministrstvo nato podalo pogojni sklep. »Nisem vedela, kaj z njim narediti, zato je občina ministrstvo poprosila za tolmačenje sklepa,« je opisala. To je bilo januarja 2008. Mesec kasneje so občinski svetniki nov prostorski akt, z vsemi pomanjkljivosti vred, sprejeli. Mojca Furman Oman je ob tem poudarila, da sta z možem bila odgovorna le za strokovni del. Sama sta opozorila, da so določeni predlogi neusklajeni. Za vodenje postopka pa da je odgovorna občina. Tožilstvo je za naslednje obravnave predlagalo zaslišanje lastnikov zemljišč, katerih vloge so bile nepopolne. Tudi zato, ker je v preteklosti ena od prič izpovedala, da sama ni podala predloga za spremembo namembnosti - niti ni vedela, da je kdo za njeno zemljišče to storil. Sodnica o tem predlogu še ni odločila. Podeljena občinska priznanja Župan Janko Kos v družbi prejemnikov plaket Uroša Žibreta (z leve), Špele Jovan in Zdenke Jan. (Foto: TT) ŽALEC - Med najbolj pomembne dogodke, ki so okrepili pomen Žalca v slovenskem prostoru, sodi II. slovenski tabor, ki je bil v središču Spodnje Savinjske doline 6. septembra 1868. Ta dan je postal praznik Občine Žalec. Ob tej priložnosti je bila prejšnjo sredo v domu II. slovenskega tabora slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. Podelil jih je župan Janko Kos. Plaketo Občine Žalec so prejeli Zdenka Jan za dolgoletno uspešno in aktivno vodenje Krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini, Špela Jovan za aktivno delovanje in vodenje skupine starejših ljudi za samopomoč in Uroš Žibret za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo pri PGD Ponikva in Gasilskem poveljstvu občine Žalec. Značko občine so prejeli Stanislav Košenina za dol- goletno prizadevno delo za ohranjanje kulture in kulturne dediščine v občini, Franci Podbrežnik (v njegovi odsotnosti je prevzela priznanje njegova žena Alenka Podbrežnik) za uspešno delovanje na kulturnem in zabavnem področju ter za večletni prispevek k promociji Občine Žalec, Darko Naraglav za 50 let novinarskega dela in dolgoletno aktivno medijsko delovanje v občini ter Janez Vipotnik za uspešno vodenje podjetja in veliko podporo različnim društvom. Za požrtvovalno delo Župan je podelil tudi posebne zahvale za požrtvovalno delo v času letošnjih poplav. Prejeli so jih Uroš Žibret, poveljnik Gasilskega poveljstva občine Žalec, Klemen Herle, namestnik poveljnika Gasilskega poveljstva občine Žalec, Matej Zupanc, poveljnik PGD Do-briša vas - Petrovče, Matjaž Zahojnik, namestnik poveljnika PGD Vrbje, Gašper Ma-stnak, predsednik KS Vrbje, Niko Natek, predsednik KS Petrovče, Škofijska karitas Celje (zahvalo je prevzel Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje), Slovenska fi-lantropija, Hiša sadeži družbe Žalec (zahvalo je prevzela dr. Barbara Lužar) in žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije (zahvalo je prevzela Lora Pirmanšek Virant). V kulturnem programu je nastopil Kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki ga vodi prof. Maruša Mirnik, z gosti Mladinskim pevskim zborom OŠ Šempeter pod vodstvom prof. Katje Florjančič. Svečani dogodek je pol ure pred proslavo napovedala Godba Zabukovica. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 V proračun Občine Vojnik so zarezale tudi ujme, ki so pustošile v juliju in avgustu. Skupaj so v vojniški občini povzročile za približno 17 milijonov evrov škode. (Foto: PGD Vojnik) Pri posredovanjih in pomoči občanom ob letošnjih vremenskih ujmah so se izjemno izkazali vojniški gasilci. Gasilska zveza Vojnik-Dobrna bo ob letošnjem občinskem prazniku prejela tudi posebno občinsko priznanje. (Foto: PGD Vojnik) VOJNIK - S seje občinskega sveta O proračunu, pomoči in nagrajencih Po počitnicah so se ponovno sestali vojniški občinski svetniki. Na seji minuli teden so obravnavali več pomembnih točk. Med drugim so se seznanili s poročilom o polletnem izvrševanju letošnjega občinskega proračuna, obravnavali so pobudo Skupnosti občin Slovenije o solidarnostni pomoči v poplavah prizadetim občinam. Pred bližajočim se občinskim praznikom so potrdili tudi letošnje občinske nagrajence. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kaj je najbolj zaznamovalo izvrševanje letošnjega vojniškega proračuna? »V letošnjem proračunu je kar nekaj sredstev namenjenih za komunalno urejanje, obnove cest, gradnjo kanalizacije, kar smo v prvem polletju v veliki meri uresničili. Na proračun je imel močan vpliv tudi dvig plač v javnem sektorju, s čimer je povezano tudi povečanje proračunskih sredstev za vrtce, šole in tudi za socialne storitve, kot sta domska oskrba in pomoč na domu. Povečuje se tudi število prejemnikov teh pomoči,« pojasnjuje župan Branko Petre. Prihodki letošnjega proračuna Občine Vojnik, ki znašajo 10,7 milijona evrov, so bili v prvih šestih mesecih letošnjega leta uresničeni v višini petih milijonov evrov, kar predstavlja 47 odstotkov vseh načrtovanih prihodkov. Odhodki proračuna v višini 14 milijonov evrov so bili uresničeni v višini štirih milijonov evrov, kar je približno 29 odstotkov načrtovanih odhodkov. Po besedah župana bodo potrebne prerazporeditve sredstev urejali z rebalansom proračuna konec leta. V proračun zarezale tudi ujme Vojniška občina je bila v julijskih neurjih s točo in z močnim vetrom med najbolj prizadetimi v državi. »Imeli smo približno 370 tisoč evrov intervencijskih stroškov, ki smo jih prijavili državi. Pričakujem, da bo občina še v tem mesecu ta sredstva dobila povrnjena,« pravi župan. Za avgustovske poplave so v minulih dneh podatke o intervencijskih stroških v voj-niški občini še zbirali. Zahtevna naloga bo sanacija po neurju, ki se je bodo v občini lotili v jesenskem času. Velike stroške so na območju Vojnika povzročili plazovi (kar 65 se jih je sprožilo v minulem mesecu) in uničena infrastruktura. »V neurju med 17. in 22. julijem smo imeli po oceni za 7,7 milijona evrov škode. Od tega je bila večina stroškov zaradi škode na stavbah, medtem ko je v poplavah v avgustu zaradi plazov in poškodovane infrastrukture škode za 8,9 milijona evrov,« pojasnjuje Branko Petre. Čeprav je bila vojniška občina v poletnih ujmah močno prizadeta, bo s finančnimi sredstvi priskočila na pomoč občinam, ki so jih avgustovske poplave še bolj prizadele. Odzvala se je na pobudo Skupnosti občin Slovenije, naj občine, ki v poplavah niso bile (tako zelo) na udaru, drugim namenijo evro na občana kot solidarnostno pomoč, kar za vojniško občino predstavlja znesek 9.088 evrov. Svetniki so pritrdili predlogu župana, da se ta znesek razdeli med občine Braslovče, Črna na Koroškem in Solčava, vsaki približno tri tisoč evrov. Junaki, ki bogatijo skupnost Da v občini Vojnik ne manjka posameznikov in društev oziroma organizacij, ki s svojim delom bogatijo življenje na različnih področjih v skupnosti, dokazuje število prispelih vlog za letošnje občinske nagrajence. Pristojna komisija je zanje prejela kar 349 predlogov. Občina bo ob občinskem prazniku, ki ga obeležuje v začetku oktobra, podelila zlate, srebrne in bronaste grbe. Občinski svetniki so se strinjali, da občina namesto zlatega vojniškega grba podeli posebno priznanje, ki ga bo prejela Gasilska zveza Vojnik-Dobrna za predano in aktivno delovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči zadnji dve desetletji. V zvezo je vključenih šest društev s skupno 1355 člani, ki so se izjemno izkazali pri posredovanjih in pomoči občanom ob letošnjih vremenskih ujmah, medtem ko so se lani gasilci spopadali z več uničujočimi požari, ki so pustošili v vojniški občini. Srebrni vojniški grb bosta prejela Lidija Eler Jazbinšek in kolektiv Zdravstvene postaje Vojnik. Lidija Eler Jaz-binšek bo nagrajena za dolgoletno vodenje KS Vojnik, za delo v občinskem svetu, velik doprinos občini na področju sociale, delo z društvi, koordiniranje dela prostovoljcev, delo v civilni zaščiti in za njeno srčno predanost pri delu z mladimi. Kolektiv zdravstve- ne postaje bo priznanje prejel za aktivno, predano, strokovno in prijazno delo na območju vojniške občine. Z grbom bronastega leska bodo nagrajeni Vinogradni-ško-vinarsko društvo občine Vojnik za 20-letno delovanje, Nataša Kovačič Stožir za vodenje Turističnega društva Vojnik, izjemno prizadevnost pri organiziranju Božičnega Vojnika, za promocijo podjetništva v občini Vojnik in za prispevek k povezoval-nosti med društvi ter Zdenko Vrenko za aktivno delo v PGD Vojnik, za članstvo v Planinskem društvu Vojnik, za pomoč pri delu vinogra-dniško-vinarskega društva ter Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, za prostovoljstvo v času epidemije, pomoč ljudem v stiski in za povezovalnost v kraju. V solidarnostno pomoč občinam, prizadetim v poplavah, se namerava vključiti tudi Občina Dobrna. Župan Martin Brecl je predlagal, da bi občina sredstva v višini 2.200 evrov (evro na občana) nakazala Občini Ljubno ob Savinji. Dobrnski svetniki bodo o tej pobudi odločali na seji 14. septembra. __ .v v ■ Za varnejšo vožnjo ŠENTJUR - Občina je pred nekaj dnevi namenu predala obnovljene odseke lokalnih cest Drobinsko-Loka pri Žusmu in Loka pri Žusmu-Sodna vas. Skupna dolžina obnovljenih odsekov znaša kilometer in pol. Cestišče je razširjeno, urejena sta odvodnjavanje in nova javna razsvetljava, zgrajeni in zaščiteni so podzemni komunalni vodi. Zgrajen je bil še nov hodnik za pešce pri priključku za središče naselja Loka pri Žusmu. Naložba je bila vredna približno 735 tisoč evrov (brez DDV). TS Spet bo »guštno« in luštno LAŠKO - Laške ulice in trge bo v soboto, 16. septembra, spet preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje, v katerem bodo nedvomno uživale vse generacije, pravijo v Turističnem društvu Laško, kjer pripravljajo 3. festival GuštFest. Obljubljajo odlično kulinariko, nostalgično obujanje spominov na stare dobre čase ter prijetno in sproščeno druženje, za katero si danes pogosto vzamemo premalo časa. V ospredju bo ponovno kulinarika. Trojica kuharskih mojstrov JRE, na čelu katerih bo tudi letos Laščan Marko Pavčnik, bo obiskovalce razvajala z uličnimi jedmi iz lokalnih sestavin, ki se umeščajo v vrh gastronomske piramide destinacije Laško. »Guštno kulinariko« bosta soustvarjala še kuharska mojstra Marko Magajne in Igor Jagodic. Osrednje pozornosti na GuštFestu bo letos deležna pregreta smetana, posebna mlečna specialiteta, ki je kot nadev lahko uporabljena v sladkih ali slanih jedeh. To specialiteto bo vsak od kuharskih mojstrov v svojo jed umestil na svoj način. Pregreto smetano bodo sicer obiskovalci na tokratnem GuštFestu podrobneje spoznali tudi po strokovni plati. Letošnji GuštFest bo namreč tudi 1. festival pregrete smetane, v sklopu katerega bodo dan prej (v petek, 15. septembra) tudi strokovne prireditve. Letošnji GuštFest bo nadgrajen tudi prostorsko. Poleg osrednjega prizorišča na Aškerčevem trgu bo dogajanje tudi na drugih trgih in ulicah v starem mestnem jedru Laškega. Popoldansko pestro dogajanje, ki se bo začelo ob 15. uri, se bo zaokrožilo z večernim koncertom zasedbe Rolling Train, ki se bo na Aškerčevem trgu začel ob 19.30. BA 10 IZ NAŠIH KRAJEV Nova oskrbovana stanovanja v Velenju pripravljena na vselitev Za samostojno in varno bivanje Starajoča družba smo, število starostnikov se povečuje in s tem tudi potrebe po oskrbovanih stanovanjih. Zato je na Žarovi cesti v Velenju občina zgradila stavbo, v kateri je dvanajst tovrstnih stanovanj. Vanje se bo osemnajst stanovalcev lahko vselilo konec tedna. Ob stavbi so zagotovljena parkirna mesta, od tega sta dve predvideni za invalide. Najnovejša pridobitev je stala 2,4 milijona evrov, od tega je približno 950 tisočakov prispevala Evropska unija. Oskrbovana stanovanja so namenjena starejšim, ki sami ne morejo več v celoti skrbeti zase, ob čemer lahko ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma samostojno. Stanovanja in okolica so v celoti prilagojeni potrebam bivanja starejših, tudi osebam na invalidskih vozičkih. BARBARA FURMAN Oskrbovana stanovanja so namenjena starejšim, ki sami ne morejo več v celoti skrbeti zase, vendar ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma samostojno. Stanovanja in okolica so v celoti prilagojeni potrebam bivanja starejših, tudi osebam na invalidskih vozičkih, stanovalcem omogočajo zasebnost in samostojnost, kakršno so imeli doma. Hkrati jim bivanje v takšnih stanovanjih nudi varnost, saj je ves čas zagotovljena pomoč na daljavo. Zagotovljeni sta jim tudi pomoč in možnost dodatnega naročanja storitev glede na potrebe in želje posameznika. Stavba na Žarovi cesti Spomnimo, da je lani oktobra Mestna občina Velenje oddala vlogo za gradnjo oskrbovanih stanovanj, v katerih bi starejšim občanom zagotovila varno in samostojno življenje v domačem okolju. Staro stavbo na Žarovi cesti, ki je bila zgrajena pred več kot sto leti in je bila v zelo slabem stanju, je občina porušila in zgradila novo. Stanovalcem, ki so živeli v njej, je zagotovila nadomestna stanovanja. Gradnja je potekala brez zapletov, prejšnji mesec je občina za novozgrajeno stavbo z oskrbovanimi stanovanji pridobila uporabno dovoljenje, v minulih dneh je stanovanja še opremila. Kot so še povedali v velenjski občinski upravi, so stanovanja sodobno zasnovana ter prilagojena starejšim in gibalno oviranim. Od 35 do 57 kvadratnih metrov Na voljo je dvanajst novih stanovanj. Šest jih je velikih 57 kvadratnih metrov in so primerna za dve osebi. Preostalih šest stanovanj je manjših, primerna so za bivanje enega stanovalca, saj so velika 35 in 44 kvadratnih metrov. Vsem oskrbovanim stanovanjem pripada shramba. Sicer pa so vsa opremljena s kuhinjo in z vgradno omaro. Na voljo je skupni prostor za druženje stanovalcev. V novozgrajeni stavbi so dvigalo ter toplotna podposta-ja in podzemno zbiralnica za odpadke, zunaj je kolesarnica. S parkiranjem ne bo težav, se je zagotovljenih dvanajst parkirnih mest, od tega sta dve predvideni za invalide. Urejena okolica stanovanjskega bloka omogoča izvajanje različnih dejavnosti, ki so prilagojene starejšim osebam. Kolikšna bo najemnina? Mesečna najemnina v oskrbovanem stanovanju za eno osebo bo znašala okoli 190 evrov, za dve osebi pa okoli 290 evrov. K temu znesku je potrebno dodati še stroške bivanja. Najnovejša stanovanjska pridobitev je stala 2,4 milijona evrov, od tega je približno 948 tisoč evrov prispevala Evropska unija (Next Generation EU). Naložba je del ukrepov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Kot še pravijo v občinski upravi, so vseh dvanajst stanovanj oddali v najem na osnovi javnega razpisa. Po prispelih prijavah je posebna komisija pripravila prednostno listo prijaviteljev. Jutri (v petek) bodo stanovalci podpisali najemne pogodbe in prejeli ključe stanovanj. Po besedah župana Petra Dermola v Velenju zadnja leta zaznavajo naraščajoče potrebe po oskrbovanih stanovanjih, zato namerava Mestna občina Velenje v naslednjih letih še graditi tovrstna stanovanja. Tako bodo starejšim od 65 let, ki so še sposobni samostojnega življenja, zagotovili prilagojeno bivalno okolje. Mesečna najemnina v oskrbovanem stanovanju za eno osebo bo znašala okoli 190 evrov, za dve osebi pa okoli 290 evrov. Oskrbovana stanovanja so velika od 35 do 57 kvadratnih metrov. Podružnično šolo v Žičah naj bi prenovili čez dve leti. (Foto: Občina S. K.) Šola v Žičah čaka na prenovo SLOVENSKE KONJICE - Potem ko sta bili v konjiški občini deležni temeljite prenove podružnični osnovni šoli v krajevnih skupnostih Tepa-nje in Sveti Jernej, namerava konjiška občina prenoviti tudi podružnično šolo v Žičah, ki jo pesti prostorska stiska. Kot pojasnjujejo v konjiški občinski upravi, bodo za obnovo podružnične šole v Žičah, ki zagotavlja izobraževanje od 1. do 5. razreda, pripravili potrebno dokumentacijo. Leta 2025 naj bi šolsko stavbo povsem prenovili. Ko- njiški župan Darko Ratajc je pred dnevi že imenoval komisijo, ki bo pregledala stavbo in pripravila predlog prenove. Kot je še povedal župan, imajo šole v manjših krajih velik pomen, saj pripomorejo k ohranjanju življenja na podeželju. »Z zadovoljstvom opažam, da se število prebivalcev, tudi otrok, v krajevni skupnosti Žiče zadnja leta povečuje. Mladi ostajajo v domačem kraju in si tu ustvarjajo družine. Nekateri so se v Žiče priselili. Zagotavljanje dobrih pogojev za delo in Kmalu prenovljeno igrišče za hokej SLOVENSKE KONJICE -Na Konjiškem je veliko ljubiteljev hokeja. Veseli so, da bodo kmalu lahko igrali na prenovljenem igrišču v športno-rekreacijskem centru Park pod Konjiško goro. Občina in država sta za prenovo igrišča zagotovili približno 96 tisoč evrov. Konjiški župan Darko Ra-tajc je pogodbo za rekonstruk- cijo igrišča za hokej konec avgusta podpisal s podjetjem Gradnje Fijavž iz Slovenskih Konjic. Izbrano podjetje se je v pogodbi zavezalo, da bo dela končalo v 60 dneh. Igrišče bo temeljito prenovljeno. Najprej bodo porušili dotrajane betonske oporne zidove ob igrišču, vključno s temelji. Zatem so predvidene ureditev strešnega naklona z asfaltno maso, gradnja opornega zidu, namestitev nove varovalne ograje in zaščitne mreže, vzpostavitev sistema odvo-dnjavanja. Na koncu bodo izvedli še zaris igrišča po pravilih Hokejske zveze Slovenije. Ob igrišču bodo zgradili prostor za skladiščenje opreme. Vrednost pogodbenih del znaša 96.100 evrov, od tega je malo več kot 43 tisočakov zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Če bo delo nemoteno, bodo prenovljeno igrišče za hokej namenu predali konec oktobra. BF bivanje v manjših podeželskih šolah je za občino sicer velik finančni zalogaj, a se tovrstnim vlaganjem tudi v prihodnje ne bomo odrekli.« V stavbi podružnične šole v Žičah sta tako šola kot vrtec. Šola ima tri kombinirane oddelke, vrtec dva. Prostorsko stisko bi začasno lahko rešili s prenovo podstrešja. Medtem občina nadaljuje finančno zajetno in tehnično zahtevno celovito obnovo starega dela Osnovne šole Pod goro v Slovenskih Konjicah. BF grišče za hokej naj bi bilo prenovljeno do konca oktobra (Foto: Občina S. K.) KULTURA 11 Glasbeni in uprizoritveni abonma Hiše kulture Celje Pred vrati še ena uspešna sezona Sidrišča in Vzletišča, tako so letos v Hiši kulture Celje (HKC) poimenovali programa nove sezone koncertov in uprizoritev. Predstavili so ju v atriju nekdanje gostilne Majolka, kjer je pred tednom še eno uprizoritev doživela uspešnica minule sezone HKC, avtorska predstava Roza. TATJANA CVIRN Hiša kulture Celje, katere zadnji večji projekt je bila podelitev Veronikine nagrade, pripravlja tudi letos zanimiv in pester glasbeni in uprizoritveni program, s katerim že vrsto let bogati kulturno ponudbo v mestu. Kot je glasbenemu abonmajskemu programu na pot zapisal Miha Firšt iz HKC, naj bi ta ponudil spominska sidrišča, ki daljšajo življenje in umirjajo duha, omogočajo stik z resnično lepim in dajejo priložnost za pristne, kakovostne in navdihujoče pogovore. Sidrišča se zato imenuje tudi nova koncertna sezona HKC. Ocenil je, da je bila pretekla sezona zelo uspešna in da v HKC beležijo vedno več poslušalcev in gledalcev obeh ciklusov. »Opažamo celo povečano število abonentov glasbenega abonmaja, kar je v teh časih sploh velik uspeh.« Za začetek Firšt in Beethoven S tem abonmajem v HKC že več let ohranjajo tradicijo izvajanja simfonične glasbe, prirejene za manjše komorne orkestre. Letos bo tako hišni komorni orkester 21. septembra pripravil otvoritveni koncert z naslovom Sedma Beethovnova. Priredbo omenjene simfonije je pripravil dirigent in skladatelj Iztok Kocen. Komorni orkester HKC bo na tem koncertu krstno izvedel skladbo Nenada Firšta, napisano prav za ta sestav, ter koncert za trobento Josepha Haydna s solistom Petrom Firštom. Do maja prihodnje leto se bo zvrstilo še osem koncertov različnih zasedb, tudi vokalnih izvajalcev. Februarja na primer bo nastopil tenorist Mihael Strniša ob spremljavi pianista in dirigenta Simona Dvoršaka. Manj običajen za ta abonma bo koncert okteta Suha z avstrijske Koroške. Eden od vrhuncev bo oktobrsko gostovanje klavirskega tria Amatis, ki je trenutno vodilna komorna zasedba na svetu s številnimi osvojenimi nagradami. V nadaljevanju se bosta predstavili dve zasedbi z akademije za glasbo, in sicer novembra Ansambel saksofonov in konec leta še Komorni godalni orkester. Januarja je HKC povabila v goste Godalni kvartet Belebend s flavtistko Ireno Rotar, marca bo zanimiv nastop zasedbe Salzmusique, ki navdušuje s prepletanjem glasbe velikanov romantične in operetne glasbe z judovskimi in romskimi napevi. Zadnji koncert bo tudi tokrat pod Celjskim stropom, medtem ko bodo vsi drugi v Narodnem domu. Maja bosta nastopila akordeonist Nejc Grm in violončelistka Katarina Leskovar. Več vzletišč Če ima glasbeni abonma svoje stalno prizorišče, se izvajalci uprizoritvenega abonmaja selijo kot lastovke in različna prizorišča v mestu so njihova vzletišča. Tako Pred koncerti v okviru abonmaja HKC bodo tudi letos pogovori z umetniki, material za programske liste od lani pripravlja Slovensko muzikološko društvo. Na sliki je Miha Firšt (levo), ki se je pogovarjal s člani tria Tempestoso pred zaključnim koncertom minule sezone pod Celjskim stropom. (Foto: Rok Deželak) Mnoge bo razveselila novica, da načrtuje HKC julija prihodnje leto ponovitev izvedbe muzikala Veronika Deseniška na Starem gradu. se tudi imenuje letošnji cikel HKC, ki bo ponudil šest predstav. »Različna prizorišča sicer predstavljajo stres za nas organizatorje, hkrati pa so možnost, da je program bolj živ, alternativen, da se uvršča ob ponudbo drugih ustanov v mestu,« je dejala Nuša Komplet Peper-ko iz HKC. Prva predstava z naslovom Jata izkušenih ptic avtorice Ajde Tomazin bo na sporedu 22. septembra z zbirnim mestom pred Osrednjo knjižnico Celje, od koder bodo obiskovalci krenili s slušalkami na glavi in prisluhnili zgodbam mesta. Novembra bo Celje gostilo uprizoritvi festivala Drugajanje Zavoda Bunker iz Ljubljane. Dopoldne bosta na ogled dijakom, zvečer drugim gledalcem. Prva, 410 km, bo izvedena v začasnih prostorih na Glavnem trgu 8, ki jih upravlja Zavod Ce-leia Celje, druga bo v Narodnem domu. Januarja bo v prostoru na Glavnem trgu na ogled klovnovski kabaret odličnega improvizatorske-ga Društva za sodobno klov-novsko umetnost. Marca bosta v Plesnem forumu Celje Vito Weiss in Uroš Kaurin uprizorila predstavo Heroj 4.0, ki je nastala med njunim rezidenčnim bivanjem v Celju. V plesnem forumu se bo marca ob svetovnem dnevu poezije tudi končal uprizoritveni cikel. Gostja bo Kristina Kočan, lanska prejemnica Veronikine nagrade, ki bo nastopila z glasbeno zasedbo. Zaplesali in zapeli Začetek septembra je v Celju in Spodnji Savinjski dolini že tradicionalno folklorno obarvan. Nič drugače ni bilo letos, ko so se domači in tuji folkloristi že tradicionalno zavrteli na Mednarodnem folklornem festivalu Od Celja do Žalca, pri organizaciji katerega sta že šestnajsto leto združili moči šempetrska in celjska folklorna skupina. Ob domačinih, članih Folklorne skupine Grifon iz Šempetra, in ob Celjski folklorni skupini so nastopili gostje iz Italije in Madžarske. Rdeča nit letošnjega dogaja- nja je bilo geslo Sosedje smo si različni, a vendarle tako podobni. »Predstavili smo sosednje dežele. Njihovo tradicijo in plese, ki so v nekaterih trenutkih zelo podobni slovenskim,« je povedal umetniški vodja festivala Bojan Pevec. Folkloristi so se predstavili na sedmih koncertih. Gostovali so v osnovni šoli na Vranskem, v Preboldu, v Žalcu in Celju. Priredili so še dva gala koncerta. Prvi je bil v Žalcu in drugi v Celju. Domači folklorni skupini sta ob tem sodelovali še na istočasnem folklornem festivalu v Domžalah. ŠO N/ _ v I V V ■ I ■ ■ Zareče barve našega življenja V Schwentnerjevi hiši na Vranskem bo do 15. oktobra odprta razstava Žareče barve našega življenja, katere avtor je Volodymyr Tyzun, mojster ljudske umetnosti, marinist, kra-jinar, zagovornik realizma v umetnosti. Rodil se je v Ukrajini, v regiji Vinnitsa, vendar je večino svojega življenja preživel na Krimu, na obali Črnega morja. Čeprav je Volodymyr Tyzun znan kot slikar morja, je za tokratno razstavo izbral motive pokrajine in tihožitje. Tehnika, v kateri se izraža, je olje na platnu. Ljubezen do umetnosti ga je vse življenje navdihovala in mu pomagala premagovati življenjske težave. Dogodki na Krimu leta 2014 so dramatično spremenili usodo umetnika, ki je pri 60 letih odšel živet v Slovenijo. Z družino si je za svoj drugi dom izbral občino Vransko. Bil je udeleženec številnih razstav v Ukrajini. Umetnikove slike so v zasebnih zbirkah po vsem svetu. V Sloveniji je leta 2021 sodeloval na razstavi Štirje letni časi Zveze kulturnih društev Celje in Šole za horti-kulturo in likovno umetnost Celje. Leta 2023 je že imel samostojne razstave v Laškem, Žalcu in Ljubljani. ŠO Za tokratno razstavo je izbral motive pokrajine in tihožitje. (Foto: TT) Znani so nominiranci Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je že šesto leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, imenovano po prvi slovenski pesnici. Na razpis za pesniško nagrado se je odzvalo 38 avtorjev z 41 ciklusi pesmi s poljubno tematiko. Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije, nekaj prispevkov je prišlo celo od v tujini živečih slovenskih pesnikov. Žirija je za pesniško nagrado Fanny Haussmann nomi-nirala tri avtorice in dva avtorja: Roberta Simoniška, Meto Kušar, Ano Kumperger, Tatjano Pregl Kobe in Toma Vebra. Nagrajenko oziroma nagrajenca bodo razglasili na podelitvi v dvorcu Novo Celje v torek, 19. septembra, ob 19. uri. Nagrado, ki znaša tisoč evrov, podeljuje Občina Žalec. Letošnja slavnostna govornica na podelitvi bo pesnica in prvakinja SNG Drama Ljubljana Saša Pavček, večer bo dopolnil tudi glasbenik in filozof Boštjan Narat. Na dogodku bo ZKŠT Žalec predstavil tudi novo, 25. številko revije za književnost in kulturo Vpogled. Strokovno komisijo so sestavljali slovenistki Lidija Ko-celi in Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec ter lanski prejemnik pesniške nagrade Franci Novak. ŠO 12 NAŠA TEMA Kako uspehe športnikov in z njimi velike obveznosti doživljajo njihovi življenjski sopotniki? Vrhunski šport največjo oporo I ( potrebujejo dom Na začetku športne poti je poglavitna vloga namenjena staršem otrok. Njihova pomoč lahko traja še zelo dolgo, kasneje se vloge premešajo ali popolnoma spremenijo. V večini primerov imajo pri moških zaradi dolgotrajnejše športne poti velik vpliv njihove življenjske sopotnice, športnice pa pretežno prej končajo športno udejstvovanje in se zato redko zgodi, da moški usodno poseže v tok dogodkov in ga spremeni v zelo uspešnega. poiskali smo tudi takšen primer. DEAN ŠUSTER, JANŽE FRIC »Gloria se je izklopila in se ponovno zagnala« Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji sposobna ženska. V družini naše vrhunske deskarke na snegu, 34-letne Glorie Kotnik, je prav nasprotno, čeprav je njen srčni izbranec Željko Stević prav tako zelo uspešen na svojem poslovnem področju. »Aha, jasno mi je, naredila bova prav obratno, kot je pri drugih,« je bistvo zgodbe takoj razumel Željko. Gloria je rodila 27. januarja 2021, z Željkom sta se razveselila sinčka Maja. Naslednje leto 8. februarja je senzacionalno osvojila bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Pekingu. »Največji dosežek v življenju me čaka doma. Ta medalja je v bistvu nagrada za ves trud. Ne morem verjeti, res ne,« je s težavo izgovarjala Velenjčanka in začel se je neutolažljiv jok. Slika je obšla svet. Maj še ni vedel, kaj se dogaja, Željku se je v Celju v mislih vrtel dolgometražni film. Gloria je večkrat omenjala izgorelost. Kdaj se je pri njej pojavila, kako ste se vi soočili s tem? Prvi znaki izgorelosti so se pri njej pojavili, še preden sva se dokončno odločila za skupno življenjsko pot. Težave so se stopnjevale. Priznala je, da se tisto, kar se je dogajalo tri leta prej, spet ponavlja. Ves čas je bila utrujena. Bila je zaspana, brezvoljna, skoraj rastlina. Ni se bila sposobna povzpeti po stopnicah v tretje nadstropje. »Nama se zatakne pri povsem nepomembnih zadevah, na primer ko se dogovarjava, kam bomo šli konec tedna na izlet. Morda gre resnično za sladke težave.« Kaj ste storili? Nisem zdravnik. Torej nisem strokovno podkovan. A nudil sem ji vso podporo. Prevzel sem večino hišnih opravil. Sesal sem, pral perilo, ga obešal. Potem se je pojavila epidemija. Bila sva doma, zaprta. Veliko je počivala. Če je počela karkoli, se je morala kmalu uleči in se umiriti. Dejal sem ji, naj skrbi zase, jaz bom za vse drugo. Skušal sem ji vliti le pozitivne misli. Zaprtje zaradi epidemije je bilo za marsikoga moreče, nama je koristilo. Odmaknila sva se od vsega. V svojem podjetju sem delal manj, Gloria je tudi še imela podjetje, a je prenehala delati. Izklopila se je in se ponovno zagnala. Ste pričakovali, da se bo po porodu vrnila na sneg? Ste ji to morda vi predlagali? Ni bila povsem prepričana o svoji vrnitvi na tekmovanja. Nekajkrat je omenila, da bi poskusila. Ko so jo družinski člani spraševali, ali bo še »bordala«, je vedno odvrnila: »Bomo še videli ...« Zavedala se je, da so za njo izgorelost, drugačno življenje zaradi epidemije, nosečnost, zapleten porod. Zanimalo jo je, ali bo otrok spal ponoči. Bala se je, da bo morala vstajati. Opazil sem, da v njej tli želja. Da bi ljudem pokazala, česa je še sposobna. Ko je Maj redno spal in ni bil zahteven otrok, sem Glorii predlagal, naj poskusi. Vse pogoje imava, sem dodal. Telesno je bila pripravljena. S trenerjem za telesno pripravo Sašem Pistotnikom je opravila nekaj treningov. Ocenil je, da je sposobna za de-skanje. Oktobra 2021 smo se skupaj odpravili na avstrijski ledenik. Eno uro je deskala. Ko se je vrnila v sobo, mi je navdušeno dejala, da se odlično počuti. A najpomembnejši dejavnik je bil sin. Z njim sva lahko potovala in ob njem tudi počivala. Maj je ponoči spal sedem ur, ne da bi se zbudil. Predstavili ste vaš načrt za naslednjo sezono. Bosta z Majem med tekmami svetovnega pokala z Glorio? Drži. Utopično bi bilo načrtovati skupen odhod na olimpijske igre, kajti Maj je bil star le leto. Tudi Kitajska ni blizu. In to je bilo dobro. Gloria se je lahko za deset dni, kar se sliši čudno, izolirala od naju. In od vseh preostalih motečih dejavnikov. Imela je »čisto« glavo. Tudi zaradi časovne razlike sva bila manj časa na zvezi. V naslednji sezoni bo drugače, skupaj bomo na evropskih tekmah svetovnega pokala. A treba bo presoditi. Če bo Maj kašljal, bo bolje, da bo doma. Da se mama ne bo obremenjevala še s tem. Kdo vam je pomagal med olimpijskimi igrami? Predvsem moja mama, ki stanuje nedaleč od nas. Vključila se je tudi Glorijina družina. Vse smo dobro izpeljali. Po koncu olimpijske in tudi letošnje sezone ste pripravili sprejem za vse, ki finančno podpirajo Glorio, in sprejem za tiste, ki jo spremljajo na njeni športni poti. Tudi to je bila vaša skrb, kajne? To je bila moja ideja. Zdelo se mi je prav, da se vsi, ki so imeli prste vmes, spoznajo in družijo. Lahko so se dotaknili olimpijske medalje, se fotografirali in nastali so nepozabni spomini. Odziv je bil odličen, zato smo sprejem ponovili. Vaša življenjska sopotnica je bila izbrana za fatalno žensko v Sloveniji. To je bilo precejšnje presenečenje. Gloria se ne izpostavlja, med medijskimi nastopi je zadržana. Očitno je karizmatična oseba. Kaj menite? Ko je bila nominirana, nihče od naju iskreno ni pričakoval zmage. Prispel sem na slavnostno prireditev, jo spremljal, potem pa »bum« - Gloria Kotnik. Oba sva bila začudena. Ljudje prepoznajo nekaj v njej. Vse, kar pove ali objavi, to je ona. Ne pretvarja se. Saj ne rečem, da so druga dekleta, ki so bila v konkurenci, drugačna. Daleč od tega, tekmice so vse znane javnosti in uspešne. Glorijina zgodba pa je ... Skoraj filmska. Takšen scenarij si je težko zamisliti. Veliko stvari je ostalo »Od mene ne bo sredi sezone slišala vprašanja, zakaj je ni doma. Takšen je najin dogovor, ki ga popolnoma spoštujem.« v ozadju, a ni treba o tem govoriti. Morda je dobro za šport, da je Glorii pripadel naziv femme fatale. In kako je živeti z vrhunsko športnico? Pri vsakem paru prej ali slej pride do pre-pirčka, ki ga je treba v dobro obeh oziroma vseh čim prej zgladiti. Nama se zatakne pri povsem nepomembnih zadevah, na primer ko se dogovarjava, kam bomo šli konec tedna na izlet. Morda gre resnično za sladke težave. Ko pride do nasprotovanj pri resnejših zadevah, se zavedava, da je treba čim prej »stopiti na žogo«, se pomiriti in dogovoriti. Morda je takrat Gloria bolj vzkipljiva ali vihrava od mene. Takrat rečem, počakajva, naj mine nekaj časa in bova še enkrat pretehtala. Načeloma pri naju reševanje težav poteka tako. Skakanja in kričanja pri naju ni. Bova videla, kako bo čez dvajset let (smeh). Je vajin načrt obsežen? Odločila se je, da bo še enkrat nastopila na olimpijskih igrah. Tako sva se pravzaprav odločila oba. Gloria ima odgovoren odnos do lastnega telesa, mora torej vaditi v fitnesu in se tako izogniti poškodbam. Ve tudi, koliko časa bo morala preživeti na snegu. Ima veliko obveznosti do ljudi in podjetij, ki jo podpirajo. In od mene ne bo sredi sezone slišala vprašanja, zakaj je ni doma. Takšen je najin dogovor, ki ga popolnoma spoštujem. A tudi Gloria ne dvigne rok od domačih opravil. Jasno je, da nenehno skrbi za otroka. Zaenkrat vse deluje brez težav. Imava veliko obveznosti, a ko smo vsi trije skupaj, uživamo. ■^Željko in Gloria s sinom,-Majem n NAŠA TEMA 13 »Ne moremo preveč računati nanj, ko ga ni« Deskar na snegu Rok Marguč se je pred dnevi vrnil v domovino po treningih na švicarskih ledenikih. Medtem ko ga ni doma, tisti, ki želijo z njim stopiti v stik, potrebujejo tudi nekaj sreče. »Roka večkrat kličemo, da ga dokličemo. Sicer približno vemo, kdaj ga lahko dobimo, ali pa nam neodgovorjen klic vrne,« je povedala Rokova žena Tina Marguč. Telefoniranje v tujino ni tako preprosto kot telefoniranje znotraj meja Evropske unije. »Če je Rok na treningih v Švici, ima večino časa ugasnjen telefon, kasneje pa poišče druge možnosti, da se lahko slišimo ali vidimo.« V začetku septembra, ko je Rok Marguč treniral blizu italijanske meje, so se njegova žena in otroci lahko pogovarjali tudi, če je ujel italijanski signal na- mesto švicarskega, saj je telefoniranje, ko je telefon povezan na švicarski signal, veliko dražje kot takrat, ko je povezan na italijanskega. »Zabavno je,« je v smehu povedala Rokova žena Tina. Margučevi uporabljajo tudi različne aplikacije, ki omogočajo videoklice, ki še nekoliko olajšajo situacijo in zmanjšajo razdaljo med Rokom in njegovo družino. Vse to je pomembno, da športniki, ki veliko časa preživijo ločeni od svoje družine in svojih najbližjih, vzdržujejo stike z njimi. »Predvsem nam je pomembno to, da Roka vidita in slišita otroka. Kar je še težje, če potuje na drugo stran Zemlje, saj se moramo v tem primeru spopadati še s časovno razliko.« Koliko Roka ni doma, je odvisno od veliko različnih dejavnikov. Margučevim življenje krojijo koledar tekem v sezoni, urniki treningov in predvsem vreme. »Smučarska zveza ima urnik treningov pripravljen dva ali tri mesece vnaprej in se ga večinoma drži. Rok ima sicer srečo, da si lahko sam prilagaja urnike in gre trenirat takrat, ko je vreme za kakovosten trening najbolj primerno, zaradi česar ne izgublja časa in denarja.« Redno spremljajo vremenske napovedi in ko so ugodne, Rok skoraj na vrat na nos odpotuje na trening. »To, da je odsoten teden ali dva, je kar normalno, če se odsotnost podaljša na tri tedne ali dlje, se njegova odsotnost že pozna doma. Otroci že močno pogrešajo očeta.« Tudi, ko se vrne domov, tam ne ostane dolgo. »Pol leta ga ni, ko se po tednu ali dveh vrne, ostane le za kakšen dan ali dva, potem ponovno odide.« Tudi ta čas mora Rok porabiti za obveznosti, ki ga čakajo v domovini. Deskarju se družina občasno tudi pridruži na treningih, ki niso toliko zahtevni. »Pred sezono Rok veliko testira opremo, zato se potrudimo in združimo prijetno s koristnim.« Kar pomeni, da Tinina in Rokova otroka vča- »Z Rokom sva dogovorjena, da jaz poskrbim za družino, on pa za treninge in tekme. Ko je doma, pa poskusimo preživeti skupaj čim več časa.« (Foto: Andraž Purg) OB ROBU »Kdaj pride mamica (ati)?« Bronasta olimpijska medalja v ženskem deskanju na snegu, naslov svetovnega prvaka in še tri medalje na zborih najboljših deskarjev na svetu ter zmaga v smuku na tekmi svetovnega pokala. To so največji dosežki DEAN ŠUSTER 34-letne Glorie Kotnik, 37-letnega Roka Marguča in 30-letnega Martina Čatra. Vsi bi lahko napisali romane. Upajmo, da se bo kdo od njih odločil za avtobiografijo. Tako kot bi to lahko storili tudi številni drugi športniki. Ne le tisti, ki so se v popolnosti dokazali. Prebrali bi lahko, kako so jih v otroštvu in mladosti podpirali starši. Potem so njihovo vlogo prevzeli srčni izbranci. Po letih skupnega življenja so na svet privekali njihovi otroci. Toda Gloria, Rok in Martin vztrajajo na športni poti. Za doseganje vrhunskih rezultatov so tako kot oni trpeli tudi tisti, ki so jih spremljali oziroma jih še. Na stranski tir je postavljenih veliko zadev. Vsi športniki potrebujejo oporo doma. Malce lažje je tistim, ki pretežno tekmujejo v Sloveniji. Toda tudi oni dvakrat na dan zapustijo dom in obiskujejo treninge, ob koncih tedna pa sledijo tekme v svojem kraju ali na gostovanju, oddaljenem sto ali več kilometrov. In vrhunski tekmovalci na snegu? Resnično so nomadi. Zelo bi se jim zataknilo, če ne bi imeli podpore v svoji novi, mladi družini. Vrhunski rezultat marsikaj odtehta, a kot pravijo Željko, Tina in Barbara, živijo predvsem za skupna snidenja z Glorio, Rokom in Martinom ter s svojimi otroki. Iz njihovih pripovedovanj boste ugotovili, da bi lahko medaljo razkosali na dva dela, morda tudi enako velika. Ni lahko za vse skrbeti, a še težje je odgovarjati na naslovno vprašanje. sih manjkata v vrtcu ali šoli, da lahko nekaj časa preživita s svojim očetom. »Na tokratnem treningu v Švici se Roku nismo pridružili, saj se je ravno začelo šolsko leto in sva se odločila, da se mu bomo mogoče pridružili kasneje. Pri tem nam zelo pomagajo razumevajoči učitelji, ravnatelji in vzgojitelji.« Načrtovanje logistike in bolj dolgoročnih urnikov prevzame Rok, Tina poskrbi za sprotno prilagajanje načrtov. »Rok je res dober v logistiki, sicer pa morata na kolesu biti dva. En logistik je za krmilom, drugi skrbi, da prtljaga ne pade s kolesa.« Na pomoč Margučevim tako kot marsikateri družini priskočijo tudi stari starši. BHMffl Martin, Lana in Barbara (Foto: osebni arhiv) —J • v v i i ■ ■ »Za nas se zima začne ze konec julija« S podobnimi izzivi kot Rok in Tina Marguč se srečujeta tudi alpski smučar Martin Čater in njegova partnerka Barbara Volk, a s to razliko, da je Martin letos na trening v Čile odpotoval za kar pet tednov. »Srečo imamo, da nam tehnologija omogoča stike. Težave nam povzroča tudi časovna razlika med Čilom in Slovenijo. Pri nas je že pozno, ko se smučarji v Južni Ameriki šele zbudijo. Zato lovimo minute, da se slišimo in vidimo. Slednje je predvsem pomembno za najino hčer, saj ji veliko po- meni, da Martina tudi vidi, ne samo sliši,« je o izzivih, s katerimi se srečujejo, povedala Barbara Volk. »Ampak se da,« je še dodala. Od sredine poletja, ko se alpski smučarji začnejo pripravljati, najprej z odhodom na evropske ledenike, kasneje še na drugo stran sveta, v Južno Ameriko, Barbara tako večino časa za hčer skrbi sama. »Seveda nama pomagajo babice in dedki, a tudi moja sestra.« Sicer je pa ves urnik prilagojen Martinu. Ko trenira in tekmuje, se slišijo manj, ko imajo smučarji prost dan, se potrudijo in nekoliko nadoknadijo zamujeno. V času tekmovalne sezone se dinamika v odnosih ponovno spremeni. »Smučarji so nomadi. Ko pride Martin domov, niti ne izprazni vseh kovčkov. Prtljaga ostane na hodniku, le operemo, kar je treba.« Ta postanek doma tudi ne traja dolgo, le dan ali dva. Tekme sicer niso vsak konec tedna, hitre in tehnične discipline se malo izmenjujejo, a to ne pomeni, da imajo smučarji veliko prostega časa. Pozimi vmesni čas med tekmami namenijo treningu. Tekmovalni ritem smučarji držijo skoraj do maja, ko se začne vadba telesne priprave. »Veliko naporov je skritih pred javno- stjo. Večina ljudi vidi le tistih nekaj tekem pozimi, a je za tem še veliko več. Nepredstavljivo veliko je odrekanja, predvsem ko ima tekmovalec družino.« Odrekanja so na obeh straneh zveze, ne le na tekmovalčevi. Ko sta si Barbara in Martin ustvarila družino, se ni veliko spremenilo, kar se treningov in tekmovalnega ritma tiče. »Drugače je le to, da omejeni čas, ki ga ima Martin na voljo, zdaj raje preživi z nama s hčerko, prej si je del tega časa vzel tudi zase, da je šel na primer s prijatelji na pijačo.« Slovenski smukači sicer nimajo domačih tekem, a to Barbare ne ustavi. »Midve s hčerko sva pogumni. Včasih ponoči usedeva v avto in se zapeljeva na kakšno tekmo. Nazadnje sva bili v Val Gardeni, bili sva tudi že v Kitzbühlu. To sta najbližji tekmi, na katere lahko greva.« Čas po tekmi izkoristita tudi za izlet. Vožnja do prizorišč tekem svetovnega pokala je dolga, a Martinu obisk družine veliko pomeni. Smučar jeva kariera ima vzpone in padce, včasih dobesedno, vse to občuti tudi njegova družina. Smukači vozijo po strminah izjemno hitro, kar s sabo, predvsem za družino, prinese skrbi. »Tega občutka se ne moreš navaditi. Razlika je med hitrimi in tehničnimi disciplinami, pri smuku so vseeno takšne hitrosti, da je ogroženo tudi smučarjevo življenje. Po drugi strani Martin smuča že od otroštva in mu zaupam.« Sicer Barbara ne spremlja Martinovih tekem le v živo na prizoriščih, ampak tudi po televiziji. »Najtežje je, ko ni prenosa njegove vožnje. Če med vožnjo odstopi, ne vem, ali se mu je kaj zgodilo ali je le zgrešil vratca in je z njim vse v redu.« Smučanje prinese tudi vesele trenutke. Eden takšnih je bila Martinova zmaga na prvem smuku sezone v Val d'Iseru. »Veseli smo bili in presenečeni. V cilju so se tekmovalci že fotografirali in proslavljali zmago, potem je pripeljal Martin in jih premagal. Res lepi spomini.« 14 KRONIKA St. 37, 14. september 2023 Kdo je streljal v Trnavi? Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine umora na območju Trnave pri Braslovčah. V stavbi, kjer naj bi bivalo več tujih državljanov, ki so zaposleni oziroma delajo v Sloveniji, je pod streli umrl 42-letni Edin Delić, državljan Bosne in Hercegovine. Policija je glede informacij o okoliščinah umora, ki ga mediji v Bosni in Hercegovini opisujejo kot brutalnega, skopa. Zaenkrat je znano le to, da storilca policija še vedno išče. SIMONA ŠOLINIČ Do tragedije je prišlo 5. septembra v zgodnjih jutranjih urah, ko so okoliški stanovalci slišali več strelov, ki so odjeknili v večstanovanjski stavbi. Na kraj so prišli reševalci nujne medicinske pomoči, ki so dlje časa moškega oživljali, a je kljub temu na kraju podlegel Lani je bil na območju Policijske uprave Celje zaznan občuten porast kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V lanski statistiki so 4 poskusi ubojev, 5 umorov ter 2 poskusa umora. Vseh 11 kaznivih dejanj je bilo preiskanih. Med odmevnejšimi dogodki sta bila umor na območju Šmarja pri Jelšah, kjer je storilec umoril dva sodna izvršitelja, in umor na območju Celja, kjer je bil storilec v preteklosti že obravnavan za poskus uboja tedanje partnerke, lani je poskušal umoriti tudi svojo drugo partnerko. poškodbam. Po neuradnih informacijah naj bi storilec vanj izstrelil sedem nabojev in nato pobegnil. Razlog za tako brutalen umor še ni znan. Govori se tudi o dolgovih 42-letnika, vendar so to neuradne informacije. Moški je živel sam v eni od sob, pred katero ga je storilec tudi umoril. V Sloveniji naj bi opravljal različna dela, doma naj bi bil iz kraja Ključ v Bosni in Hercegovini. Na dan umora sta bila na kraju tudi preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec, ki bo preiskavo tudi usmerjal. Zaenkrat ni znano, s kakšnim orožjem je bil 42-letnik umorjen in ali je bilo to morda naj- deno, kriminalisti so na kraju iskali sledove in dokaze, sledila bo njihova analiza, ki bi lahko pokazala morebitnega storilca. Okoliški krajani so zaradi dogodka šokirani, gre namreč za precej miren kraj. Pokojnega niso dobro poznali, saj ni bil domačin, mnogi tako njegove družbe ne poznajo. Pasavček v Osnovni šoli Solčava (Foto: AVP) Pasavček potuje od šole do šole Agencija za varnost prometa dejavnosti varnih prihodov v šolo po vsej državi krepi tudi s projektom Pasavček potuje po Sloveniji. Od prvega šolskega dne in vse do danes je maskota Pasavčka s sodelavci agencije, policijo, z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in s prostovoljci ZŠAM obiskala 15 šol po vsej Sloveniji, tudi na Celjskem. Tako Pasavček osvešča o pravilnem prečkanju ceste, pomenu pravilnega pripenjanja varnostnega pasu, uporabe varnostne čelade in odsevnih teles. Tovrstna vseslovenska akcija je namenjena še boljši prometni varnosti otrok in osveščanju voznikov o njihovi vlogi ter odgovornem ravnanju v prometu. Projekt Pasavček traja že od leta 2005. Osnovni namen je spodbuditi dosledno in pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in pripe-tost otrok med vožnjo. Slogan projekta je: »Red je vedno pas pripet.« Otroci in mladostniki so namreč najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, v katerih utrpijo tudi najhujše posledice, prav tako potniki v vozilih. Z dosledno pripeto-stjo otrok med vožnjo bi lahko tveganje izredno zmanjšali. Ponesrečil se je s padalom Pretekli teden se je na območju Dobrovelj pri Braslovčah zgodila nesreča s padalom. Policisti so pri ogledu kraja in na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da je do nesreče prišlo na vzletišču Brezovec, kjer se je poškodoval 58-letni državljan Nemčije. Tega je pri vzletu s padalom na višini štirih metrov obrnilo v zraku, zaradi česar je trčil v drevo in padel na tla. Pri nesreči se je lažje telesno poškodoval, reševalci so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so tujo krivdo za nesrečo izključili. Divjala po avtocesti Tako so celjski policisti »posneli« voznico, ki je sredi preteklega tedna divjala po avtocesti med Tepanjem in Celjem. Hitrost vožnje je na tem odseku omejena na 100 kilometrov na uro, voznica je vozila s hitrostjo 192 kilometrov na uro. Žensko so policisti ustavili in ji zaradi kršitve izdali plačilni nalog za 1200 evrov, izrekli so ji tudi 9 kazenskih točk. Povzročitelj fizično obračunal z voznikom Pred mesecem naj bi se na območju Žalca zgodila prometna nesreča s pobegom. Trčili naj bi osebni vozili, zatem naj bi prišlo, kot pravijo na policijski postaji v Žalcu, do medsebojnega obračuna med voznikoma in sopotniki. Po neuradnih podatkih naj bi se voznik avtomobila, ki naj bi bil tudi povzročitelj nesreče, fizično spravil nad drugega voznika, pri tem naj bi mu pomagali še povzročiteljevi sopotniki v vozilu. Zatem naj bi se storilci odpeljali s kraja nesreče. Žalska policija tako ne preiskuje samo okoliščin nesreče, ampak tudi kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe. Po do zdaj znanih podatkih preiskava še ni končana. Zagorela streha trgovskega središča V nedeljo popoldne je zagorelo na strehi trgovskega središča na Hudinji. Do požara je po podatkih policije prišlo na fotovoltaičnih strešnih modulih. Ogenj je uničil nekaj modulov in del ostrešja. Višina škode še ni znana. Požar so pogasili celjski poklicni gasilci z gasilci prostovoljnih društev Gaberje in Škofja vas. Že v petek je gorelo v počitniški hišici v Bezgovici na območju Šmarja pri Jelšah. Ognjeni zublji naj bi izbruhnili zaradi napake na električni napeljavi. Ogenj je v celoti uničil prvo nadstropje hiše in ostrešje. Prijeli so jih na vlaku Celjski policisti so pred dnevi na vlaku na območju Zidanega Mosta izsledili 9 državljanov Afganistana in državljana Irana. Ti so v našo državo vstopili na nezakonit način. Vsi prijeti so zaprosili za mednarodno zaščito. Ovadili povzročitelje V zadnjem tednu se je na Celjskem zgodilo več prometnih nesreč. Že v petek se je v Velenju hudo poškodoval voznik e-skiroja. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Velenja proti Pesju. Ko je pripeljal do zaznamovane kolesarske steze, ni omogočil varnega prečkanja steze vozniku e-skiroja, zaradi česar je trčil vanj. Voznika avtomobila bodo policisti ovadili zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Drugi voznik e-skiroja se je dan kasneje hudo poškodoval tudi v Celju, in sicer na Mariborski cesti. Voznik avtomobila je vozil po enosmerni izvozni cesti od trgovskega središča proti Mariborski cesti. Ko je pripeljal do zaznamovanega prehoda za pešce in kolesarske steze, ni omogočil varnega prečkanja prehoda moškemu z e-skirojem. V trčenju se je voznik slednjega hudo poškodoval. Policisti bodo tudi voznika iz Celja, ki je povzročil nesrečo, ovadili. V Šentjurju se je te dni hudo poškodoval tudi motorist. Vanj je trčila voznica osebnega vozila, ki se je v križišču - iz smeri Drofenikove ulice - vključevala na prednostno cesto v smeri Šmarja pri Jelšah. Pri tem je zaprla pot motoristu, ki je pripeljal pravilno. Tudi to povzročiteljico čaka kazenska ovadba za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Motorist se je hudo poškodoval tudi na območju Letuša, kjer je izgubil oblast nad vozilom in padel zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Celjski policisti so bili v zadnjem tednu obveščeni, da so v celjsko bolnišnico sprejeli 17-letnega fanta, ki je bil udeležen v prometni nesreči. Policisti so ugotovili, da se je poškodoval v nesreči na območju Laškega, ker je vozil moped in zaradi neprilagojene hitrosti padel po vozišču. Policisti bodo zoper njega napisali obdolžilni predlog. Goljufi ne poznajo meja Po ujmah se na spletu pojavlja vedno več prevar, na kar so poleg policije opozorili tudi v sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije. V sekciji svetujejo, da morajo ljudje v primeru darovanja biti zelo previdni in vedno preveriti istovetnost organizacije, ki ji pomoč namenjamo. Med drugim se goljufi izdajajo za predstavnike varnih hiš in materinskih domov, da bi se finančno okoristili, so sporočili iz sekcije. Kot so pojasnili, so v eni od varnih hiš prejeli klic ženske, ki je želela podariti stvari za mamico, ki naj bi bila tam nameščena, a v resnici ni šlo za njihovo stanovalko. Ker varne hiše in materinski domovi na tovrsten način sredstev ne zbirajo, je potrebna previdnost, komu ljudje namenjajo pomoč, so opozorili. Na prevare na družbenih omrežjih so opozorili tudi policisti. Po navedbah policije spletni goljufi uporabijo profile lažnih fizičnih oseb kot drugih organizacij, ki res obstajajo, zato previdnost ni odveč. »Občanom svetujemo, naj se za kakršnekoli finančne donacije obrnejo na uradne ustanove in organe, pri čemer lahko predhodno sami na spletu preverijo resničnost in obstoj bančnih računov,« so izpostavili. Ker policija takšno ravnanje preiskuje kot kaznivo dejanje goljufije, je nujno, da oškodovanec zadevo prijavi. »Občanom svetujemo, naj ob morebitnem finančnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (na primer elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, številke IP) ter zadevo čim prej prijavijo na policijo in o tem obvestijo svojo banko,« so dodali. STARI OBIČAJI 15 Obujanje obrti Ko mlinsko kolo čas zavrti v preteklost Dolino mlinov v Lokovini na meji med občinama Dobrna in Velenje, kjer so nekoč žito mleli številni mlini, si z obujanjem mlinarske obrti že skoraj dve desetletji s pomočjo društev in lokalne skupnosti prizadeva oživiti družina Pungartnik, lastnica še edinega delujočega mlina v dolini, Vovkovega mlina. Minulo nedeljo so tako pripravili že 17. Mlinarsko nedeljo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Člani Kulturno-umetniške-ga društva Dobrna, Turističnega društva Vinska Gora in tamkajšnjega kulturno-pro-svetnega društva so predstavili stare običaje, ki vedno bolj tonejo v pozabo. Nastopajoči na prireditvi so se preizkusili tudi v kvizu, poimenovanem Mlinsko kolo. Odgovarjali so na vprašanja o poznavanju zgodovine kmetijstva in mlinov. Na stojnicah so bili na voljo domače dobrote ter drugi izdelki, za prijetno vzdušje so poskrbeli glasbeniki. Prireditev je sicer že od začetka namenjena druženju in srečanju krajanov soseske. Nastala je tudi zaradi želje, da bi se krajani sosednjih občin Dobrna in Velenje več družili in drug drugemu namenili lepo besedo, kot so to počeli nekoč. »Človek je bogat to- liko, kolikor prijateljev ima. In ko vas vidim tukaj zbrane vesele in zadovoljne, vidim, da sem v družbi pravih prijateljev,« je zbrane na nedeljski prireditvi nagovorila podžu-panja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Dodala je, da ima velenjska občina dobre medsosedske odnose z vsemi okoliškimi občinami. »Bogati nas to, da v Velenju živijo srčni ljudje, ki delujejo v številnih društvih. Dokaz je tudi 17. Mlinarska nedelja,« je še poudarila. Vsak v svoji občini Temnjaški potok je nekoč dajal moč kar trinajstim mlinskim kolesom. Večina jih je skozi leta utihnila, danes od množice teh mlinov skoraj tudi ruševin ni več. Edini, ki je ohranjen do te mere, da v njem še lahko meljejo žito, je zgornji Vovkov mlin, star več kot 450 let. Mlin, ki je v preteklosti mlel žito za potrebe Kačjega gradu, je obratoval do leta 1991, ko je neurje poško- dovalo mlinsko kolo. Obnovljeni Vovkov mlin je leta 2007 ponovno začel mleti žito, zlasti z namenom prikazovanja te zanimive obrti turistom. Pungartnikovi želijo v turistično ponudbo vključiti tudi spodnji leseni mlin, a bi bila njegova obnova povezana z velikimi finančnimi sredstvi. Ta mlin, ki so ga postavili leta 1836, ima še ohranjene stope (nekakšne konice, ki tolčejo po žitu). Deloval je do približno leta 1980. V njem so proso in ječmen predelovali v kašo. Čeprav sta zgornji in spodnji Vovkov mlin samo nekaj metrov narazen, sodita vsak v drugo občino - zgornji v velenjsko in spodnji v dobrnsko. Foto: BA ШНШпдИВ Ü Na prireditev so se pripeljali tudi starodobni kolesarji iz Turističnega društva Dobrna. Čas se izteka Le še do 31. decembra je čas, da pri elektrodistributerju vložite vlogo za soglasje za postavitev in priklop vaše sončne elektrarne v omrežje. Tako si boste še lahko zagotovili obračunavanje po finančno najugodnejšem sistemu neto meritev. Ta vam zagotavlja hitrejšo povrnitev vaše investicije. Ker je v tem primeru čas zares denar, vam pri znamki MOON zagotavljamo, da bomo vašo vlogo pripravili v zgolj treh tednih* po prejemu povpraševanja. Oglasite se nam čim prej, pravočasno oddajte vlogo in prehitite nova pravila. VEC INFORMACIJ moonpower@porsche.si vrhunskaemobilnost.si * Velja v primeru takojšnjega naročila in potrditve termina ogleda (t. i. home check) po prejemu informativne ponudbe, takojšnje potrditve ponudbe po ogledu in takojšnjega podpisa pogodbe o nakupu sončne elektrarne po prejemu. Pridržujemo si pravico do podaljšanja roka na več kot tri tedne v primeru višje sile. Upoštevana bodo povpraševanja, ki bodo oddana najkasneje do 1. 12. 2023. Qflet PORSCHE Ä MOON WW SLOVENIJA. W 1 fc Q PORT novi tednik ID OrUn I Št. 37, 14. september 2023 Krožni napadalec Stefan Žabić j ki so ga gostje grobo (in nekazn in Miodragu Čorsoviću. Celjski rokometaši po osvojitvi superpokala nemočni v prvenstvenem derbiju Boleč padec na trda tla močno spremenjene ekipe Navijači Florijani so s pomočjo večine gledalcev v dvorani Zlatorog pripomogli k preobratoma na vročih obračunih z velenjskim Gorenjem 15. marca v slovenskem pokalu in 16 dni kasneje s trebanjskim Trimom v državnem prvenstvu. »Pivovarji« so z Vlahom, s Suholežnikom, Strmljanom, z Margučem (po sezoni so zapustili Zlatorog) in drugimi proti Velenjčanom zaostajali že za pet golov, a so uspeli izsiliti podaljšek in kasneje zmagati s 33 : 31. Pot do osvojitve pokala je bila na široko odprta zaradi poraza Trima v Ormožu. DEAN SUSTER Trebanjci so imeli spomladi v 20. minuti dva gola naskoka in so delovali zelo odločno. Toda celjsko občinstvo je bilo izjemno in je svoje ljubljence popeljalo do zmage s 30 : 27. Kasneje so Toskićevi varovanci le še potrdili vodstvo na lestvici in sezono je klubsko vodstvo upravičeno označilo za uspešno, saj je bilo tudi nekaj predstav v ligi prvakov odličnih. Prepričljiv poraz V soboto tudi Florijani in drugi pristaši niso zmogli pripomoči k preobratu. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po prestižni zmagi v tekmovanju za superpokal doživeli boleč poraz v uvodnem krogu državnega prvenstva. Trimo je bil v dvorani Zlato-rog boljši z 29 : 25. Po uvodnih vodstvih so bili gostitelji neprepoznavni, po izidu 6 : 7 so prejeli pet golov zapovrstjo in vmes ni pomagala niti minuta odmora. Zaradi festivala napak (nekaj smole je bilo pri metih v vratnice) je bilo lovljenje Trebanjcev neuspešno. Poznavalci so predvidevali, da bo imelo celjsko moštvo veliko preglavic z igro v obrambi, toda tokrat se mu je ustavilo tudi v napadu. Plačali davek neizkušenosti Po tektonskih premikih v moštvu je trener Alem To-skić opozarjal, neposredno ali med vrsticami, da je pred Celjem zahtevna sezona. V soboto je po sestanku v sla-čilnici povedal: »Naša mlada ekipa trenutno še ni pripravljena na zahtevne tekme. Prenovljeno moštvo je derbi izgubilo v desetih minutah prvega polčasa. Težko se je bilo vrniti v igro, morda bi nam uspelo, če ne bi zapravili več kot deset zelo zrelih priložnosti pred gostujočimi vrati. Pridobivamo izkušnje za nadaljevanje prvenstva. V ligi prvakov nas čakajo še težje preizkušnje.« Včeraj je Celje gostovalo v danskem Gudme-ju, v sredo bo pričakalo portugalski Porto. »Trebanjci so bili zelo dobri, kaznovali so naše napake. Zal mi je zaradi številnih zgrešenih strelov. Plačali smo davek neizkušenosti. Če bi Trimo igral izvrstno, mi pa bi zlahka zmagali, bi bilo nekaj narobe,« je jasno sporočilo poslal »Toske«, ki mora ponovno graditi kamniti grad. Da se le ne bo čez leto ali dve spet spremenil v peščenega ... Zorman opozarja na vedro Oba desna zunanja napadalca sta ostala brez gola, a sta poskrbela, da je Tim Co-kan zadel petkrat. Igralec na desnem krilu je bil iskren: »Nismo bili na pravi ravni niti v obrambi niti v napadu. Veliko stvari moramo popraviti. Upam, da bomo na vsaki naslednji tekmi boljši.« Pet golov je dal srednji zunanji napadalec Mitja Janc, štiri je z levega krila dodal Tadej Ma-zej: »Težko je kaj pametnega povedati. Nič nam ni šlo po Trener Alem Toskić se večkrat ni strinjal z odločitvami sodnikov Žibreta in Terška. Nanju so od prvih sekund silovito pritiskali predstavniki gostujočega strokovnega štaba. načrtih. V obrambi smo bili premehki, v napadu nismo zadeli niti iz zelo izrazitih priložnosti. Poskušali smo vse, da bi ujeli goste, a nam ni uspelo.« Celje je imelo osem sedemmetrovk, večino jih je priigral Stefan Zabić. Ante Ivanković se je »prebudil« šele v drugem polčasu. Izjemno je bil zadovoljen strateg dolenjske ekipe Uroš Zorman: »Fantje so se držali dogovora. Črnih minut je bilo malo, kar se nam je obrestovalo. Znani smo po tem, da veliko namol-zemo, potem pa podremo vedro z mlekom. Večkrat se mi je zdelo, da so se fantje že nekaj naučili po takšnih do- godkih. Upam, da se je zdaj to resnično zgodilo.« Celje bo v prihodnjem krogu gostovalo pri Svišu Ivančni Gorici, ki je presenetil z zmago v Ribnici. Bodo navijači letos trepetali pred vsakim gostovanjem? Trimo bo pričakal ekipo velenjskega Gorenja. Foto: Nik Jarh ŠPORT 17 27-letni Celjan izpadel iz reprezentance, a bo tekmoval na SP svetovno prvenstvo Slovenski reprezentanti v slalomu na divjih vodah so se konec prejšnjega tedna odpravili na svetovno prvenstvo v London. Do 19. septembra se bodo poskušali privaditi na zahtevno olimpijsko progo in odpraviti še zadnje pomanjkljivosti, da bodo tako kot običajno na velikih tekmovanjih lahko napadli najvišja mesta. Strokovnjaki največ pričakujejo od kanuistov Benjamin Savška in Luke Božiča ter kajakašev Petra Kauzerja in Eve Terčelj. Med potniki je bil tudi Celjan Martin Srabo-tnik. Vzrok slabo počutje Martin Srabotnik se v prvem delu sezone na izbirnih tekmah prvič po devetih letih ni uspel uvrstiti v slovensko člansko reprezentanco: »Spomladi sem imel zdravstvene težave. Slabo sem se počutil in nisem vadil, kot bi si želel. Ni se mi izšlo glede uvrstitve v reprezentanco. Zato nisem mogel tekmovati v svetovnem pokalu. Imel pa sem možnost tekmovati na nižji mednarodni ravni. Tam mi je dobro šlo.« Martin ni obupal, kar se mu je obrestovalo. Najprej je postal slovenski podprvak. Nato so Srabotnik, Lan Tominc in Jan Ločnikar tretjič zapovrstjo osvojili prvo mesto v ekipni tekmi na državnem prvenstvu. Se Kauzerja treseta? Predsedstvo Kajakaške zveze Slovenije je na svoji seji odločilo, da bo Martin Srabotnik nastopil na svetovnem prvenstvu in v finalu svetovnega pokala. Pri glasovanju je predlogu nasprotoval Peter Kauzer starejši. Saj je logično, Martin je objektivno edini kandidat, ki lahko njegovemu sinu ogrozi peti nastop na olimpijskih igrah. »Če sem iskren, Martinu so njegovi tekmeci omogočili nastop na svetovnem prvenstvu, saj so osvojili zelo malo točk na tekmah svetovnega pokala,« je dejal predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda, ki je že pripravil progo za treninge na Špici. »Brez težav med deseterico« »V kajakaštvu nas žalosti, da lahko v eni disciplini na olimpijskih igrah nastopi zgolj en predstavnik države. Videli bomo, ali bo Peter Kauzer še petič tekmoval na olimpijskih igrah ali morda kdo drug. V kanuju je še bolj brutalno. Morda Benjamin Savšek ne bo imel možnosti, da bo branil olimpijsko zlato, kajti Luka Božič je trenutno izjemno pripravljen,« meni Konda. »Vedno bi si želel biti bolje pripravljen. Nisem seznanjen, kam trenutno sodim. Trudil se bom po svojih najboljših močeh. Kam me bo to pripeljalo, ne znam povedati. Proti najboljšim na svetu se nisem bojeval deset mesecev. Še vedno se lahko brez večjih težav uvrstim med najboljšo deseterico.« Samozavesten in sproščen Martin je sposoben doseči Če bi Martin Srabotnik pripravil senzacijo, bi Dušan Konda ... Saj ne ve, kaj bi. (Foto: Andraž Purg) vrhunski rezultat. Svetovno prvenstvo bo že eno od tekmovanj, ki bo upoštevano pri dodelitvi olimpijske vozovnice. Naslednje leto bodo še izbirne tekme in evropsko prvenstvo. Tenisači za dobrodelni namen »Za nami je najbolj stresen mesec doslej« Na Polzeli se je na odprtem članskem turnirju pomerilo 30 teniških igralcev. V finalu je Matic Dimic z 2: 6, 6: 3 in 7: 6 (4) premagal Miho Vetriha. Poraženca polfinala sta bila Tin Kova- čič in Maks Meh, v četrtfina-lu so obstali Gašper Bezjak, Jan Dimitrijevič, Aljaž Kirbiš in Domen Krelc. Izkupiček od turnirja so organizatorji, predstavniki Cokan teniške akademije, namenili prizadetim v poplavi. DŠ Najboljša tenisača turnirja na Polzeli (Foto: Cta) V času, ko je bilo pri celjskem hokejskem klubu vse podrejeno vsestranski pripravi na tekmovanje v Alpski ligi, je Savinja prekoračila bregove, tudi desnega v Celju, in krepko zalila ledeno dvorano. Gladina je bila ravno toliko visoka, da je voda uničila veliko stvari v dvorani. Po reševanju tistega, kar se je rešiti sploh dalo, po čiščenju in sušenju, je sledila temeljita obnova dvorane, ki pa ni končana. In še nekaj časa ne bo. Zahvali Olimpiji in Mariboru Predsednik Hokejskega kluba RST Pellet Celje Vid Valenčak je v ponedeljek, ko je bilo možno stopiti na led, dejal: »Zahvaljujem se Mestni občini Celje in občinskemu podjetju ZPO Celje za hitro obnovo drsališča. Sicer še ni končana, a so zagotovljene razmere za izvedbo treningov in tekem.« Nato je poudaril: »Zadnji mesec je bil za nas najbolj stresen, odkar smo v klubu. Ob obveznostih pri pripravi vsega potrebnega za začetek tekmovanja v Alpski ligi se nam je pripetila katastrofa. Celoten proces vadbe za člansko in druge ekipe je bil onemogočen. Težave smo reševali vsak dan. Na pomoč so nam priskočili mnogi. Zahvaljujem se hokejskima kluboma SŽ Olimpija in Maribor, ki sta nam omogočila uporabo njunih drsališč. Nekaj naših ekip je bilo tudi na Jesenicah in v Sisku.« Pravočasno opozorilo Za celjskimi hokejisti je prva uradna tekma. V uvodnem krogu državnega prvenstva so gostili ekipo Triglava, ki je slavila po dodatnih strelih. Celjani so v uvodih prve in druge tretjine premagali gostujočega vratarja (Ian Fingušt, Jaša Jenko). Pri ugodnem rezultatu 2 : 0 so imeli nekaj priložnosti za povišanje vodstva, a jih niso izkoristili. Nato so popustili. Kranjčani, ki že dolga leta igrajo v podobni postavi, so to izkoristili in izenačili. Domače občinstvo je bilo na nogah, ko je 25 sekund pred koncem zadnje tretjine za 3 : 2 zadel Nik Sečen po podaji kapetana Jureta Sotlarja. Potem je sledila komaj verjetna napaka in Gorenjci so izenačili le dve sekundi pred zadnjim zvokom sirene. V petminutnem podaljšku gola ni bilo, pri dodatnih strelih je bil za Celje uspešen le Sečen, pri gostih pa sta Jakoba Brandnerja premagala Krištof Potočnik in v sedmi seriji Patrik Rajsar. V soboto bodo varovanci trenerja Gala Korena v 1. krogu Alpske lige gostovali na Jese- nicah. V mednarodnem regionalnem tekmovanju bosta sledili dve tekmi v Celju, 21. septembra proti ekipi Rittner Buam SkyAlps in 23. septembra proti ekipi Hockey Unterland Cavaliers. Kako zdržati tako zahteven ritem? »To je novost za naš klub. Prepričan sem, da smo se dobro pripravili. V moštvu je zadostno število igralcev za uspešno spremljanje napornega ritma. Pričakujemo enakovredne, zanimive in napete tekme. Mlajše selekcije vidimo v zgornjih delih lestvic državnega prvenstva,« je končal Valenčak. DŠ 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 9. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Polet s knjigo Predstavitev projekta in priročnika, predstavil ga bo Kristjan Veber. 18.00 Knjižnica Laško Predstavitev knjige novoodkritih dnevnikov Alme M. Karlin Peš po domačih krajih - popotni dnevniki 1934-1936 Gostji večera Jerneja Jezernik in dr. Alenka Hren Medved 18.00 Ploščad pri kipu splavarja Ognjena fantazija Glasbeni večer, nastopili bodo Inga (violina) in Olga Ulokina (klavir), Aleksander Kuzmanovski (violončelo) in Gea Erjavec (ples z ognjem). 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 15 let festivala BUMfest Predstavitev knjige PETEK, 15. 9. 18.00 Dom kulture Žiče_ Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Predstavitev biografskega romana Dnevnik Mlinarjeve Tončke Avtorica Vida Hustič 19.00 Celjski mladinski center Chik pawza, Pus, pus, pus, Osotögari in Strayaway Koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dnevnik Mlinarjeve Tončke Predstavitev biografije in pogovor z avtorico Vido Hustič 19.30 Mestni kino Metropol Celje_ Šepet metulja Predstavitev knjige SOBOTA, 16. 9. 10.00 do 13.00 Savinov likovni salon Žalec Likovna dela članov likovne sekcije KUD Žalec Zaključek razstave likovnih del NEDELJA, 17. 9. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Dejan Kušer, harmonika Koncert iz sklopa Večeri v atriju 19.00 Mladinski center Žalec GuGutke Koncert PONEDELJEK, 18. 9. 19.00 Cerkev sv. Matere Božje v Lurdu v Rimskih Toplicah Lurški koncert Janja Brlec (citre), Ana Plahutnik (vokal) in Peter Napret (violina) 19.00 Dvorec Novo Celje Podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann in predstavitev 25. številke revije Vpogled. TOREK, 19. 9. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Občinska knjižnica Žalec Pot iz depresije v srečo Predavanje Nataše Meznarič 20.00 Celjski mladinski center JaMCC 17.00 Galerija Velenje Na limonadi z Urško Stropnik Šonc Pogovor z avtorico razstave bo vodil Matic Veler. Pikin festival Velenje ČETRTEK, 14. 9. Večeri novonastale glasbe 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje 15.30 do 18.30 Titov trg z okolico, Pikino otroško igrišče in Rdeča dvorana Pikin četrtek Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, razstave Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 10.00 Partizanska bolnica Zima, Cerovec Srečanje pri Partizanski bolnici Zima Ogled partizanske bolnice in kulturni program učencev OŠ Dramlje 18.00 Mladinski center Žalec 16.00 Titov trg, Kapitanov oder Zapleši z Ano banano Miškino gledališče, animacijska plesna predstava 17.00 Titov trg, Kapitanov oder Modni skozi čas Modna revija 17.30 Titov trg. Kapitanov oder Predstavitev Glasbene šole pevke Alye Koncert Art & wine Večer ob ustvarjanju umetnin, kozarcu dobrega vina in odlični kulinariki PETEK, 15. 9. 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško 15.30 do 18.00 Titov trg z okolico, Pikino otroško igrišče in Rdeča dvorana Pikina nedelja Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, razstave 15.30 Titov trg, Kapitanov oder Orkester poletnega tabora Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in Pihalnega orkestra GŠ Velenje Koncert Tržnica Laško 9.00 Start: Celjski mladinski center Evropski teden mobilnosti 2023 S kolesCE-m na pot 16.30 Titov trg, Kapitanov oder Ribič Pepe Koncert 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Potujemo, kamor nas ponese pravljica Za pravljično potepanje s poustvarjanjem bo poskrbelo Gledališče Pravljičarna, primerno za otroke od 4. do 10. leta 17.30 Titov trg, Kapitanov oder Zaključek Pikinega festivala s podelitvijo zlatih pik in koncert Alye starosti. Druge prireditve 10.00 do 17.00 Lilekova in Gubčeva ulica Celje Festival Rol. Ce in Vin. Ce Druženje na prostem ob pokušini čokoladnih rolc in žlahtni kapljici ČETRTEK, 14. 9. 17.00 Galerija Velenje Likovna delavnica z ilustratorko Urško Stropnik Šonc Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom. 16.00-23.00 Staro mestno jedro Laškega Festival GuštFest Kulinarično-družabna prireditev 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Svečana akademija ob 100-letnici Čebelarskega društva Rogaška Slatina 20.00 Mladinski center Žalec Salsa NEDELJA, 17. 9. 15.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Žar stoletij na Kavčnikovi domačiji Zaključek poletne sezone PONEDELJEK, 18. 9. 9.00 Mestni trg Šentjur ETM 2023 - Moje mesto je lahko pisan travnik in spretnostni poligon Odprtje Evropskega tedna mobilnosti 18.00 Knjižnica Velenje Elzheimer cafe: Živeti z demenco doma Gostja tokratnega srečanja bo dr. Zdenka Čebašek Travnik TOREK, 19. 9. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton za šolarje Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; tudi v sredo ob istem času 9.00 Mestni trg Šentjur ETM 2023 - Naše varno mesto Poligon in predstavitev gasilskih društev, Kluba starodobnikov, knjigobežnice in Knjižnice Šentjur 17.00 OŠ Franja Malgaja Šentjur Poletavci - poletni bralci Zaključna prireditev; druženje s športniki, podelitev priznanj in nagrad 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Cvetoče sončnice Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski dom_ Bruno Groening: Uvodno informativno predavanje za mlade SREDA, 20. 9. 9.00 Mestni trg Šentjur ETM 2023 - Mesto vseh generacij Spretnostni in prometni kolesarski poligon ter predstavitev Policijske postaje Šentjur, aktivnosti Območnega združenja RK Šentjur 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic Prehrana dojenčka 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Zukine karikature; do 24. 9.; Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: Hommage Tisnikarju. Zbirka koroške galerije likovnih umetnosti; do 1. 10. Na Savinjskem nabrežju v Celju: zunanja razstava, Zgodovina za vse - 30 let: skozi izbor naslovnic in naslovov navdahnjenih v arhivskem gradivu; do 25. 9. Fotohiša Pelikan Celje: »Cinkarna skozi oči mojstra Pelikana«, razstava fotografij ob 150-letnici Cinkarne Celje; do 30. 9. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: živo - neživo ali o potovanju barve med svetlobo in temo; do 1. 10., Park Žalec pri Fontani piva: fotografska razstava »Canonov program povezovanja generacij«; do 30. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rif-nik Šentjur; do nadaljnjega Muzej Laško: razstava Laščani-jada; do 16. 9. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava ob 100-letnici Čebelarskega društva Rogaška Slatina; do 16. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: Sodobni realizem kot okno v drugo realnost, likovna razstava Ervina Dvoršaka; do 1. 10. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 9. Galerija Velenje: Pikaste, pisane ..., razstava ilustratorke Urške Stropnik Šonc; do 4. 10. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov-nika; do 30. 9. Atrij Velenjskega gradu: Časovni stroj, Pikina fotografska razstava; do 30. 9. Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Čarobni svet Har-ryja Poterja; do 31. 10.; Sončna stena: razstava ročnih del članov MDGN Velenje; do 25. 9., Pika Nogavička: Ilustracije Tite Jenko; do 23. 9.; Domoznanski oddelek: razstava 33. Pikin festival; do 30. 9.; Mladinska soba: razstava Pi-kino potovanje skozi čas; do 31. 10.; Steklena dvojčka: Bralka poletka: Milena Zupančič; do 30. 9.; Otroški oddelek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 10.; Velenjska plaža ob čolnarni: nekoč je bilo turistično jezero, razstava razglednic Velenjskega jezera zbiratelja Frenka Špilerja; do 30. 9. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Ča-kovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Boži-ca Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Šik butik, razstava prenovljenih kosov pohištva Centra ponovne uporabe Velenje; do 29. 9. Galerija eMCe plac Velenje: razstava Sanje, avtorice Valentine Cehner; do 5. 10. Pošta Velenje: Pikin festival v fi-lateliji in na maksimum kartah, razstava Koroškega filatelistične-ga društva in Festivala Velenje; 15. 10. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www.novitednik.si Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE MOTORNA VOZILA RDEČE vino jurka prodam. Telefon 041 518421. 582 i na V SOLSKO LETO 2023/2024 UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Vpis v študijsko leto 2023/2024 bo potekal od 4. do 28. septembra 2023, od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na sedežu U3O. »Nikoli nisi dovolj star, da bi si postavil nov cilj ali sanjal nove sanje.« - C.S. Lewis KUPIM PRODAM BMW 3220(1 xdrive karavan dizel tauring, prevoženih 212.000 km, letnik 2015, prodam. Telefon 031 741-423. 523 CITROEN C3, letnik 2003, registriran do konca marca 2024, poceni prodam. Telefon (03) 5805-332. 568 HYUNDAI tucson 2,0 4 WD, letnik 2007, prevoženih 239.000 km, prodam. Telefon 041 679-674. GROZDJE z brajd kupim. Andrej, Celje, telefon 041 622-700. 548 PRODAM 5579 KOTNO dnevno garnituro, lepo ohranjeno, malo rabljeno, prodam. Telefon 070 993922. 556 STROJI ODDAM PRODAM SKOBELJNI stroj Mio Standard (čebelinka, poravnalka, vrtalka, cirLular) prodana. Telefon 070 993-L22. 556 STISKALNICO (»prešo«), 80 l, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 835-75L. 569 KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-83 4. p STANOVANJE NOVO, majhno električno pečico, ki se postavi na pult, za enega ali dve osebi, še v garanciji, oddam. Morda bo prišla prav komu od poplavljencev. Telefon 051 393-448.561 OdšeO 97 od nas, a spomin na tebe bo vedno ostel! ZAHVALA Zapustilnas je VIKTOR FRECE iz Ločice obSavioji L55 Polzela (18. 4. 1938-2P. 8. 2023) Ob boleči izgubi ljubljenega moža najlepša hvala zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči ter sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soLalje, podarjene sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala goeorniku za pogrebni govor, gospodu župniku za opravljen ceskveni obred in pevcem za zapete pesmi. Žana Sonja in ostalo sorodstve KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p BIKCč, teeke 200, 250 in 3e0 kg, in telici, težki 340 in 08 0 kg, prodem. Telefon 041 663-137. 575 LÜELNK KUPIM PRODAM Poroke Celje Poročila sta sei: Nastja POLŠAK en Aleksander POL-ŠAK, oba iz Vojnika. Velenje Poročili so se: Ema KOČE-VAR in Luka Bolha, oba iz Šošeanja, Oer Tatjana HRA-STOVEC iz Velenja in Simon POGOREVC iz Mislinje. Šenčšua Poročili -o se: Maja BE-ČAJ in Lafael KOŽELJ, oba iz Planinske vasi, ter Ksenija VERBIČ iz Dramelj in David DOBkOTINŠEK iz Želč. Žalec Poročili so se: Sonja KO-ŠICA z Vranskega Lis Mstic OSO L NIK iz Kamnika, Tanja HRIBERNIK in Gašper KO-LENC, oba s Polzele, Janja RESMAN s Polzele in Ingo ROTH iz Nemčije, Tadeja LESKOVAR in Blaž STIPLOV-ŠEK, oba iz Šmarja pri Jelšah, Jasmina BRILEJ in Aleš PLO-HL, oba iz Pongraca, Špela BRKIĆ iz Domžal in Matej GAJŠEK iz Ljubljane, Katja ČEONE iz Ljubljane in Mou-rad KLJJI iz Italije1 ter Tjaša ČVAN s Palzele in Androj GAČNIK iz Malih Boaslovč. POTREBUJEM SOBO nu.no potrebejem; lahko tudi moškega, ki bi me vzel k sebi. Stara sem 67 let, moški na| bo srar do 71 let, lahko je tu7i ženska. Telefon 040 290-694. 559 ШТјеЕИ ЗШ PRO DAM VINO, belo, lašli rizling, L00 l, prodam. Telefon 041 5 95012. č39 KRM NI kro mpic jrodam . ielefon 041 663-33I. 575 BALE, silažne, kakovosOne. predam. Telefot 03161M60. 577 NESNICE, rjeve, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, Le lefon(02) 582-1401. e KOKOŠI nesčice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnsstjoi in kilogramske pirčance za ;itanje, prodamo. Pripeljemo na dom. Tel;fon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n VEČ teličk, pasma ls, stare od enega tedna do enega meseca, prodamo. Telefon 031 401-244. 563 NEMŠKE ovčarje (mešanci), stare 15 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-631. 565 TEIKO si mentalko, sta ro dvr leti, za eadalj-njo reje ali zakol, prodam. Možna eenja-va za telico, staro tri mesece. Telefon 031 837-492. 571 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-I23. p DEBELE, suhe krave in belice za zakol, kepi-mt. Plačilo tako| + davek. Telifon 041 653-286. p OSTALO SEMvd ovee, stai 731 let. I ščem .o štene, veseln žensko za druženje i- pogovor. Imam svi-jo hišo. Pokličite me na telefonsko številko 070 799-029. 562 L 51 PODJETNIK iz Ljubljane želi spoznati žensko s celjskega območja. Sem urejen, 175 cm, štejem 53 pomladi, nekadilec, nepivec, ljubitelj sonca, morja, rekreativec. Telefon 031 879-739. p PRODAM CISTERNO Inox, 300 l, rabljeno 2 leti, prodam za 100 EUR. Telefon 031 263-162. 574 SUHA hrastova drva ugodno prodam. Cena po dogovoru. Dosegljiv sem po telefonu 051 313-578, zvečer. 557 JESENOVA drva, lepa, suha, 12 m3, po 75 EUR/m3, prodam. Telefon 031 890-460. 558 ARMATURNO mrežo, 7 kosov, velikost 6 x 2 x 15 X 8 mm, cena 60 EUR/kos, prodam. Telefon 041 333-086. 567 AGREGAT, 2.800 moči, A20 W, mslo rabljen, nov, ugo.no prodam oa 150 3UR. Telefon 051 606-633. 569 40 sadik looorikovca, višina 80 cm, po 4 3UR/lkos, in 400 koEov stare opeki, 25x 12 x 6, prodam za 30 EUR. Telefon 070 477-884. 572 SUHA bukova drva in rdeče vino (jurka man-dira, izabela, šmarnica) prodam. Telefon 031 851-448. 576 SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 822360. p sport@nt-rcTsI Smrti Celje Umrli so: Jožefa TRŽAN iz Dobja,75 let, Rudolf KRA-ŠOVIC s Polzele, 81 let, Frido Mijo VODENIK iz Celja, 85 let, Ljudmila JEZERNIK iz Laškega, 92 let, Majda KOBAL iz Prebolda, 90 Let, Milan DOLI-NAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 93 let, Peter VASLEs Polzele, 70 lst, Draguca JA-VORNIK z Dobrne, 67 let, in Igor NOVAK iz Celja, 70 let. Žaleo Umcli č oa Milan VEBER iz Pernovega, 72 le°, Marijo GORŠEKiz Braelovč, 89 let, Marija ROJNIK iz draelovč, 827 let, Ivana ŠMARČAN iz Žalca, 97 let, in Marija DOLAR iz Prebolda, 94 let. Šentjur UJmrli so. Franc ERLIH iz Uniš, 82 let, Marija JAZBIN-ŠEK iz Paridola, 92 let, in Ana KOLMAN iz Celja, 82 let. Velenje Umrla je: Ajša OMEROVIĆ, iz Velenja, 65 let. 1ОД ^шв narodrwzabavna TV oddaja Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza kanal 673 kanal 306 novi tednik radio celje 20 NAŠE AKCIJE a © Id» O ZAVRTITE KOLO SREČE NA MOSU Čakajo vas lepe nagrade in odlična družba! > I novi tednik! KUPON radio celje < IX ZAVRTI KOLO SREČE S z Novim tednikom in Radiem Celje i S tem kuponom lahko enkrat zavrtite kolo sreče. DOBIMO SE NA OSREDNJEM PRIZORIŠČU! 15. SEPTEMBRA MED 11. IN 17. URO novi tednik radio celie www.novitednik.siwww.radiocelje.si Ted ni ko ve zaodbe Št. 37 / Leto 78 / Celje, 14. september 2023 Predpremiera prvega celovečernega filma v pohorskem narečju Je kir ke riku Komedija, ob kateri jočeš Stoječe ovacije navdušenih gledalcev v nabito polni dvorani konjiškega doma kulture so osrečili ustvarjalce filma, saj so z nestrpnostjo in tudi s kančkom strahu pričakovali prvi odziv občinstva. »Hvaležni smo in srečni, da so gledalci uživali, to je največje poplačilo za naše delo,« so bili enotni. Brez izkušenj s filmsko produkcijo, a z zvrhano mero srčne predanosti in zagnanosti je približno 30-članska ekipa leto dni ustvarjala komedijo Je kir ke riku, ob kateri jočeš ... od smeha! BARBARA FURMAN Karte za premiera so pošle v manj kot uri. Zanimanje za ogled filma se iz dneva v dan povečuje, saj gredo vstopnice v prodajo kot za med. Zato ga bodo v jesenskih mesecih vrteli v številnih krajih pod Pohorjem in v Dravinjski dolini. Za ogled filma, ki mu daje pohorske narečje prav posebno žlah-tnost, se zanimajo tudi drugod po Sloveniji. Ekipa ustvarjalcev je počaščena, a film podnapi- sov najverjetneje ne bo dobil, ker pravijo: »Če zneš pauhar-sku, te pou sveta zastaupi!« Želja je film postala Kot pravi režiser in produ-cent filma Konjičan Andrej Pratnemer, sicer ponosen stric izjemne tenisačice Ta-mare Zidanšek, ga je misel o snemanju celovečernega filma nagovarjala že nekaj let. »Čeprav sem posnel že več kot tristo videospotov za različne glasbene zasedbe, je snemanje celovečernega filma bistveno bolj zahteven zalogaj. A želja je bila tako močna, da sem pred letom zbral ekipo sposobnih in zagnanih ljudi. In uspelo nam je. Snemanje je potekalo brez večjih težav, saj je bilo vzdušje v ekipi prijetno in sproščeno. Po opravljenem delu na terenu se je začela montaža filma, ki je trajala približno pol leta. Pred računalnikom sem preživel tudi po dvanajst ur dnevno. In tako je 10. septembra luč sveta ugledal prvi celovečerni film v pohorskem narečju. Priznam, da sem bil na trnih, kako se bodo odzvali gledalci, zato sem toliko bolj srečen, ko prestrezam njihove pozitivne odzive. Občutke težko opišem z besedami.« Povabila za predvajanje filma prihajajo iz različnih krajev. Razprodanih je že več kot deset projekcij v konjiški, zreški, vitanjski, oplotniški in voj-niški občini. »Film bomo vrteli tam, kjer bodo gledalci želeli. Na projekcijah bodo prisotni tudi nekateri ustvarjalci filma. Sem pristaš majhnih kinodvo-ran, saj omogočajo bolj pristen stik z gledalci,« še pravi režiser Pratnemer. »Žabar« med Pohorci Scenaristka filma Maja Furman je zgodbo postavila v idilično in na videz zaspano vasico Sveti Jernej pod Pohorjem, v katero pride Gašper iz Ljubljane. »Žabar« pač. Domov ga pripelje njegovo dekle Ana. Njun obisk najprej vznemiri njeno tradicionalno kmečko pohorsko družino, očeta Franca, teto Treziko ter sestrični Jolando in Klavdijo. Gašperjev prihod zmoti tudi Aninega nekdanjega fanta, kle- nega Pohorca Toneta. Gašper pooseblja vse, kar se Pohor-cem upira, zato se ga sklenejo čim prej znebiti. Kako? Na kar nekaj zabavnih načinov. Med drugim ga izzovejo k posebni vaški »iniciaciji«, ki naj bi Gašperja »posvetila« v Pohorca. Jim bo uspelo? Ni videti, da jim bo, še posebej zato ne, ker se ceremonija spreobrne v nevaren nesporazum, pri katerem gre Gašperju celo za življenje. »Ves čas sem bila prisotna na snemanju. Ko sem videla, kako so zgodba in junaki v njej filmsko oživeli, sem bila zelo zadovoljna. Doživela sem prav poseben občutek, lahko rečem, da je mešanica veselja, vzhičenost, čudenja in ganjenosti. Dober film smo naredili. Hvaležna sem igralcem, režiserju, avtorju glasbe in vsem drugim, ki so ga pomagali soustvarjati,« poudarja scenaristka. Mateja je Jolika Vsi igralci so se pred filmsko kamero znašli prvič. Tudi Mateja Rebernak, ki se je prepričljivo vživela v lik vaške natakarice Jolande, živahne ženske srednjih let, ki rada koketira z moškimi z upanjem, da bo naposled le našla svojega princa na belem konju. »Res je, da je to zame prva igralska izkušnja. Lik Jolan-de, jaz jo kličem Jolika, sem vzljubila že ob branju scenarija. Brez težav sem se vživela v njen značaj, čeprav je bistveno drugačen od mojega. A ravno v tem je draž igranja. Med snemanjem mi je bila v največjo pomoč scenaristka Maja, ki je s svojimi usmeritvami dodala tisti ščepec, da je lik Jolande zaživel tako, kot si je zamislila. Pri delu sem uživala. Veliko opravka sem imela tudi s pripravo oblačil in modnih dodatkov. Jolanda ima rada nakit, živahne barve oblačil, ozka in kratka krila, visoke pete, skratka na njej je vsega preveč. In tudi jezik ima pogosto predolg,« je v smehu pojasnila Mateja, ki je bila po nedeljski predpremieri filma vidno ganjena nad izjemno pozitivnim odzivom občinstva. V družbi Pike Nogavičke Str. 28-29 Pravljica o čokoladi iz Keltski dan na Rifniku Olimja Str. 32-33 Str. 34 22 INTERVJU Poveljnik Civilne zaščite zahodnoštajerske regije Janez Melanšek »Slovenija je imela srečo, da ni bilo smrtnih žrtev!« »Tisto noč sem bil doma v Velenju z vnuki. Ob 3.15 me je poklicala županja Solčave Katarina Prelesnik in dejala, da je situacija huda in da je dežja ogromno, nato sva se slišala še enkrat ob 3.30. Poklical sem vodjo celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje in mojega namestnika, z njim sem se nato takoj odpravil v Zgornjo Savinjsko dolino,« pravi poveljnik Civilne zaščite zahodnoštajerske regije Janez Melanšek in opiše tisto grozljivo noč s 3. na 4. avgust. Njegove besede odkrivajo kruto resničnost nevarnih razmer, v katerih se je znašlo naše območje. Prizna, da je Slovenija ne glede na vse imela srečo, da ujma ni povzročila smrtnih žrtev. SIMONA SOLINIC »Z namestnikom sva se vozila proti Ljubnemu in Lučam, tja sva poskušala priti po obvozih, saj je voda povsod zalila že skoraj vse. Skozi Letuš je bila cesta že poplavljena, zato sva se peljala preko Šmartnega ob Paki. V Paški vasi so takrat že črpali vodo tudi iz gasilskega doma, preko gorenjskega klanca proti Mozirju je bilo že vse razmetano po cesti, dalje kot pred gostišče Prodnik ni bilo mogoče, saj je bilo že ogromno nanosa, dreves in proda. Tudi ko sva se vračala, se je na območju pri BSH pojavil visok val in sva čakala več ur, da je voda upadla, da sva se sploh lahko vrnila. Kot izkušen človek na področju civilne zaščite ter uprave za zaščito in reševanje ste v življenju videli že marsikaj. Razmere lahko primerjam s poplavami pred časom v Srbiji, kjer sem pred leti vodil ekipo slovenske državne pomoči. Tudi tam je bila izredna višina vode. Toda takšne škode, kot jo je ujma povzročila v Savinjski dolini ali na Koroškem, v Srbiji ni bilo. Tukaj so bile razmere hujše. Kaj se vas je ob teh prizorih najbolj dotaknilo? Bilo je res hudo, še posebej v petkovem jutru, ko je Regijski center za obveščanje Celje prejel ogromno klicev, ki so se najprej nanašali predvsem na območje Kampa Menina, hitro pa smo vzpostavljali stike z vsemi prizadetimi občinami. Samo za Kamp Menina smo takoj aktivirali helikoptersko pomoč, vendar helikopterji niso mogli takoj poleteti zaradi slabega vremena in megle. A takoj ko so se lahko dvignili, so reševalci začeli reševati 18 ljudi, ki so v kampu na pomoč čakali tudi na drevju in hišah ... Helikopterske ekipe policije z gorskimi reševalci so morale hitro posredovati tudi v Strugah, kjer je bilo ujetih približno 30 ljudi, enako v naselju Rastke. Tam so ekipe rešile tudi dve nosečnici, ki sta imeli že skoraj rok za porod, in ju odpeljale v celjsko bolnišnico. Klici so se nadaljevali, nato je odjeknila novica, da so na območju Braslovč pogrešani štirje gasilci, na območju Kampa Menine smo napotili tudi ekipe za reševanje z vode in iz nje, težave so bile ves čas z dostopom ekip na teren ... Da, bilo je res hudo. »Trenutno ne bi bil rad v vlogi županov občin Zgornje Savinjske doline, ker imajo ogromno dela, skrbi, klicev in prošenj ljudi, pri čemer se zavedajo, da se vsem ne da pomagati čez noč.« Je Slovenija 4. avgusta ne glede na vse imela srečo, da ni bilo smrtnih žrtev? Absolutno! Šlo je »na tesno«, če se lahko tako izrazim. Ena oseba je sicer bila poškodovana v plazu in resnično sem vesel, da ni bilo hujših poškodb ljudi ali smrtnih žrtev. Tudi pripadniki tujih enot, ki so prihajali na pomoč, so se čudili, da ni smrtnih žrtev, ko so videli, kaj se je zgodilo. Vedeli so namreč iz izkušenj, da če je pri njih ujma takšnih razsežnosti, je mrtvih nekaj deset ljudi. Tiste prve ure smo bili pri reševanju osredotočeni predvsem na reko Savinjo in druge vodotoke, nato se je razsežnost ujme pokazala tudi s plazovi. Ko smo lahko prišli do nekaterih območij, se je pokazalo, da ni nobenega pritoka, nobene struge ali ceste, ki ne bi bili razdejani, zasuti ali uničeni. Sanacija vsega bo glede na stanje trajala zelo dolgo. Bili ste prvi »človek reševanja« na Celjskem. Ko zdaj gledate nazaj, kako ocenjujete koordinacijo pomoči? Koordinirali ste ekipe na lokalni ravni in bili v stiku z državno ravnijo ter z občinami. Takšne koordinacije javnost spremlja sicer bolj kot ne pri vajah, ki jih organizirate. Zdaj je bila to kruta resničnost. Naj vas popravim, nisem neposredno reševal, sem pa koordiniral na terenu občine, štabe in enote civilne zaščite, gasilce, policijo, javne službe, skratka vse, ki so bili vključeni v reševanje. Že julija je bilo na Celjskem neurje z vetrolomom in s točo, ki je prizadelo predvsem občino Vojnik, tudi Novo Cerkev ter občini Velenje in Šoštanj. Čeprav je bilo kar veliko škode na objektih in cestah, je julijsko neurje zajelo manj občin na našem območju. Avgusta je ujma zajela 17 občin od 33 v naši regiji. Z občinami ves čas sicer dobro sodelujemo. 4. avgusta sem sklical štab, v katerem so bili pristojni - s področja elektra, vodnega področja, vzdrževanja cest - da smo se dogovorili in uskladili o delu in pomoči na terenu. Naj povem, da je bil regijski center za obveščanje, torej številka 112, tako obremenjen kot še nikoli. Sprejel je več kot 3.500 klicev, delalo je več operaterjev, ki skoraj niso dohajali vseh potreb ljudi. Z občinami smo imeli vzpostavljene radijske povezave, da smo lahko komunicirali z njimi in usklajevali helikoptersko ter drugo pomoč. Ocenjujem, da je »Sreča je bila, da ni bilo smrtnih žrtev. Slo je >na tesno<, če se lahko tako izrazim. Tudi pripadniki tujih enot, ki so prihajali na pomoč, so se čudili, da ni smrtnih žrtev, ko so videli, kaj se je zgodilo. Vedeli so namreč iz izkušenj, da če je pri njih ujma takšnih razsežnosti, je mrtvih nekaj deset ljudi.« bila koordinacija uspešna glede na situacijo in razmere. Nam je 4. avgust dal izkušnjo, na podlagi katere bi morala država nekatere ekipe, ustanove, enote, ki so vpete v pomoč, kadrovsko okrepiti? Strokovnjaki pravijo, da bo tovrstnih naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb vedno več. Bo Slovenija morala reorganizirati nekatere načine dela? Predvsem Uprava RS za zaščito in reševanje bi se morala v prvi vrsti kadrovsko okrepiti, kajti tako kot zdaj dolgoročno ne bo šlo. V celjskem klicnem centru je deset operaterjev z vodjo. Če kdo odide na drugo delovno mesto ali v pokoj, sledi nadomeščanje, poleg tega je treba človeka še usposobiti. To pomeni, da je operaterjev premalo. Sreča je, da so v Celju trije INTERVJU 23 »Bojimo se porasta psihičnih stisk. Videli smo, da so bili ljudje pod vplivom adrenalina 10, 14 dni. Ko so se zadeve umirile, so se odprle druge težave, stiske.« »Povsod po svetu je jasno, da je civilna zaščita namenjena reševanju, medtem ko je obnova v domeni drugih rednih služb. Na tem področju je veliko odvisno od politike in denarja. Zato upam, da bodo politiki vendarle stopili skupaj in zagotovili dovolj dodatnih sredstev, da bo obnova potekala nemoteno. Res je tudi, da vsi vemo, da se posledic takšnih razsežnosti ne da obnoviti v nekaj mesecih. Potrebnih bo več let.« pogodbeni operaterji, ki jih vpokli-čejo ob povečanih potrebah dela. Vsi so delali nadpovprečno veliko. Sreča v Celju je tudi, da imajo zaposlenega Gregorja Križnika, ki je domačin v Zgornji Savinjski dolini in tam pozna vsak zaselek. Zato je lažje usklajeval pomoč, natančno je poznal vse lokacije, kamor je usmerjal reševalne helikopterske enote. V času ujme je delal s svojega območja in koordiniral pomoč, oskrbo. Tako je pomoč bila hitrejša in uspešnejša. Sodeloval je tudi s slovenskimi in tujimi enotami. Tudi na področju sodelovanja z gasilci smo imeli srečo, saj imamo na našem območju uspešna regijska poveljnika, ki sta usklajevala gasilske enote. Gasilska društva v Savinjski dolini so bila izjemno obremenjena, gasilci ne le da so pomagali drugim, tudi sami so imeli težave s poplavo. V dveh dneh so na naše območje prišle tudi gasilske ekipe iz drugih regij, vsak dan je bilo samo na najbolj prizadetih območjih od 300 do 400 gasilcev. Vas je presenetila številnost tujih enot, ki so prišle na pomoč? Mehanizem Evropske unije deluje dobro. Res je tudi, da je naša država do zdaj večinoma pomagala drugim državam, kot na primer Srbiji ob tamkajšnjih poplavah ali na potresnih območjih. Tujci so nam pomagali ob žledolomu pred leti z elektroagregati. Tudi zdaj je bil sprožen mehanizem pomoči za delovne stroje in helikopterske prevoze. Samo v Savinjski dolini je pomagalo več kot 120 pripadnikov iz 8 držav z 24 delavnimi stroji. Celo iz Ukrajine, ki sicer še ni v evropskem sistemu mehanizma pomoči, njene enote so bile v Slovenijo napotene bilateralno, kar je pohvale vredno glede na situacijo v Ukrajini. Res je, da ko so začele tuje enote odhajati iz Savinjske doline, so bili župani kritični, zakaj ne ostanejo dlje. Povsod po svetu je jasno, da je civilna zaščita namenjena reševanju, medtem ko je obnova v domeni drugih rednih služb. Na tem področju je veliko odvisno od politike in denarja. Zato upam, da bodo politiki vendarle stopili skupaj in zagotovili dovolj dodatnih sredstev, da bo obnova nemotena. Vsi vemo, da se posledic takšnih razsežnosti ne da sanirati v nekaj mesecih. Potrebnih bo več let. Zdaj je govora o sanaciji. Ali verjamete, da smo kot družba, država sploh bili pripravljeni na kaj takšnega? Kajti na drugi strani se o podnebnih spremembah govori že vrsto let. To težko komentiram, ker je vse to v veliki meri odvisno od politike. A politiko krojijo denar, predpisi, zakoni. Ti kdaj omogočajo tudi ovinke ali izigravanje. Župani opozarjajo ravno na to, da pogosto ni bilo denarja za vzdrževanje vodotokov in da so bili vodotoki slabo vzdrževani. Vse je vedno odvisno od denarja. Na drugi strani vemo, da je bila količina padavin ogromna, zato je vprašanje, v kolikšni meri bi bilo poplavljeno, če bi bili vodotoki urejeni. Mislim, da bi imela ujma manjše razsežnosti, če bi bilo vse urejeno tako, kot mora biti. Zagotovo. Končno se je začelo tudi na glas govoriti o gradnji na poplavnih območjih. Najverjetneje marsikdo od prizadetih razmišlja, zakaj se je priselil na ta območja, zakaj je morda razširil počitniško hišo v stanovanjsko in podobno. Poplavilo je nekatera območja, na katerih so stanovanjske hiše stare približno deset let, pri čemer vemo, da se poplave na teh območjih pojavljajo na vsakih pet ali deset let, zdaj pa so bile ek-stremne, 2,5-krat hujše kot običajno. Upam, da bodo ljudje te stvari vzeli resno in da jih bodo, ko bo stroka določila omejitve, upoštevali ter da ne bo prihajalo do primerov črnih gradenj, kot se je to dogajalo v preteklosti. Roko na srce. Tudi preventive marsikdo ni jemal resno. Preventivne vsebine so tudi v medijih pogosto na stranskem tiru. Zdaj se je izkazalo, da bi upoštevanje preventivnih nasvetov marsikomu zmanjšalo škodo. Ste opazili to na terenu? Da. Pred 4. avgustom sem spremljal poročila, novice. Nekaj dni prej sta bila napovedana oranžni in rdeči alarm. Navedena so bila tudi območja, kjer so pričakovali najhujše padavine, in podana opozorila. Vendar se mi zdi, da marsikdo teh opozoril ni jemal resno, nekateri so mislili, da ne bo tako hudo. Toda če bi nekateri ta opozorila upoštevali, bi lahko pravočasno zaščitili vsaj nekatere stvari, jih premaknili na višja območja. Škoda bi bila manjša, da. Na terenu ste opazili ogromno solidarnosti, medsebojne pomoči ... Slovenci smo znani po tem, da radi pomagamo, v prvem tednu in na solidarnostni ponedeljek se je to jasno videlo. V ponedeljek je bilo na terenu toliko pomoči, da je bil naval ljudi skoraj prevelik. Želeli smo, da bi pomoč bila varna, na terenu so bile namreč številne intervencijske ekipe, ki so izvajale sanacijo. Veliko ljudi, ki so prišli na pomoč, ni razumelo, da cesta Ljubno-Luče še ni vzpostavljena, zato bi bilo tvegano tja poslati prostovoljce. Bali smo se, da se ne bi dogajale nesreče, saj so bile ceste uničene. Nekateri tega niso razumeli in so menili, da ste jim omejili pomoč. Nekateri so se res razburjali, da jih omejujemo. Toda morate razumeti, da so bili slabe volje tudi pripadniki enot pomoči. Ekipe so odstranjevale mulj in odvažale naplavine. Zaradi gneče je to trajalo tri ure namesto 20 minut. Vse od Nazarij do Luč in Strug je bilo eno samo delovišče. Če bi na nekatera območja prišla še množica ljudi, bi bilo nemogoče delati ali se gibati po cestah, ki so bile tako ali tako uničene. Omejitev je bila zaradi varnosti. Res je tudi, da je nekaj ljudi prišlo v Zgornjo Savinjsko dolino le na ogled. Ko sta bila v Strugah, kjer je bila potem urejena zasilna prevoznost, na obisku minister za notranje zadeve in v. d. direktorja generalne policijske uprave, se je mimo pripeljal motorist s težjim motorjem. Ko ga je v. d. direktorja policije vprašal, kaj počne tam, mu je odgovoril, da je prišel le na ogled ... Tudi takšne stvari smo želeli preprečiti in poskrbeti v prvi vrsti za varnost. Ste poleg »firbcev« imeli veliko težav zaradi tatvin? Nekaj primerov je bilo, da. Nato smo se s policijo dogovorili o poostrenem nadzoru. Ta je bil tudi v civilu. Tako smo preprečili tovrstne tatvine. Zaradi poškodb hiš so bili ljudje ponoči nastanjeni drugje, podnevi so čistili. Da hiše ponoči niso samevale, je bil okrepljen nadzor, kar se je izkazalo kot dobro. Nekaj primerov tatvin je bilo, vem, da so nekje ustavili Romune, med storilci so bili tudi državljani Slovenije. Marsikdo je te razmere izkoristil, tudi tisti, ki je prišel po 30 lopat, ki jih je nato prodajal. Mislim, da bi organi pregona to morali strogo kaznovati. So se pa krajani nekaterih zaselkov organizirali tudi samozaščitno v obliki vaških straž, kar se je prav tako izkazalo kot dobro. Se vas je dotaknila tudi hvaležnost ljudi na prizadetih območjih? Da. Toda boli, ko veš, da jim ne moreš pomagati tako, kot bi želel. Če je voda poplavila hišo, se zavedaš, da lahko človeku pomagaš pri reševanju, čiščenju. A dolgoročno mu ne moreš pomagati kot civilna zaščita. Ne moreš mu hiše vrniti v prvotno stanje. Obnova bo dolgotrajna. Prizadene te, ko vidiš, da nekaterih območij, ki so prizadeta in kjer bivajo ljudje ali so bivali celo življenje, nima več smisla vzdrževati in da se bodo ljudje morda morali odseliti. Nekateri ta opozorila vzamejo resno, nekateri pravijo, da so tam živeli ves čas in da ne gredo nikamor. Teh zgodb je veliko. Trenutno ne bi bil rad v vlogi županov občin Zgornje Savinjske doline, ker imajo ogromno dela, skrbi, klicev in prošenj ljudi, pri čemer se zavedajo, da se vsem čez noč ne da pomagati. Je vsa stiska ljudi pustila posledice tudi na vas? Prizadene me. Potem ko se nekoliko umiri, pride vse na plan in razmišljam o tem. Čeprav je civilna zaščita organizirana - lahko rečem - vrhunsko, pripadniki so strokovnjaki, tudi vsi prostovoljci, moramo skrbeti tudi za počitek. Delo smo poskušali organizirati tako, da smo pripadnike ekip pomoči po treh dneh napotili domov na počitek, torej so ekipe krožile oziroma se menjavale. Enako so počele tuje ekipe pomoči. Tudi ljudje, ki pomagajo, potrebujejo počitek, potrebujejo čas zase in za svoje družine. Domačini na prizadetih območjih so tam ves čas, soočeni s posledicami. Bojimo se porasta psihičnih stisk. Videli smo, da so bili ljudje pod vplivom adrenalina 10, 14 dni. Ko so se zadeve umirile, so se odprle druge težave, stiske ... ... ki jih dodatno poglabljajo še opozorila pred ponovnimi slabimi vremenskimi napovedmi . Zadnja avgustovska novinarska konferenca Agencije RS za okolje, ko je bilo spet napovedano slabo vreme, je predstavljala kar velik psihološki pritisk na ljudi. Tisti dan smo obiskali Rastke in ljudje so nas ustavljali na vsej poti, spraševali, kaj naj storijo, ker so spet napovedane padavine. Poskušal sem jih pomiriti, naj upoštevajo preventivne nasvete, saj kljub napovedim nismo vedeli natančno, kakšne razsežnosti se bodo pojavile. K sreči hujšega ni bilo. Je pa to velik pritisk na te ljudi. Foto: Andraž Purg »Poplave za našo regijo niso nič novega, saj se pojavljajo vsakih nekaj let jeseni ali spomladi. Toda to, da tako uničujoče poplave naše območje prizadenejo poleti, avgusta, je nekaj popolnoma novega. Da, tudi mene je to presenetilo.« »Če voda poplavi hišo, se zavedaš, da lahko človeku pomagaš pri reševanju, čiščenju. A dolgoročno mu ne moreš pomagati kot civilna zaščita. Ne moreš mu hiše vrniti v prvotno stanje. Obnova bo dolgotrajna.« Ob prazniku z županom Matejem Pečovnikom vodotoke Hitijo čistiti Življenje v občini Nazarje se po vodni ujmi počasi vrača v ustaljene tirnice. Večina posledic je odpravljenih. A strah pred ponovitvijo poplav ostaja. Občina Nazarje zato po besedah župana Mateja Pečovnika hiti z ukrepi, s katerimi bo kratkoročno pred jesenskim deževjem zagotovila vsaj delno izboljšanje poplavne varnosti. Seveda dolgoročno, kot še dodaja župan, ne bo šlo brez celovitejših rešitev, med katerimi so zagotovo suhi vodni zadrževalniki. ŠPELA OŽIR »Trenutno našo prednostno skrb predstavlja čiščenje vodotokov. Do zdaj sem bil kot Zgornjesavinjčan priča že kar nekaj poplavam, ki so bile vedno med 15. septembrom in 15. novembrom. Ker to obdobje letos šele prihaja, se bojimo, da se nam bo že pri manjši količini padavin ponovila podobna zgodba, zato se zavzemamo, da bi država čistila vodotoke in zadrževalnike. Pri tem sodelujemo tudi sami,« pravi župan Matej Pečovnik. Škoda na stanovanjskih in poslovnih zgradbah ter na javni infrastrukturi v vaši občini znaša od 150 do 200 milijonov evrov. Kako je občina priskočila na pomoč prizadetim občanom? Občane, katerih poplava je poškodovala njihove stanovanjske stavbe, smo najprej pozvali, naj izpolnijo obrazce za različne enkratne denarne pomoči. Hisense Gorenje jim je doniral 25 bonov za nakup gospodinjskih aparatov. Občina jih je ob tem za deset tisoč evrov naročila še sama. Razdelili smo jih najbolj prizadetim. Prejeli smo še kar nekaj drugih donacij, ki smo jih že ali ali jih bomo še razdelili. Koliko družin še ne more bivati v svojih domovih? Koliko hiš je trajno uničenih? Na srečo nobena hiša ni bila tako poškodovana, da bi se zrušila oziroma bi bila trajno neprimerna za bivanje. Večina stanovanjskih zgradb, ki so bile poplavljene, je trenutno v obnovi ali se suši. Ponekod morajo zamenjati tudi tlake, ne samo ploščic, laminatov ali drugih vrst talnih oblog. Večina teh družin živi v zgornjih nadstropjih. Spet drugi so začasne nastanitve poiskali pri sorodnikih. Takšnih primerov je od 20 do 30. Kaj predlagate, kako bi se lahko lotili zagotavljanja poplavne varnosti? Kaj je po vašem mnenju rešitev? Eden od osnovnih ukrepov je zagotovo redno vzdrževanje rečnih strug. Na to opozarjamo že leta in leta. Ob tako skrajnih dogodkih se je sicer izkazalo, da samo to ni dovolj. Drugi ukrep je zato razširitev rečnih strug. Ozka grla so tudi mostovi. A da bi vse zrušili in na novo zgradili, da bi omogočili boljše pretoke, nimamo denarja. Zagotovo pa je to dolgoročna vizija, da bomo vse mostove, ki so pri pretokih moteč faktor, nadomestili z novimi. Najbolj celovita in dolgoročna rešitev so zagotovo suhi vodni zadrževalniki. Je tako? Tako je. Za območja, ki so ob vsakih poplavah pol metra pod vodo, je povsem vseeno, ali bi bila poplavljena dva metra in bi s tem predstavljala območja suhih vodnih zadrževalnikov. Lastnikom teh travnikov in njiv je treba za to nameniti primerno odškodnino in zagotoviti na območjih suhe vodne zadrževalnike. To bo nujno. Pristojne ustanove bodo morale vedno manj spraševati, ali je kdo za to ali ne. Škoda, ki se zgodi na kmetijskem zemljišču, se nikakor ne more primerjati s tisto na stanovanjskih in poslovnih stavbah. Če bi bilo poplavljenih toliko in toliko hektarjev kmetijskih zemljišč, zagotovo ne bi bilo med 150 in 200 milijoni evrov škode, kolikor je je zdaj v naši občini. Se vam zdi, da so pristojne ustanove preveč nekritično dovoljevale gradnjo na poplavnih območjih? To je težko reči. Veliko primerov je bilo, ko niso dovolile in so bili ljudje zgroženi nad njihovimi odločitvami. Zdaj se je izkazalo za dobro, da takrat niso dobili dovoljenja. Naselje Nazarje je nastajalo po drugi svetovni vojni vzporedno z razvojem lesne industrije. Temu je sledila stanovanjska gradnja. Že takrat so tako industrijske kot stanovanjske zgradbe gradili na poplavnem območju. Naselja so poskušali ščititi s pro-tipoplavnimi nasipi. Zdaj so tam in jih moramo zaščititi. Če greva zdaj še k drugim temam. Kako daleč je gradnja prizidka k zdravstvenemu domu? Gradnja je skladna s časo-vim načrtom. Stavbno pohištvo je vgrajeno. Toplovod je priključen. Izvajalci del trenutno v zgornjem nadstropju vlivajo tlake in končujejo streho. Pričakujemo, da bodo gradnjo končali januarja prihodnje leto. Je že znano, kaj bo v stari zgradbi? Že nekaj časa zanjo nimamo prave ideje. Želimo si, da bi bila še vedno namenjena za zdravstveno področje. Menim, da tudi v stari stavbi, seveda z nekimi obnovitvenimi posegi, zagotovimo primerne prostore za kakršnokoli obliko zdravstvenih storitev. Zgornjesavinjčanom želimo približati tovrstno oskrbo, da jim ne bo treba za prav vsako stvar v Celje ali Velenje. Kaj so tisti projekti, ki so še zaznamovali preteklo leto? Osrednja naložba je zagotovo gradnja novega prizidka, vrednega 5,6 milijona evrov, čemur smo prilagajali druge projekte. Trenutno smo naložbe dali nekoliko na stran. Prednostno se bomo lotili vodovoda Letošč. Čim prej želimo pridobiti gradbena dovoljenja. Kako bo minil letošnji občinski praznik? Letošnje dogajanje ob občinskem prazniku bo okrnjeno. Kljub vsemu je bila v naši občini druga likovna kolonija. Prisluhnili smo koncertu ob petnajstletnici vokalne skupine Sončnice. Dekleta so zapela v atriju Frančiškanskega samostana Nazarje in s tem zbirala denar za obnovo kulturnega doma, ki je bil prav tako poplavljen. Tudi slavnostno sejo s podelitvijo priznanj bomo imeli. Foto: Sherpa, Andraž Purg Osrednja naložba je gradnja prizidka k stari stavbi zdravstvenega doma. Kdo so nagrajenci? Občina Nazarje praznuje 18. septembra, ko je bila vpisana nova celotna osnovna šola Nazarje v register vzgojno-izobraževalnih zavodov. Letošnja občinska slovesnost bo 22. septembra na grajski skali v gradu Vrbovec oziroma v primeru slabega vremena v športni dvorani. Zlate grbe bodo prejeli Ferdo Hrovat za življenjsko delo v Kinološkem društvu Zgornje Savinjske doline in Enoti reševalnih psov Slovenije, Katja Gruber za izjemno delo kot zborovodkinja pevskih zborov OŠ Nazarje, Janez Štiglic za življenjska prizadevanja, pomoč in dosežke v lokalni skupnosti in Društvo upokojencev Nazarje -program starejši za starejše za dolgoletno prostovoljno udejstvovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prejemniki srebrnih grbov bodo Ida Kotnik za izjemno udejstvovanje v lokalni skupnosti in vodenje rokodelske sekcije Društva upokojencev Nazarje, Fanika Potočnik za dolgoletno udejstvovanje v Društvu upokojencev Šmartno ob Dreti in Zvezi borcev za vrednote NOB Šmartno ob Dreti in Frančiška Ugovšek za dolgoletno udejstvovanje v Občinski organizaciji Rdečega križa Šmartno ob Dreti. Bronasta grba bosta prejeli Marija Šporin za dolgoletno prizadevno delo v župniji in Krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti ter Marta Glojek za dolgoletno udejstvovanje v Občinski organizaciji Rdečega križa Šmartno ob Dreti. Župan bo ob tem podelil še štirinajst županovih priznanj. NA PRAZNIČNEM OBISKU 25 Irmančnikovi dom še imajo, a je bil v celoti poplavljen Sonce posušilo mulj, grenkobe ne V času občinskih praznikov ponavadi predstavljamo vesele, spodbudne zgodbe iz lokalnega okolja. Če se na prvi pogled zdi, da smo tokrat naredili izjemo, se motite. Za stenami doma družine Irmančnik, čeprav so še vedno popolnoma napite z vlago, je mogoče čutiti vedrino in optimizem. Da to ni vedno lahko, starša Iztok in Anja ne skrivata. A kot pravita, s skrbmi, ki jih je prinesla poplava, ne želita obremenjevati svojih štirih otrok. SPELA OZIR Usodnega 4. avgusta je bila družina Irmančnik iz Šmar-tnega pri Dreti na morju. Že navsezgodaj jih je poklicala babica. Zelo so se prestrašili. »Najprej smo pomislili, da je nekdo umrl. Nismo si namreč znali predstavljati, kaj bi lahko bilo tako nujno, da bi nas poklicala ob tako zgodnji uri. >Doma je katastrofa. Poplave so. Voda nam teče skozi okna v bivanjski del,< so bile mamine besede,« pripoveduje Iztok Irmančnik. Nemudoma so se odpravili na pot. A ta zaradi posledic poplav ni bila preprosta. Ko so v nedeljo, torej šele dva dni kasneje, le prispeli v Šmartno ob Dreti, je sledil dodaten šok. »Prizori na fotografijah, ki so nam jih poslali po telefonu, so bili videti bistveno manj grozno kot v resnici. Občutkov obupa, ko prideš domov in vidiš hišo polno blata ter napito z vodo, ne znam niti opisati,« pravi Iztok. Čakajo na pomlad Še preden so Irmančnikovi uspeli priti do doma, je bila njihova hiša polna prostovoljcev, ki so pomagali odvažati mulj in uničene predmete. »Najprej smo mislili, da bi lahko še kaj rešili, a se je nato izkazalo, da je vse uničeno. Ni nam ostalo drugega, kot da res z njihovo pomočjo vse izpraznimo,« je povedala Iztokova žena Anja in dodala, da so bile z vsakim dnem dodatno vidne posledice poplav. Citre ostale Življenje kljub vsemu gre dalje. A grenak priokus seveda ostaja. (»Nimamo nobene rutine več. Nimamo mize, za katero smo skupaj jedli, se pogovarjali, pisali naloge, hči je na njej vadila citre.) Enkrat smo tukaj, drugič tam,« pripoveduje Iztok. Na prejšnje čase jih spominja le še zvok citer, na katere igra devetletna Brina. Z njimi je povezana tudi posebna zgodba. Le malo je manjkalo in bi tudi te izgubili v poplavi. A je usoda očitno želela drugače. Brina je citre na vsak način želela odnesti s seboj na morje, čeprav je mami predlagala drugače. Da bo to tako ključnega pomena, si seveda takrat niso niti mislili. Če bi ostale doma, bi bile zagotovo poplavljene, saj Voda je zalila ves kletni del in poplavila tudi bivanjskega. Do zdaj so se počutili varno Skozi Šmartno teče Dreta, ki tamkajšnjim prebivalcem ni prizanašala. Razlivala se je zaradi zabite rečne struge pod tamkajšnjim mostom. Dodatno je poplavljal potok Račnik. Vse to je povzročilo, da je bila voda v bližnji okolici visoka skoraj dva metra. Da je kaj takšnega pri njih sploh mogoče, si Iztok nikakor ni mislil. »Naša hiša ni bila še nikoli poplavljena. V njej smo se počutili varno. Ima namreč klet in nad tem dvignjen stanovanjski del. Zato smo bili prepričani, da voda do nas ne more. A tokratna povodenj je bila res zelo obsežna in nam je preplavilo tudi v bivanjski del,« pojasnjuje. Plošča je razpokala, omet na stenah se kruši. Trenutno sicer še živijo v hiši, stiskajo se v eni sobi v zgornjem nadstropju, a kmalu bo tu zima, ki se je Iztok zelo boji. Hiše tako hitro ni mogoče obnoviti, saj se bodo stene sušile še dolgo. »Čakamo, da bo sonce posušilo vso vlago. Imamo tudi razvlažilnike. Obnove se ne bomo mogli lotiti prej kot spomladi.« so bile spravljene pri tleh. Tudi sicer v njihovi družini ne manjka umetnosti. Osemnajstletna Taja zelo rada prepeva, šestletna Iza, ki je letos postala prvošolka, pleše. Arne, ki bo decembra dopolnil pet let, je trenutno zagrizen traktorist. Mislite si lahko, da Anji in Iztoku ob štirih otrocih dela nikoli ne zmanjka. Foto: Andraž Purg Velenjski župan Peter Dermol o aktualnih razmerah v lokalnih skupnosti Poplave niso ogrozile razvojnih naložb Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra, saj je bilo na ta dan pred 64. leti odprto novo mestno središče. Velenje je tako med mlajšimi slovenskimi mesti. V prihajajočih dneh se bodo zvrstili številni praznični dogodki, ki jih zaradi minulih poplav povezuje dobrodelnost. Kot poudarja župan Peter Dermol, je Velenje znova dokazalo, da je mesto solidarnosti in prostovoljstva. In tudi na tradicijo premogovništva so ponosni. Naziv častni občan bo letos prejel dr. Franc Žerdin, dolgoletni direktor Premogovnika Velenje. dobrodelni dogodek Velenje pomaga. Škoda na javni infrastrukturi v vaši občini znaša od 12 do 13 milijonov evrov. Kje je bilo najhuje? Pet cest, ki jih je zasul plaz, je še vedno zaprtih. Na teh odsekih je urejen obvoz. V Zgornjem Šaleku je bilo 20 hiš odrezanih od sveta. Na BARBARA FURMAN Dober mesec je od uničujočih poplav, ki so prizadele večji del Slovenije. Kako ste doživljali te izredne razmere? To so bili stresni dnevi, ki v človeku porajajo neprijetne in nelagodne občutke. Da smo nemočni proti naravi, smo v Velenju spoznali že med julijskimi neurji, potem pa še med avgustovskimi poplavami, ki so sprožile številne plazove. Še nekaj ur pred tem sem bil na festivalu Metal Days, naslednje jutro pa šok! Iz minute v minuto so prihajale nove informacije o težavah, ki so jih povzročali deroča voda in plazovi. Najbolj me je skr- Je vlada po vašem mnenju dovolj učinkovita pri soočanju s posledicami poplav? Menim, da je. Pohvalil bi tako vlado kot civilno zaščito. Ob tem velja izpostaviti, da imajo manjše občine pri soočanju s posledicami poplav večje težave, saj imamo v večjih lokalnih skupnostih belo, ali so vsi občani živi in nepoškodovani. Naravna ujma je Velenj-čane, kot pravite, povezala v solidarnosti. Ponosen sem na hiter in učinkovit odziv pristojnih služb ter na srčnost Velenj-čanov, ki so v Rdeči dvorani zagotovili začasno bivališče za približno 1200 ljudi, med katerimi so prevladovali gosti festivala Metal Days. Zanje so prinašali odeje, oblačila, higienske potrebščine, zagotovljene so imeli tudi tople obroke. Znova smo dokazali, da je v Velenju doma solidarnost. Sedmega oktobra bo v našem mestu tudi celodnevni plesno-glasbeni »Kot župan se zavedam, da si bo velenjski zdravstveni dom zaradi nakopičenih sporov iz preteklosti moral povrniti zaupanje občanov.« vodnem viru v Ljubiji je odtrgalo več kot tri kilometre cevovoda. Iz tega vodnega vira se oskrbuje polovica naših prebivalcev, zato ga prednostno urejamo. Zdaj smo odvisni le od vodnega vira v Topolšici. Sočasno saniramo manjše plazove, ki prav tako ogrožajo komunalno infrastrukturo. Plazove saniramo z občinskim denarjem, a v nedogled tega ne bomo zmogli, zato pričakujemo pomoč države. Občinski denar potrebujemo za številne druge razvojne naložbe. na voljo več kadra, prostovoljcev in mehanizacije. Verjamem, da je država ob nedavnih poplavah spoznala, da bo potrebno v zakonodajo vnesti sistemske rešitve glede bolj učinkovitega upravljanja z vodotoki, izdaje gradbenih dovoljenj in pripravo prostorskih načrtov. Ali zaradi nedavnih poplav prihaja do zamud pri uresničevanju naložb? Ne, večjih težav s tem nimamo. Te dni smo zaklju- Župan pravi, da informacij o morebitni vnovični podražitvi ogrevanja nima. (Foto: Andraž Purg) V Velenju so izdelali velik rumen hranilnik v obliki srca, v katerem bodo zbirali prostovoljne prispevke za prizadete v poplavah. Postavljen bo na prizoriščih večjih prireditev, kjer bodo prodajali vstopnice za dobrodelni dogodek Velenje pomaga, ki bo 7. oktobra od 12. ure na Visti. čili gradnjo oskrbovanih stanovanj, končana je tudi gradnja kanalizacijskega omrežja na območju Goriške ceste. Medtem nadaljujemo urejanje največjega urbanega parka v Sloveniji, v katerem bodo skejt park in košarkarska igrišča. Ponosni smo tudi na gradnjo več kot dva milijona evrov vrednega centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Nemoteno se nadaljuje tudi urejanje poslovne cone Stara vas, to je 1,4 milijona evrov •r Л\ ■ i ДЦИ цУд > , -*A'iy/v - v VELENJE VSE NAJ BOLJ ŠE, VELEN J E! VSE NAJBOLJŠE, .MOJE MESTO! 2 0. S E P T E M B ER P MESTNA OBČINA VELENJE WWW.VELENJE.SI NA PRAZNIČNEM OBISKU 27 vreden projekt. V Vinski Gori bomo kmalu začeli graditi kanalizacijsko omrežje in pločnik na Ljubljanski cesti. Začeli smo postavljati električne polnilnice, saj v našem mestu vzpostavljamo sistem javne izposoje električnih avtomobilov. Načrtujemo tudi urejanje komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti Bevče, vendar delati še ne moremo začeti, saj od enega lastnika zemljišča še nismo uspeli ničnih rešitev, s katerimi bi lahko na območju Termoelektrarne Šoštanj zagotavljali dodatne toplotne vire. Zima bo kmalu potrkala na vrata. Se obeta vnovična podražitev daljinskega ogrevanja? Od Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) do danes nismo prejeli nobenega obvestila glede podražitve daljinskega ogrevanja v prihajajoči zimi. Ob tem želim poudariti, da niti mestna občina niti »Od Termoelektrarne Šoštanj do danes nismo prejeli nobenega obvestila glede podražitve daljinskega ogrevanja v prihajajoči zimi. Ob tem želim poudariti, da niti mestna občina niti Komunalno podjetje Velenje nimata vpliva na uravnavanje cen ogrevanja.« pridobiti soglasja. Načrtujemo še gradnjo druge faze pločnika v krajevni skupnosti Šentilj. Komunalno podjetje Velenje je skupaj z občinami ustanoviteljicami ter Termoelektrarno Šoštanj sklenilo sporazum o sodelovanju pri načrtovanju preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za postopen prehod na obnovljive vire energije. Kaj prinaša ta sporazum? V Šaleški dolini moramo v desetih letih preiti na čisti vir energije, zato je potrebno čim prej določiti naložbe in ukrepe, ki bodo iz naslova Sklada za pravičen prehod prednostno naslavljali prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja. Zato že pripravljamo projektno dokumentacijo za obnovo približno 10 kilometrov dolgega toplovoda. Sočasno smo začeli kampanjo, v kateri bomo ljudem podrobneje predstavili, kaj vse želimo storiti v procesu zelene preobrazbe. Prav tako jim bomo predstavili, kaj lahko sami storijo za bolj gospodarno rabo toplote, s čimer si bodo lahko znižali stroške ogrevanja. Glede zagotavljanja dodatnih energetskih toplotnih virov Komunalno podjetje Velenje že pripravlja projektno dokumentacijo za postavitev toplotne črpalke, sončnih elektrarn, sončne toplarne. S Termoelektrarno Šoštanj smo podpisali sporazum za pripravo potencialnih teh- Komunalno podjetje Velenje nimata vpliva na uravnavanje cen ogrevanja. Cene določa TEŠ s soglasjem Agencije za energijo. V preteklosti smo pogosto iskali rezervne finančne vire, s katerimi smo subvencionirali ali kako drugače pomagali občanom v socialni stiski pri plačevanju položnic ogrevanja. To bomo počeli tudi v prihodnje. Na naslednji seji mestnega sveta bomo obravnavali odlok o dodelitvi toplotnega dodatka v višini 30 evrov. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v intervjuju za Novi tednik med drugim dejal, da si bo vlada prizadevala za zaprtje Premogovnika Velenje že pred letom 2030 in da je potrebno pospešiti prestrukturiranje Šaleške doline in čim prej zagotoviti delovna mesta, ki bodo okolju bolj prijazna. Kako komentirate njegovo izjavo? Veliko družin v naši dolini je odvisnih od prihodkov v Premogovniku Velenje. Takšne izjave jih po nepotrebnem vznemirjajo in ustvarjajo občutek negotovosti. Veliko rudarjev si zato ne upa najeti posojila. Prestrukturiranje Šaleške doline je zahteven proces, o katerem ne moreta odločati le vlada. Glavno besedo mora imeti stroka, ki bo izdelala temeljit energetski koncept, ki bo osnova za odločitev o tem, kdaj zapreti velenjski premogovnik. Pri tem bo zelo pomembna komunikacija z javnostjo. Slabo komunikacijo z javnostjo in slabo organiziranost dela mnogi prebivalci Šaleške doline očitajo Zdravstvenemu domu Velenje. Zavod je bil deležen številnih očitkov. Zdi se, da so se po menjavi direktorja Janka Šteharni-ka razmere vsaj nekoliko umirile, zavod pa sicer še vedno pesti pomanjkanje specialistov. Osebje v velenjskem zdravstvenem domu dela dobro, upam, da jim bo čim prej uspelo zagotovili dodatne zdravnike specialiste. Kot župan se zavedam, da si bo zavod zaradi nakopičenih sporov iz preteklosti moral povrniti zaupanje občanov. Menim, da so z novo v. d. direktorico Majo Škerjanec na dobri poti. Nova ekipa v zdravstvenem domu redno in primerno komunicira z javnostjo. Kritike je po- trebno sprejeti in se nanje primerno odzvati. Vsako leto v času občinskega praznika v Velenju gostite mednarodno konferenco o razvojnih izzivih Velenja. Kaj bo rdeča nit letošnje? Vsebina letošnje tradicionalne mednarodne konference bo gospodarsko obar- vana. Na njej bomo govorili o uvajanju novih delovnih mest in priložnostih, ki jih bodo v prihodnosti imeli gospodarstveniki oziroma podjetniki v Šaleški dolini. Udeležbo so napovedali predstavniki Evropske unije, Evropske komisije ter predstavnikov slovenske vlade. Kdo so nagrajenci? Grb Mestne občine Velenje bosta prejela Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje in Marko Primožič; plakete Mestne občine Velenje bodo dobili Mala Napotni-kova kiparska kolonija, Varstveno delovni center SAŠA in Mladinski svet Velenje. Prejemniki priznanja župana Mestne občine Velenje so Okrepčevalnica Mladost, Ko-novski štrajharji, Nina Mavec Krenker, Nada Štravs in Lutkovno gledališče Velenje. • Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. Trgotur VELENJE | trgotur.si | 041 445 550 SOJ ŠOLSKI CENTER VELENJE mavru a znanja _ Dijakinje in dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniške šole, Gimnazije, Šole za storitvene dejavnosti, študentke in študentje Višje strokovne šole, učitelji in zaposleni na Šolskem centru Velenje čestitamo vsem občankam in občanom ob prazniku MO Velenje. 28 NA PRAZNIČNEM OBISKU 34. Pikin festival v Velenje pripeljal množico Pika je pozdravila vse prisotne. Letošnja tema Pikinega že 34. festivala, ki se je začel minulo soboto, svoja vrata bo letos zaprl jutri, v petek, je Pikin časovni stroj. Vsa letošnja prizorišča - Titov trg z okolico, Dom kulture Velenje, Glasbena šola Velenje, Galerija Velenje ... - so postala različna obdobja, pretekla in prihodnja, ki jih z veseljem, zanimanjem in ponekod z nostalgijo doživljamo tudi odrasli. EVA RUDMAN V soboto zjutraj me je pot iz Celja do Velenja dodobra spominjala na letošnjo pot na morje. Otroka sta me z zadnjih sedežev že pred avtocesto vznemirjeno spraševala, ali smo že blizu, v vročem jutru smo se v strnjeni koloni počasi vozili proti cilju. Bližje Velenju smo bili, več raznolikih grbov na registrskih tablicah se je pridružilo koloni in jo z vsakim metrom še dodatno upočasnjevalo. Ob prihodu v Velenje so nas Pikine podobe pozdravljale z vseh možnih strani - za razliko od parkirišč, kjer smo obiskovalci morali biti kar malo iznajdljivi, da smo katero ugledali. Vendarle je bilo v zraku mogoče čutiti otroško pričakovanje, vznesenost, radovednost in srečo - kajti najmočnejša deklica je spet obiskala priljubljeno mesto v Šaleški dolini. Točno ob enajstih se je dogajanje na glavnem Kapi-tanovem odru začelo. Gusar, čigar hlače že več zaporednih let nosi jutranji voditelj Radia Celje Boštjan Oder, je pozdravil prisotne - tako suvereno in prepričljivo, da sem pomešana med množico otrok odprtih ust za trenutek pomislila, da je mogoče v resnici gusar, ki se sicer našemi v radijskega voditelja in ne obratno. Iz misli me je predramila profesorica časoslova, ki je preračunavala in vrtela časovni stroj, s katerim bi na prizorišče končno pripeljala Piko Nogavičko. Po nekaj poskusih, ko je iz zgodovine in prihodnosti najprej priklicala nekaj Pikinih in drugih junakov, ji je to tudi uspelo. Foto: Nik Jarh Letošnja častna ambasadorka festivala je zvezda slovenskega gledališkega odra, filmskega platna in televizijskega zaslona Milena Zupančič. (Foto: Ksenija Mikor) VTäkS se je smejalo velenjs Seveda, saj gre s§mfeaa teJ$i i Jnjskemu županu Petru Dermolu, ko (ali čeprav) ga je Pika za teden dni zrinila z oblasti. Seveda so tudi-je^^na svoj ^č^ saj so deJa«|jCetlkA raznolike - t izražanje svoje domišljije. pbteljJ-ustvarjalnih delavnic - to so pravzaprav vsi otroci, ahtevnostno, da je vsak otrok lahko našel prostor za NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Drazina Cokan iz Velenja obožuje Pikin festival. Kot je povedala mama Monika, se zaradi večletne prakse zdaj našemijo že v nekaj minutah. Se pa našemijo vsak dan festivala - tudi za v vrtec. Kot pravijo, se duh Pikinega festivala v mesto prikBue že v začetku septembra in traja še nekaj dni po tem, ko se Pika Nogavička poslovi. Priznam ... Ko sem na enem od zgodovinskih prizorišč zagledala stari telefon s kablom, staro široko televizijo in moj priljubljen gumitvist, sem se počutila kar malo staro. Še posebej, ko me je moja triletnica vprašala, kaj je to, in pokazala na hišni telefon na tipke. Ste kdaj razmišljali, kako bi bil videti odsev iz prihodnosti? Tako nekako ... V Društvu NOVUS uspešno v novo šolsko leto s projektom Digitalna avantura »DiGiA« Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov NOVUS je nosilec programa Regionalnega stičišča za razvoj NVO sektorja v savinjski regiji in izvajalec številnih socialnih programov, namenjenih ranljivim skupinam prebivalstva in šolajoči mladini. Naš cilj je okrepiti in opolnomočiti NVO ter posameznike za zagotavljanje razvoja in rasti na različnih področjih. Avgustu 2023 smo bili izbrani za izvajalca projekta Digitalna avantura »DiGiA«, kjer bomo s pomočjo partnerjev v projektu krepili digitalne kompetence mladih. Gre za digitalna usposabljanja za mlade v starostni skupini od 6. do 29. leta. Aktivnosti se nanašajo na bogato izbiro vsebin s področja Informacijske in podatkovne pismenosti, Komunikacije in sodelovanja, Ustvarjanja digitalnih vsebin, Varnosti ter Reševanja problemov in načrtovanja kariere. Projekt bo imel več pozitivnih učinkov na mlade. Pridobili bodo temeljna znanja in veščine na področju informacijske in podatkovne pismenosti, razvili kritično razmišljanje o informacijah ter etično ravnanje pri njihovi uporabi. Največji poudarek bo predvsem na varnosti in spletnemu bontonu, kar v veliki meri prispeva k izboljšanju mladostnikove uporabniške izkušnje in načrtovanja kariere. »Prednost je v naši strokovnosti, prilagodljivosti, mobilnosti in regijski pokritosti,« poudari dr. Selma Filipančič Jenko, ki je tudi zastopnica Društva NOVUS. Projekt je za vključene osebe brezplačen. Finančno ga podpira Republika Slovenija iz sredstev ministrstva za digitalno preobrazbo. dr. Selma Filipančič Jenko, Društvo NOVUS, Velenje Za več informacij nas kontaktirajte. Akcija Navdušite nas s potopisom letos z dobrodelnim pridihom Kovčka za mladi popotnici Z akcijo Navdušite nas s potopisom ste tudi letos julija in avgusta lahko iz domačega naslonjača potovali po vsem svetu. Tako kot je minilo poletje, se je tudi začasno poslovila naša rubrika s potopisi. A to je obenem čas, ko smo izbrali tri popotniške zapise, ki so po uredniški presoji najbolj izstopali. SPELA OZIR Prvo nagrado - velik kovček - je osvojila Polona Kuz-man z Dobrne, ki je z bralci Novega tednika delila potopis V Sibirijo po svobodo ali vse pozabljeno. Drugo in tretjo nagrado - manjši potovalni kovček - sta prejela Franci Horvat in Sonja Salobir Lindsay, oba iz Celja. Horvat nas je popeljal po slikovitih italijanskih vasicah pokrajine Cinque Terre, medtem ko smo s Sonjo Salobir Lindsay odkrivali lepote Havajev. Nagrade zanje je zagotovilo celjsko podjetje Optimist. Prejšnji četrtek dopoldne jim jih je predal direktor in lastnik trgovine Iztok Šeško. Dobrodelni pridih Polona Kuzman potuje že od devetnajstega leta, a - zanimivo - še nikoli v življenju ni imela kovčka, zato se je nagrade zelo razveselila. Ker se je vmes zgodila naravna »Veseli me, da so naši bralci tako z navdušenjem sprejeli akcijo. Kjerkoli potuješ, srečuješ takšne in drugačne ljudi, ki imajo radi svoj prostor, kjer živijo in ustvarjajo. S potopisi vse to prenašamo v domove bralcev,« pravi direktor Novega tednika in Radia Celje Drago Slameršak. katastrofa, ki se je je kot prostovoljke na terenu zelo dotaknila, se je odločila, da bo ostala zvesta svojemu nahrbtniku in bo kovček podarila maturantki s poplavljenega območja. »Vedno potujem na >divje< načine, z nahrbtnikom, visečo mrežo, s šotorom. Očitno mi je usojeno, da bo tako ostalo še nekaj časa. Kovček podarjam maturantki s poplavljenega območja, da bo upala v boljši svet,« pravi Kuzma-nova, s katero smo na konju spoznavali Sibirijo. Ravno prav za ročno prtljago Tudi celjska profesorica angleščine Sonja Salobir Lindsay je podobno kot Kuz-manova akciji dodala nekaj dobrodelne note. Kovček je podarila sosedovi deklici, ki obiskuje osnovno šolo. »Lani je odšla na kratko potovanje v London. Vem, kako se je veselila, pomembno ji je tudi bilo, da je imela lepo prtljago. S tem namenom se je oglasila pri meni. Vsi moji kovčki so bili malo preveliki za prtljago, ki jo lahko neseš s seboj na letalo. Zato ji bom poklonila Avtorji najboljših potopisov v družbi direktorja Novega tednika in Radia Celje Draga Slameršaka, urednice Novega tednika Mance Mirnik ter direktorja in lastnika trgovine Optimist Iztoka Šeška tega, ki bo ravno prav za takšne priložnosti. Obenem ji želim, da bo z njim uživala še na mnogih takšnih potovanjih,« pravi Sonja Salobir Lindsay. Z rdečim lepotcem na Bali Franci Horvat je znan popotnik in obenem strasten pisec ter fotograf. Letos je ru- briki potopisov predstavil potovanje po slikoviti italijanski obmorski pokrajini Cinque Terre. »Ze kot osnovnošolec sem zelo rad pisal. Še bolj sem se temu posvetil po svoji prvi alpinistični odpravi v Peruju. V veliko zadovoljstvo mi je namreč, da po vsakem potovanju ali izletu nekaj napišem, da pokrajino spozna še kdo drug,« je povedal Hor- vat, ki je ta torek z družino odpotoval na Bali, kamor si je že dolgo časa želel. Kovček je tako prejel ravno v pravem času. Na potovanju v slogu »Veseli me, da so naši bralci tako z navdušenjem sprejeli akcijo. Kjerkoli potuješ, srečuješ takšne in drugačne lju- TOP JESENSKA DOŽIVETJA 31 »Vedno potujem na >divje< načine, z nahrbtnikom, visečo mrežo, s šotorom. Očitno mi je usojeno, da bo tako ostalo še nekaj časa. Kovček podarjam maturantki s poplavljenega območja, da bo upala v boljši svet,« pravi Polona Kuzman. Franci Horvat je znan popotnik in obenem strasten pisec Ker fotograf. Prvo nagrado - velik kovček - je osvojila Polona Kuzman z Dobrne, ki je z bralci Novega tednika delila potopis V Sibirijo po svobodo ali vse pozabljeno. di, ki imajo radi svoj prostor, kjer živijo in ustvarjajo. S potopisi vse to prenašamo v domove bralcem tednika. A ne smemo pozabiti, da je tudi v Sloveniji zelo lepo. Včasih se tega namreč premalo zavedamo,« je ob tej priložnosti povedal direktor Novega tednika in Radia Celje Drago Slameršak, ki ga veseli, da je akcijo tudi letos podprlo podjetje Optimist, ki se ob usnjenih izdelkih ukvarja s prodajo potovalnih kovčkov in opreme. »Kovčki se na potovanjih zaradi transporta na letalih velikokrat poškodujejo. A to ni stvar njihove slabe kakovosti, temveč posledica nepazljivega rokovanja med nakladanjem oziroma razkladanjem na letališču. Z letalsko karto ima potnik prtljago zavarovano. Izpol- S celjsko profesorico angleščine Sonjo Salobir Lindsay smo potovali na Havaje. Kovček je odstopila sosedi Evi Burnik, učenki 9. razreda III. OŠ Celje. niti mora zapisnik, na podlagi katerega nato prejme odškodnino,« pravi Iztok Šeško. Trgovina Optimist v trgovskem središču Tuš v Celju deluje že od leta 2002. V za- dnjih letih v prvi vrsti stavi na spletno prodajo. Prisotna je tako na slovenskem kot hrvaškem, nemškem in avstrijskem tržišču. Foto: Andraž Purg »Že kot osnovnošolec sem zelo rad pisal. Še bolj sem se temu posvetil po svoji prvi alpinistični odpravi v Peruju. V veliko zadovoljstvo mi je namreč, da po vsakem potovanju ali izletu nekaj napišem, da pokrajino spozna še kdo drug,« pravi Franci Horvat. POSTANI NAROČNIK! јшјД^ЗДЗШ "MESTA™ ЛћптшЉ m.. brezplačno % ODHITIM Vsi, ki boste do 20. septembra naročili Novi tednik, boste odšli BREZPLAČNO na izlet IZ MESTA MED VINOGRADE. Obstoječi naročniki Novega tednika lahko izkoristite 5-odstotni popust na izlet. 30. septembra se bomo skupaj s turistično agencijo M&M tours v jutranjih urah odpeljali proti Mariboru. Sprehodili se bomo skozi mestno središče vse do Lenta, kjer se bomo ustavili pri stari trti. Nekaj bo prostega časa za kavo, nato pa se bomo odpravili v Svečinske gorice, kjer se bomo ustavili na turistični kmetiji, obdani z vinogradi in s pogledom na romantično srčkasto cesto - Srce med vinogradi. Gostitelji nas bodo popeljali v klet in nas pogostili z rujno kapljico ter s prigrizkom. Imeli bomo tudi nekaj prostega časa za fotografiranje srčkaste ceste. Nato se bomo odpeljali do restavracije, kjer se bomo okrepčali s kosilom. Po njem se bomo odpeljali do fontane vina. Vsak bo prejel poseben čipiran kozarec, s katerim bo lahko poskusil šest vzorcev vina. Spominski kozarec boste na koncu odnesli domov. V ceno so vključeni avtobusni prevoz, vodnik na poti, ogled kleti z degustacijo, kosilo, degustacija vina pri vinski fontani in organizacija ter izvedba izleta. www.novitednik.svet24.si/ 32 TOP JESENSKA DOŽIVETJA Družinska čokoladnica Syncerus iz Olimja Žlahtna pravljica že več kot trideset let »Začeli smo iz nič, o čokoladi nismo imeli znanja.« Tako pravi Urban Videtič, ki z ženo Matejo že več kot tri desetletja skrbi, da lahko domačini in obiskovalci okušajo sladkosti iz Olimja. V stari ljudski šoli so roke zaposlenih lani približno 80 ton čokolade predelale v tablice, pralineje, griote in druge dobrote. Če bo družina Videtič, ki vodi podjetje Syncerus, našla ustrezno zemljišče, bo tja preselila proizvodnjo, medtem ko bi rada v častitljivih prostorih v bližini olimskega samostana vzpostavila muzej. TINA STRMCNIK Urban in Mateja Videtič v prodajalni v Olimju. Njuno podjetje ima butike tudi v Mariboru, Piranu in Kranju. Trinajstim redno zaposlenim trenutno pomaga še osem študentov. Delo s čokolado se zdi Urbanu Videtiču zanimivo predvsem zato, ker lahko s pomočjo te surovine vedno odkrije kaj novega. Pri ustvarjanju z njo ni nikoli konca, vedno so priložnosti za spajanje novih okusov in sestavin. S to žlahtno razvado se še zdaleč ne razumejo le lešniki, mandlji, brusnice in riž. V čokoladni-ci, kjer ponujajo približno 350 različnih izdelkov, so pred kratkim v ponudbo dodali preplet čokolade in liofilizi-ranega sadja. Da se nasprotja privlačijo, dokazuje tudi spajanje čokolade in čilija ali čokolade in solnega cveta. »Vsak človek ima svoj okus in pri nas poslušamo predloge in želje kupcev. Kadar med ljudmi zaznamo več povpraševanja, v ponudbo dodamo še kakšen nov izdelek. Pogoj za to je, da pri dobaviteljih dobimo dobre sestavine. Nimamo namreč svojega laboratorija in dovolj drugih virov, da bi lahko sami delali vse od začetka,« je dejal sogovornik, ki v zadnjem času na čokolado gleda skozi umetniško prizmo, uči se namreč izdelovanja čokoladnih skulptur. Sladka družinska tradicija Ljubezen do sladkosti se v družini pretaka skozi generacije. Urbanov praded Alfonz Videtič je bil slaščičar na Dunaju, recepte je nato predal Urbanovemu očetu Rudolfu, ki je kot diplomat potoval po številnih državah. »Bil je človek sveta, po značaju je bil zelo delaven, ni mogel biti pri miru. Zadnja postojanka v času službovanja ga je vodila v Venezuelo, kjer je spoznal lastnika ene od plantaž kaka-vovcev.« Ko se je Rudolf Videtič vrnil v domače loge, je zaradi želje po ukvarjanju s čokolado kupil staro ljudsko šolo v Olimju. Svoje navdušenje je prenesel na sina Urbana in njegovo ženo Matejo. »Od začetka sva verjela v to pravljico. Videla sva možnosti in poslovne priložnosti,« sta dejala zakonca. Družinski člani so si razdelili naloge. Urban kot človek, ki ga zanima tehnika, od začetka družinske poslovne poti bdi nad stroji. Sčasoma mu je oče predal še zadolžitve na področju financ. Urbanova žena se od začetkov poslovne poti posveča proizvodnji in ima pod svojem okriljem zaposlene. Najboljša je sveža čokolada Čeprav kdo morda misli, da ima čokolada dolg rok uporabe, so v olimski čokoladni-ci prepričani, da so najboljši sveži izdelki. »Ne delamo na zalogo, ampak sproti. Če podjetju, ki pri nas naroči poslovna darila, ta ostanejo več mesecev, jih raje zamenjamo. Vsak obdarovanec, ki ugrizne v izdelek, namreč občuti, ali je čokolada sveža ali stara. Na ovoju je napisano ime naše blagovne znamke in naš cilj je, da so naši izdelki čim bolj okusni,« je povedal direktor podjetja. Čokolada iz Olimja ima rok uporabe približno leto dni, pri pralinejih je rok uporabe krajši in znaša štiri mesece. Videtičevi teh rokov ne po- Dan odprtih vrat v Tehnoparku Celje "EU projekt, moj projekt 2023 Mestna občina Celje je bila izbrana na natečaju EU projekt, moj projekt 2023 s projektom Generator - Tehnopark Celje, ki je bil prepoznan kot uspešen projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, in oblikuje naš skupni boljši danes in jutri. Gre za največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji, ki pravkar praznuje tretjo obletnico. V Tehnoparku Celje bomo uspeh na natečaju EU projekt, moj projekt 2023 obeležili tudi z dnevom odprtih vrat, ki bo 22. septembra 2023. Med 10. in 17. uro si boste v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja lahko ogledali interaktivne postaje, ki na vsem razumljiv in zabaven način razlagajo naravoslovne in fizikalne zakonitosti, ter se preizkusili v raznolikih dejavnostih, kot so trajnostno modno oblikovanje, ročna izdelava papirja, trajnostno nakupovanje ... Veselimo se srečanja z vami v petek, 22. septembra 2023, med 10. in 17. uro v Tehnoparku Celje. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija - Evropski sklad za regionalni razvoj ф Ф TOP JESENSKA DOŽIVETJA 33 Čokolado lahko izdelajo tudi samo iz zdrobljenih kakavovih zrn. Ker ljudje jemo z očmi, je še posebej pomemben videz vseh sladkosti. daljšujejo, zato izdelkom ne dodajajo kopice umetnih dodatkov, v njih sta le sojin ali sončnični lecitin. Kakšne količine izdelkov nastajajo v proizvodnji? Vremenska odstopanja, kot so neurja, poplave ali izjemna vročina, vplivajo na prodajo. Poleti v prostorih stare ljudske šole izdelajo približno sto kilogramov sladkosti na dan, ob večjih potrebah lahko poskrbijo tudi za petkrat večje dnevne količine. »Proizvodnja nekoliko niha. Lani je skozi naše roke šlo približno 80 ton čokolade,« je omenil sogovornik. Uspeva jim ohranjati butičnost Družinska čokoladnica je v prvih letih delovanja pomembnejše surovine kupovala neposredno v Venezueli. Odkar je Slovenija članica Evropske unije, podjetje Syncerus posluje z uvozniki znotraj evropske skupnosti, kar je olajšalo nekatere zahteve glede dokumentacije in prevozov. »Zaradi strogega nadzora surovin je tudi njihova kakovost stalna,« je omenil Urban Videtič. Medtem ko se za zalogo surovin ne boji, ga je pred časom skrbel vpliv multinacionalk, ki so kot po tekočem traku prevzemale plantaže in tudi majhne proizvajalce kakavovca. Ne le da so ustvarjale monopolne cene, vplivale so tudi na vedno manjšo raznolikost surovin. »Nakupu pri njih se izogibamo, saj potem okus naše čokolade ne bo v ničemer izstopal v primerjavi z drugimi,« je pojasnil sogovornik. Edinstvenost in butično prodajo jim uspeva ohranjati tudi zaradi umeščenosti v močno razvito turistično okolje. V olimsko čokoladni-co namreč zavijejo številni turisti iz okoliških term, ki radi obiščejo vse bližnje zanimivosti. Le streljaj od stare ljudske šole sta olimski samostan in ena najstarejših lekarn v Evropi. »Če ne bi bilo term v Podčetrtku, Rogaški Slatini, Čatežu, olimskega samostana in če vse te znamenitosti ne bi bile tako povezane, kot so, tudi naša čokoladnica ne bi bila tako prepoznavna. Če ne bi delovali v tako razvitem turističnem okolju, bi morali svoje izdelke morda ponujati na policah katere od trgovin. A tega nočemo. Še naprej želimo pisati butično zgodbo,« je iskren Videtič. V ospredje postavljajo kakovost Omenil je, da je čokolado kot svojo poslovno nišo zdaj v našem okolju razvija vedno več podjetnikov. Večina čoko-laderjev se ob tem ukvarja še s čim - nekateri prodajajo kavo, drugi piškote, tretji torte. Družina Videtič se ukvarja samo s čokolado, zaradi česar je to še poseben izziv. »Sploh ob tem, da nočemo biti veliki, ampak želimo delati kakovostno,« poudarja prvi mož podjetja. Nekateri tuji proizvajalci čokolade turistom že omogočajo del vpogleda v proizvodnjo in okušanje sestavin, iz katerih nastajajo sladki izdelki. V Čokoladnici Olimje organizirane skupine sprejmejo tako, da jim predstavijo zanimive podatke o zgodovini proizvodnje kakavovca in o izdelavi čokoladnih dobrot. Ker v stari ljudski šoli ni več neizkoriščenega niti kotička in so prostori postali premajhni, družina Videtič v bližini sedanje čokoladnice išče zemljišče za novo proizvodno dvorano. Prostore ljudske šole bi rada spremenila v središče, kjer bo ljudem predstavljala postopek izdelave čokolade od surovin do končnega izdelka ter jim omogočila pokušine. Foto: Andraž Purg CENTER NCORDUNG DOZIVITE dimenzijo vesolja Ü al M,.. RAZIŠČITE zgodovino raziskovanja vesolia SPOZNAJTE Hermana Potočnika Noordunaa Џ POLETITE v vesolje in odkrijte misterii kozmosa Center Noordung Na vasi 18, 3205 Vitanje, Slovenija @ 00386 40 300 052 info@center-noordung.si www.center-noorduna.si 34 TOP JESENSKA DOŽIVETJA Rifnik je spet oživel kot nekoč Športno-umetniškemu društvu Rifnik je uspelo na priljubljeno arheološko najdišče privabiti številne obiskovalce. Med izkopaninami so tekali otroci, različne generacije so oči napenjale ob streljanju s puščico v tarčo, tekmovalnost in radoživost je bilo mogoče čutiti ob igrah, kjer so bili na preizkušnji moč, ravnotežje ali vztrajnost. Da ni šlo za športno tekmovanje, je bilo jasno ob pogledu na gostitelje, odete v preprosta oblačila, in na poslikane zvedave obraze, ki so kukali izza različnih kotičkov na vrhu Rifnika v občini Šentjur. Tam so namreč organizatorji, zbrani pod okriljem lokalnega športno-umetni-škega društva, pripravili že četrti Keltski dan. TINA STRMČNIK Nad žerjavico se je pekel kos mesa, preprosta naprava je vabila k tkanju blaga, ob sosednji stojnici je mojster vrbove šibe spretno prepletal v uporabne izdelke. Mogoče je bilo spoznati še rezbarje-nje, kovaštvo, lončarstvo ... Te raznolike dejavnosti so minulo septembrsko soboto v okolico priljubljenega arheološkega najdišča umestili člani Športno-umetniškega društva Rifnik (ŠUDR). Za organizacijo Keltskega dne iz leta v leto skrbijo, ker najdbe, odkrite na Rifniku, pričajo, da so svojo sled tam med drugim pustila ljudstva iz mlajše železne dobe. Arheologi so na Rifniku odkrili ostanke lončene posode, izdelane z vretenom, ki naj bi ga iznašli Kelti. Med najdbami so še kovanci, ki so jih Kelti kovali v kovnici v Celju. »O tej skupnosti vemo bistveno manj kot o ljudstvih iz poznejših zgodovinskih obdobij in prav zato jo postavljamo v ospredje. Prireditev, kjer obujajo spomin na srednji vek, je v okolici že dovolj,« je pojasnila tajnica društva Mojca Kolar, ki to vlogo opravlja že deseto leto. Povezani z naravo »Šudrovci« spomin na Kelte negujejo tudi zato, ker so pripadniki omenjenega ljudstva močno častili naravo. prostori za predavanja, konference, team buildinge HOTEL individualna organizacija doživetij PREBOLD wellness info@hotel-prebold.si NASTANITVE: 031 628 442 Mojca Kolar: »Že lani je prišlo ogromno obiskovalcev, približno 1.500, letos pa smo podrli vse rekorde, zdi se nam, da se je odzvalo še veliko več ljudi. Škoda, da nimamo števca, ki bi zabeležil vse prihode.« »Tudi naše društvo je močno povezano z njo, člani se zavedamo, kako pomembno je ceniti in spoštovati vse, kar nam daje. Ker je naša družba nasploh preveč mačehovska do nje, nam žal narava vrača po svoje, kar smo občutili ob nedavnih poplavah,« je dejala Kolarjeva. Dodala je, da se zdi Rifnik mnogim, ki se povzpnejo na to vzpetino, poseben kraj s posebno energijo. »Tisti, ki sem prihajamo bolj pogosto, to čutimo, čeprav tega ne znamo opisati z besedami. Vsekakor nas vodi želja, da bi še več ljudi ugotovilo, kakšen biser imamo v svoji bližini.« »Kelti so bili zelo duhovni, vendar niso verovali v boga v podobi človeka, temveč v obliki narave,« je dejala Kolarjeva. Vsake roke so dobrodošle Organizatorji prireditve iz leta v leto sami skrbijo za napise, kostume, čelade in dodatke, s katerimi nadgrajujejo podobo keltske vasi. Njihov ponos so tudi posebne stojnice iz lesa in blaga. Medtem ko je v času priprav rokave zavihalo približno 15 članov društva, je minulo soboto za različna opravila poprijelo kar 40 sodelujočih. »Hvaležni smo tudi tistim, ki morda za Keltski dan namenijo le uro ali dve svojega časa. Pomoč vsakega posameznika je izjemnega pomena, saj vse temelji na prostovoljstvu in iznajdljivosti vseh nas,« je dejala Kolarjeva. Denar, ki ga društvo pridobi od občine, porabi za stroške materiala, ob strani mu stojijo številni donatorji. Foto: TS Organizatorji so s kostumi, prikazi in z glasbo zavrteli časovni stroj. - Enoposteljne sobe (1) • Studio (2) • Budget sobe(2) • Delux sobe (2+) najem dvorane: 064 222 313 ZAPOSLOVANJE 35 (3 MojeDelo.com Elektrikar - montažer (m/ž) (Celje / pripravljenost za potovanja) Iščemo izkušenega elek-tričarja za montažo električnega dela peči, zaželene so izkušnje pri delu z elektro-inštalacijami, razumevanje električnih shem in tehničnih risb. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas po predhodnem poskusnem delu, varno in stabilno zaposlitev v družbeno odgovornem podjetju Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter II (m/ž), monter I (m/ž), monter specialist (m/ž) (za elektro področje) (Zreče) Kadrovska potreba je za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Agent za prihodnost (m/ž) (Celje) Pri nas ne boste našli le redne službe, temveč prostor, kjer boste lahko uresničili svoje, poslanstvo. Spodbuja- mo harmonijo med delom in zasebnim življenjem in podpiramo karierni razvoj. Zagotavljamo hiter in odziven zaposlitveni postopek, zato vabljeni k prijavi. Merkur zavarovalnica, d.d., Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Inženir za optimizacijo stroškov (m/ž) (Velenje) Delo obsega: iskanje in koordiniranje aktivnosti na področju optimizacij komponent oziroma aparatov, iskanje potencialov na področju proizvodnih procesov, priprava in predstavitev poročil drugim oddelkom ... Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 9. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Šempeter Savinjska) Vaše naloge bodo: pomoč kupcem pri izbiri blaga, delo na oddelkih in na blagajni, skrb za urejenost trgovine ... Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Kozmetičarka (m/ž) (Rimske Terme) Pridružite se ekipi Rimskih term z nami ustvarjajte zgodbe dobrega počutja in eksklu-zivnih doživetij na delovnem mestu kozmetičarka/maserka. Naloge: izvajanje masaž, izvajanje vseh vrst neg in sprostitvenih programov ter drugih storitev za oblikovanje in nego obraza/telesa v medicinskem wellness centru. Rimske terme, Terme Resort d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 25. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za prebivalstvo v poslovalnici (m/ž) (Žalec) Vaše ključne naloge bodo izvajanje poslov plačilnega prometa, blagajniškega in menjalniškega poslovanja ter svetovanje sedanjim in novim strankam glede potrošniških in drugih kreditov. Deželna banka Slovenije, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mehanik za gradbeno mehanizacijo (m/ž) (Celje) Dela in naloge: servisiranje in popravilo tovornih vozil, servisiranje in popravilo strojev težke gradbene mehanizacije ... Zaželene večletne delovne izkušnje. Nivo Eko, d.o.o., Ulica XlV. divizije 10, 3000 CELJE. Prijave zbiramo do 23. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec -svetovalec (m/ž) (Velenje) Si želiš postati del ekipe najhitreje rastočega podjetja v primorsko-kraški regiji? Bodi raketa in leti z nami. Biostile, trgovina in storitve, d.o.o., Komen 129a, 6223 Komen. Prijave zbiramo do 3. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni partner na lokaciji Šoštanj (m/ž) Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji - podjetju Tobačna 3DVA. Zaradi širitve prodajne mreže iščemo poslovnega partnerja za samostojno vodenje trafike na lokaciji v Šoštanju. Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana--Črnuče. Prijave zbiramo do 5. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser tehničnega blaga (m/ž) (Šentjur pri Celju) Iščeš nov poklicni izziv? Želiš delati v uglednem podjetju s 30-letno tradicijo? Si vesten, marljiv in imaš znanje ter veselje do popravila tehničnih izdelkov, kot so mali gospodinjski aparati, električno in baterijsko orodje, izdelki osebne nege, ogrevalne in hladilne tehnika? Ahac, d.o.o., Stopče 31, 3231 Grobelno. Prijave zbiramo do 23. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Disponent -organizator transporta v mednarodnem prometu (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: optimalno razporejanje vozil in voznega osebja, iskanje in izračun najoptimalnej-ših poti in s tem povezanih stroškov, pripravo transportne dokumentacije ... Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 7. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog kakovosti v OE kakovost in razvoj (m/ž) (Štore) Znanja in pričakovanja: VII. stopnja izobrazbe tehnične ali naravoslovne smeri, sposobnost dela v skupini, pripravljenost na nadaljnje izobraževanje. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 30. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Servisni svetovalec Seat Cupra (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo: željo po znanju, natančnost, zanesljivost, odgovornost, sodelovanje v kolektivu. A2S, d.o.o., Mariborska cesta 140, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 9. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov gradenj in vzdrževanja (m/ž) (Celje) Naloge: samostojna priprava projektov novogradnje večstanovanjskih stavb ter projektov vzdrževanja in prenov stanovanj in stanovanjskih stavb, samostojna priprava projektov, organiziranje izvedbe projektnih aktivnosti in vodenje projektnega tima, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil ipd. za svoje področje dela. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 10. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Prodajni inženir za področje označevanja v industriji (m/ž) (Celje) Ker imate vsaj tri leta izkušenj z B2B prodajo, V. stopnjo izobrazbe tehnične ali komercialne smeri, ste ciljno naravnani, odgovorni, uživate v stiku z ljudmi, imate prodajne in predstavitvene sposobnosti, uspešno obvladujete stresne situacije, komunikacija z zahtevnimi sogovorniki vam predstavlja izziv, prodaja pa je vaša strast. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. • Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. гсротиг VELENJE I trgotur.si I Novinarska konferenca Prva pametna podeželska učilnica "EUprojekt, moj projekt 2023" Zaradi izrednih razmer na Ljubnem ob Savinji bomo konferenco prestavili v Velenje, na Kidirčevo cesto 2b. Vzorčno mesto Velenje, 4. 10. 2023 ob 16. uri Prva pametna učilnica na Ljubnem ob Savinji je po mnenju glasovalcev za Naj EU projekt 2023 zasedla drugo mesto. Učilnica predstavlja most med gospodarstvom in izobraževanjem, ki ju povezuje dovršen odprt aktivni prostor, ki prinaša smernice digitalnih veščin, nove didaktične pristope, metodologijo učenja ter na interaktiven način spodbuja učence k razumevanju in učenju snovi iz učnega načrta. Učilnico lahko doživljate kot učenec ali turist ter v njej sami sooblikujete potek učne ure. Za vas smo v okviru predstavitve projekta pripravili kratko predstavitev, kjer bomo predstavili ključne točke gradnje, katere reference in znanja so pripeljali do zaključene vsebine ter kaj omogoča pametna učilnica in kakšni so rezultati. Pripravili smo tudi okroglo mizo, kjer se bomo pogovarjali o pogojih in smiselnosti pametne učilnice z naslovom Doprinos znanja. Sodelovali bodo Miha Cojhter (avtor pametne učilnice), Erik Kapfer (avtor pametne učilnice), Samo Kramer (ravnatelj šole, kjer je pametna učilnica), Brigita Gorjup (direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza), Ivica Orešnik (Zavod Savinja) in Franjo Naraločnik (predsednik lokalne akcijske skupine).ww Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija - Evropski sklad za regionalni razvoj USPEŠNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE. ZAPOSLUJEJO: ► MONTER M/Ž 7nler ► VBRIZGOVALEC PLASTIKE M/Ž Šmartno ari Slovenj Gradcu Ц Rok za Driiavo: 25.9.2023 IB Rok za oriiavo: 17. 9. 2023 ► PRODAJALEC M/Ž Velenje ► POGODBENI MONTER M/Ž 7n!e>c п Rok za Driiavo: 10.10. 2023 n Rok za Driiavo: 25. 9. 2023 ► AVTOLIČAR in/ali AVTOKLEPAR (strokovnjak) M/Ž 7n!or I! Rok za Driiavo: 18. 9. 2023 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več informacij za oodietia na 041 445 550 ali SDlet@trgotur.si 36 AKTUALNA PONUDBA 69 let Radia Celje Radio Celje praznuje ВВ^м vas s tortami Radi te imamo, Radio Celje. Z veseljem in veliko ljubeznijo vsak dan ustvarjamo radijski program. Z veliko odgovornostjo do vas, dragi naši poslušalci in poslušalke, pripravljamo novinarske prispevke, oddaje in moderacije. Še posebej smo veseli, ko vas lahko tudi razveselimo s kakšno nagrado. Ob 69. rojstnem dnevu Radia Celje bomo poskrbeli, da se boste sladkali tudi pri vas doma. Ta torek, 19. septembra, prav na rojstni dan Radia Celje, boste lahko na telefonsko številko našega odzivnika 031 609 609 poklicali in nam kaj lepega zaželeli. Med vsemi, ki boste sodelovali, bomo v jutranjem, dopoldanskem in popoldanskem programu izžrebali po enega nagrajenca, ki bo prejel okusno torto. Skupaj bomo podarili tri. Torto po vašem izboru bodo pripravili v Slaščičarni Zvezda v Celju. Skrivnost življenja je v drobnih sladkih trenutkih. Posladkajte se. Sicer pa ne pozabite, da nas lahko spremljate na aplikaciji Radio Celje in preko sistema DAB+. Z vami smo na Facebooku, lnstragramu,TikToku ter na YouTube kanalu in na www.radiocelje.si. mm j I % K Poslovalnica Planet TUŠ: 030 700 014 I Poslovalnica Celje center: 051 666 664 BRO bit VSE ZA PISARN Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba pisarniškega materiala W: birobit.si T: [03) 425 6100 PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Nekdanji celjski industrialci (15) Podobno podjetje kot je bilo Fuchsovo, je leta 1930 skupaj z družabnikom Ivanom Rischnerjem ustanovil Alojz Urabič (1900-1946). Imenovalo se je A. Urabič in drug, Tovarna za predelavo železa in žice. Njuno podjetje je imelo svoje proizvodne obrate na Spodnjem Lanovžu. Čeprav je bil Alojz Urabič Slovenec, je leta 1940 vstopil v Kulturbund, med vojno pa je postal funkcionar pri športnem odseku Štajerske domovinske zveze, kar je po vojni veljalo za zločin zoper slovensko narodno čast. Zaradi tega je bil 19. maja 1945 aretiran in odveden v koncentracij sko taborišče Teharje. Tam mu je 23. julija sodilo Sodišče slovenske narodne časti, senat v Celju. Sodišče je zaslišalo tri priče, ki so vse pričale v njegovo korist. Izjavile so, da je bil Alojz Urabič sicer član Kultur-bunda in nemško usmerjen, vendar pa je bil »napram delavcem dostojen ter da je celo pustil v svoji tovarni govoriti slovensko«. Prav tako so priče izpovedale, da je mnoge rešil pred vpoklicem v vermanšaft in pred izselitvijo. Kljub temu ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na trajno izgubo narodne časti, težko prisilno delo za dobo dveh let in na zaplembo njegovega premoženja. Hkrati z ukinitvijo Sodišča slovenske narodne časti je Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) 24. avgusta 1945 sprejelo Ukaz o pomilostitvi, po katerem so bili vsi obsojenci pred Sodiščem slovenske narodne časti oproščeni kazni lahkega in težkega prisilnega dela, kazen izgube narodne časti pa se jim je omejila samo na izgubo političnih državljanskih pravic. V veljavi pa je ostala kazen zaplembe premoženja. V skladu s tem Ukazom Predsedstva SNOS bi torej Alojz Urabič moral biti izpuščen na prostost, vendar se to ni zgodilo. Iz teharskega koncentracijskega taborišča so ga prestavili v koncentracijsko taborišče Bresternica pri Mariboru, od koder so ga skupaj z drugimi taboriščniki januarja 1946 odvedli v smrt. Verjetno je končal na mori-šču pri Arehu na Pohorju ali pa v zaklonišču v Slovenski Bistrici. Se nadaljuje. dr. Milko Mikola ALBUM S CELJSKEGA I v I ■ ■ ■ ■ »Luckini« spomini ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Vstopnina: 5€ JAVNO VODSTVO ALMA M. KARLIN POTI Nedelja, 17. september 2023, OB 11.00, Stara grofija. Kot večina otrok sem tudi jaz kot mala deklica oboževala sladoled, najsibo v obliki korneta ali lučke, ki smo mu rekli tudi sladoled na palčki. Da pa sem bom v življenju kot komercialist-ka in kasneje kot podjetnica ukvarjala med drugim tudi s prodajo sladoleda, pa nisem slutila. Osnovno šolanje sem zaključila na II. OŠ v Celju, ki je takrat bila v stavbi sedanje Gimnazije Celje - Center. Ker mi je bil všeč poklic trgovke, sem se v šolskem letu 1970/71 vpisala na Šolo za blagovni promet, katere ravnatelj je bil takrat gospod Ludvik Rebevšek. Učno prakso sem opravljala v poslovalnici Konfekcije NIK Zagreb na Tomšičevem trgu, danes Glavnem trgu v Celju. Po zaključeni trgovski šoli sem dobila zaposlitev celjskem Merxu in ob delu nadaljevala šolanje na komercialni šoli in se izšolala za poklic samostojne komercialistke, ki sem ga v navedenem podjetju opravlja vse do leta 1991, ko sem vstopila na samostojno podjetniško pot. Za mano je bilo osemnajst let izkušenj samostojne ko-mercialistke v nabavi in prodaji zamrznjenega programa (zelenjava, sladoledi, ribji in drugi mesni proizvodi ...). Poslovali smo s številnimi dobavitelji v nekdanjih jugoslovanskih republikah (Ljubljanske mlekarne, Žito Ljubljana, Frigomar Izola, Ledo Zagreb, Adria Zadar, PKB Beograd, Tvornica sladoleda Sombor ...) in prodajali trgovinam, šolam, vrtcem, bolnicam, gostinskim obratom itd. na celjskem območju in prek njegovih meja. Po razpadu nekdanje države so se prekinili navedeni dobavni stiki in smo se bili prisiljeni preusmeriti k slovenskim dobaviteljem. Leta 1992 so me v Ljubljanskih mlekarnah nagovorili, da sem v Celju ustanovila poslovno enoto in tako v nekaj dneh postala samostojna podjetnica. V podjetju sem zaposlila nekdanje Merxove sodelavce in se skupaj z njimi lotila izziva in našim kupcem začela dobavljati njihov zamrznjeni program in, seveda, še danes priljubljene sladolede Planica, Otočec, lučke Max, Tom . Tako so me moji prijatelji prekrstili v »Lučko« in me še po dvajsetih letih, ko nisem več v »sladolednem« poslu, kdo pokliče s tem imenom. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Predstavništvo Žalec selimo na novo lokacijo. Poiščite nas na naslovu Savinjska cesta 12, 3310 Žalec. Delovni čas: pon, tor, čet sre pet 00-12:00, 12:30-16:00 00-12:00, 12:30-17:00 00-12:00, 12:30-13:30 Vse bo v redu, triglav.si 38 RAZVEDRILO Omarica Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Potrpežljiv natakar Mirko je odšel s prijatelji na dopust v tujino. Ker jim je turistični vodnik v kraju letovanja povedal, da so natakarji v hotelu zelo potrpežljivi, vljudni in natančni, se je Mirko odločil, da bo preizkusil njihovo potrpežljivost. Natakarju, ki je vsak dan stregel pri njihovi mizi, je ves čas godrnjal: »Ta kava je prevroča, ta kava je premrzla, to pivo ni dobro, krompir je postan, krompir je zažgan, testenine so preveč razkuhane, zrezek je surov.« Natakar je vse njegove muhe molče prenašal in mu izpolnil vsako željo. Ko se je bližal dan odhoda, je Mirko le pristopil k natakarju in mu rekel: »Oprostite za to nekajdnevno nadlegovanje, toda preizkus ste odlično prestali. Povedali so nam namreč, da ste natakarji zelo potrpežljivi, zato sem sklenil, da to tudi preizkusim. Ker sem bil tako grd do vas, vzemite sto evrov, da se vam vsaj malo oddolžim za neprijetnosti, ki sem vam jih povzročal. Dva dni, kolikor bom še ostal, vas ne bom več nadlegoval.« »No, potem vam tudi jaz ne bom več pljuval v hrano in pijačo!« mu je odvrnil natakar. Pismo sinu Dragi sin! To pismo ti pišem, da bi vedel, da ti pišem. Če ga dobiš, pomeni, da je prispelo. Če ga ne dobiš, mi javi, da ti ga ponovno pošljem. Pišem počasi, ker vem, da počasi bereš. Zadnjič je tvoj oče v časopisu prebral, da se statistično gledano največ prometnih nesreč zgodi kilometer od doma. Zato smo se preselili nekaj ulic naprej. Nova hiša je zelo lepa. Ima celo pralni stroj, vendar ne vem, ali dela. Včeraj sem dala perilo za pranje in ko sem potegnila vodo, je perilo izginilo. Vreme je tukaj kar dobro. Prejšnji teden je samo dvakrat deževalo. Prvič je padalo tri, naslednjič štiri dni. V zvezi z jakno, ki si jo tako želiš, je stric Peter povedal, naj odrežemo vse gumbe, preden ti jo pošljemo, saj so gumbi zelo težki in bi bila draga poštnina. Gumbe smo odrezali in če jih boš potreboval, jih lahko najdeš v notranjem žepu, kamor sem jih spravila. Nekaj dni nazaj je eksplodirala jeklenka plina v kuhinji. Tvojega očeta in mene je vrglo skozi okno na dvorišče. Kakšno doživetje. Po toliko letih sva končno šla enkrat skupaj ven. In če že pišem o tvojem očetu: dobil je novo delo! Zelo je ponosen, saj je pod njim približno 500 ljudi. Zaposlili so ga na mestnem pokopališču, kjer skrbi za travo. Tvoja sestra Julija, saj veš, tista, ki se je poročila s svojim možem, je končno rodila. Za spol sicer še ne vemo, tako da zaenkrat ne vem, ali si postal stric ali teta. Če bo punčka, jo bo tvoja sestra poimenovala po meni. Vseeno se mi zdi čudno, da bo svojo hčerko klicala mama. Strica Karla sploh več ne videvamo, odkar je prejšnje leto umrl. In da ne govorim o tvojem bratu Janezu. Grozen je. Zaklenil je avtomobilska vrata, ključi pa so ostali v avtu. S taksijem je moral domov po rezervo, da nas je potem lahko odklenil iz vozila. Katastrofa! Dobro, sinko, ne bom ti napisala naslova, ker ga ne poznam. Prejšnja družina, ki je tu živela pred nami, je s seboj odnesla hišno številko. Če boš kaj videl teto Lizo, jo pozdravi, v nasprotnem primeru ni treba reči nič. Mama, ki te ima rada. P. S. Hotela sem ti poslati nekaj denarja, a sem že zaprla kuverto. Oven Ko najdeš službo z zvezami! Bolje iz službe malo okaran kot zelo utrujen. Jež zaupa prijatelju: »Ločil se bom. Dovolj imam ženinega zbadanja.« Kaj dobimo, če križamo kačo in ježa? Bodečo žico. »Ko nimaš denarja za dopust.« Zelo zgovorni boste, vendar tistega, kar je najbolj nujno, še ne boste povedali. Ljudem v okolici ne bo jasno, zakaj oklevate, saj ste sicer vedno zelo neposredni. Na vsak način boste hoteli pomagati, vendar pazite, da pri tem ne boste prestopili meje dovoljenega. Prijetno se boste počutili v družbi veselih ljudi, zato si ne boste dovolili vzeti prostega časa. Načrtovali boste potovanje, kar vam bo v veliko veselje. 3ik Nujno je, da razčistite vse, kar se je nabralo na kupu. Venera, vaša vladarica, je ponovno direktna, kar predstavljala olajšanje na marsikaterem področju. Na področju financ bo prišlo do razpleta, ki ga čakate že skoraj dva meseca. Odleglo vam bo, da je tako. S partnerjem boste veliko komunicirali. Čeprav vedno ne bosta našla skupnega jezika, do bistvenih razhajanj ne bo prihajalo. V zraku bo prevladovala energija sožitja. Dvojčka Vaš vladar Merkur se bo končno v tem tednu začel ponovno direktno gibati, kar bo olajšalo marsikatero situacijo in pospešilo tok dogajanj. Konec bo zapletov in zmešnjav, komunikacija bo bistveno bolj jasna. Več pozornosti boste namenjali svojemu videzu. Če želite uresničiti še enega od svojih načrtov, se boste morali nečemu odpovedati. Cena za to ne bo prehuda. Rak Lev Devica Mars v vašem znaku vam daje ogromno energije, zato se nikakor ne morete pritoževati, da vam je primanjkuje. Bistveno je, kako jo porabljate. Konec tedna bo Luna v vašem znaku, zato bo zelo veselo. Pojavljati se bo začel strah pred prihodnostjo. Imeli boste občutek, da ne morete delati več in bolje, rezultati vas ne bodo zadovoljevali. Postaviti si boste morali nižjo mejo zahtevnosti do drugih in bo šlo. škorpijon ES Nov delovni teden se bo začel z Luno v vašem znamenju, zato boste izredno vztrajni, predani in dosledni pri svojem delovanju. Uredili boste stvari, ki se vlečejo že nekaj časa, kar vam bo prineslo olajšanje in mirno vest. Dobro se zavedate, da morate stopiti na večjo pot samostojnosti. Tisti, ki so vam pripravljeni pomagati, vam delajo slabo uslugo. Seveda se tega trenutno ne zavedate niti vi niti oni. Strelec Tisto, kar vas je še pred časom motilo, bo postopoma postajalo manj pomembno. Pravzaprav se ni nič spremenilo, vi ste tisti, ki razmišljate drugače. Vaša družabnost in očarljivost bosta v tem obdobju na višku. Ne spogledujte se preveč, vaša lahkomiselnost vas lahko drago stane. V družbi boste cveteli, kar vam bo zelo ugajalo, kar še zlasti velja za sredo, ko boste polni energije in zelo igrivi. Če menite, da obvladate svojo igro, se motite. Obstajajo mojstri, ki so še bolj izpopolnjeni v njej. Ko boste mislili, da sledijo vam, boste ugotovili, da vi sledite drugim. Prav nič ne bo narobe s tem, lahko boste samo presenečeni, ker ste situacijo tako napačno ocenili. Popustljivi boste, vendar samo do neke meje. Ker boste znali še vedno ohraniti primerno razdaljo, bo vaš izhodiščni položaj dober. Takšno taktiko uporabljajte še naprej. Kozorog Vaša ustvarjalnost bo na visoki ravni, zato se nujno usmerite k delu. Sicer možnosti za dodatni zaslužek v tem času ne bo, vendar vas to ne bo prizadelo. Dobitki bodo tokrat drugačne vrste, kar bo dobra popotnica za prihodnje dejavnosti. Neverjetno resni boste, ne bo vam do družbe. Veliko je situacij, ki jih boste hoteli urediti. Čisto vse vam ne bo uspelo, veliko pa le. Vaš trud ne bo zaman. Venera, kraljica ljubezni in denarja, je ponovno direktna v vašem znaku. Kaj lepšega bi si še lahko želeli? Izkoristite njen izredno pozitiven vpliv na vseh področjih. Odlično vam bo šlo od rok, zdaj lahko kujete železo, ker je vroče. Imeli boste potrebo, da ste v družbi zanimivih, živahnih in nenavadnih ljudi. Dovolj vam je enoličnosti. Spremembe bodo dobrodošle. Vodnar Imeli boste toliko denarja, kolikor ga boste zaslužili. Nekaterim svojim željam se boste morali celo odpovedati. To lahko povzroči nekaj slabe volje. Vzemite se v roke in bodite bolj premišljeni ter delavni. Zamuda iz preteklosti bo pustila posledice. Kljub temu se ne boste preveč obremenjevali, saj vam je jasno, da se situacija zelo pozitivno obrača v pravo smer. Pred vami so dnevi, v katerih se boste počutili bistveno bolje. Bolj sproščeni in manj obremenjeni boste ter tudi uspešnejši. Ribi V petek bo nastopila prazna luna v vašem znaku, kar vam bo omogočilo, da boste naredili veliko čistko in se znebili vsega, kar več ne služi svojemu namenu. S finančno situacijo ne boste zadovoljni. Malo stisnite zobe, denarja pa si v nobenem primeru ne izposojajte. Vaše zdravstvene težave so psihičnega izvora, razmislite o tem in ugotovili boste, da je res. Le malo je treba, da se boste bistveno bolje počutili. Poslušajte svoje telo, ves čas vam pripoveduje, kaj potrebuje. Sonce v nasprotnem znaku vam nasprotuje in za boljše počutje se boste morali zavestno potruditi. Vaša odpornost bo v tem času močno padla. Za to ste v prvi vrsti krivi sami. Spremenite nekatere svoje navade in še posebej razvade. Disciplina, ki jo boste uvedli, bo izredno koristna in zelo hitro boste začeli opažati pozitivne spremembe. Oseba, ki vam je pri srcu, vam ne gre iz misli. Tudi če misli preusmerite, se še vedno vračajo k njej. Bodite konkretni in prenehajte samo sanjati. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 39 Nagradna križanka ZNANSTVENI INŠTITUT Ko sem pritisnila urgentni alarm na verižici, se je prikazala ... RIŽAli E NEMKE SO UGAM E SOSEDE - SOSEDI ANGLEŽEV NAVTICNA ENOTA ZA HITROST ŠE PES -PRI JEDI MIR AMERIŠKI STANDARD IMA GA JELENČEK RUDOLF OBMEJNI STRAŽARNICI VOJAŠKO POVELJE AM. FILM: ČAROVNIK IZ - KRAJ PRI DOMŽALAH BOJNI PLIN, KI RAZJEDA SLUZNICO IN KOŽO NAJNIŽJE LEŽEČE MESTO NA SVETU PTICA UJEDA NEKDANJA PREDSTOJ-HUMORIST- NIK SAMO-KA PUTRIH STANA ŽELEZNA ČLENJENA VRV Ne uporabljaj bankomata pri Cityparku. Jaz sem ga ... TAKE, KI SO IZ APNENCA TOLSTOJEV ROMAN OBDAJATA E IN F VRSTA USNJA NOVINAR LIPICER DOPUSTI 12 13 16 PLAHE ŽIVALI KLADE ZA SEKANJE RAZVOJNA AGENCIJA MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDE ADOPTI-RANEC SPREMEMBA, MENJAVA MNOŽIČNI POBOJ JUDOV V ČASU NACIZMA SNOOPY OBRED PO- HRVAŠKA KOPAVANJA ČRKA PREBIVALKI ALŽIRIJE MEDN. OZN. HONDURASA HELIJ ALI KLOR PLETENA POSODA IZ SLAME LJUBEZENSKI PESNIK INDIJSKA ZAČIMBA KO NAM NE GRE, REČEMO, DA IMAMO RNK (ANG.) SKOZ OKNO DOLI GLEDA - ZAVBER DEKLICA MESTO V SIBIRIJI POMLADNI MESEC MODERNA OBLIKA ČRNSKE DUHOVNE PESMI PO - DEŽJU POSIJE SONCE BORIS BECKER JE BLESTEL V -VOLILNA ENOTA VISOKI AMERIŠKA ČEVELJ IGRALKA (NAR.) (JENNIFER) SOVRAŽI GA GARGAMEL ODISEJ JE BIL KRALJ - PRIPOVEDNI PESNIKI VELIKA VEŽA V JAVNIH POSLOPJIH USTVARJALEC UMETNIŠKEGA DELA 18 14 20 KIS (STAR.) NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA VULKAN NA FILIPINIH OSJE GNEZDO AVSTRIJSKA ITALIJANSKI TISKOVNA PEVEC AGENCIJA BANO ŽIVI NA __BALKANU GRADBENI INŠTITUT SREDIŠČE VOJVODINE SALT - CITY KUALA 10 LUMPUR DELOVNI SESTANEK MA-AN ŠAREC NENASIČENI OGLJIKOVODIKI TROPSKO DREVO NOTRANJSKI ... OBSEGA 222 km2 15 DIJAKI GA PIŠEJO NA MATURI 17 19 DALJŠI ČASOVNI OBDOBJI 7 OPREMLJANJE Z ETIKETAMI NECA FALK: - MACA Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. SUDOKU 587 2 6 4 3 1 4 7 1 2 5 5 2 3 6 9 1 3 5 1 6 3 9 8 7 6 SUDOKU 278 8 1 1 9 2 3 2 1 4 4 6 1 9 4 2 1 5 7 3 7 4 8 3 8 7 2 9 3 REŠITEV SUDOKU 586 REŠITEV SUDOKU 277 7 1 5 3 2 6 8 4 9 3 4 8 9 7 5 6 2 1 9 6 2 4 8 1 3 7 5 2 8 7 5 6 4 9 1 3 6 3 4 1 9 7 5 8 2 1 5 9 2 3 8 4 6 7 4 9 3 6 1 2 7 5 8 5 7 1 8 4 3 2 9 6 8 2 6 7 5 9 1 3 4 1 5 6 2 7 4 9 8 3 8 7 4 1 3 9 6 2 5 3 2 9 5 6 8 7 1 4 5 6 7 3 2 1 8 4 9 4 3 2 8 9 6 1 5 7 9 1 8 7 4 5 3 6 2 7 4 3 6 1 2 5 9 8 6 9 5 4 8 3 2 7 1 2 8 1 9 5 7 4 3 6 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. septembra. Geslo iz številke 36: Se vidimo na Mosu Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Anja Jerše Bone iz Domžal, 2. nagrado: predpasnik in Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Ana Švab s Polzele, 3. nagrado: kuhinjsko krpo in Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Marjana Horjak iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah tudi ženske upravljajo letala. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. 11 MAME 5 2 3 8 4 6 9 40 PISANI SVET Knjižnica pri Mišku Knjiž-ku je v soboto dopoldne poskrbela za prijetno druženje najmlajših bralcev na Muzejskem trgu. Na ta način je tudi zaključila poletno akcijo Moja izbira je branje in podelila nagrade sodelujočim. Otroci od 5. do 12. leta starosti so lahko tudi letošnje poletje brali knjige na malo drugačen, bolj zabaven način: pod drevesom, na morju, staršem, v pižami ... Knjižnica tudi tako spodbuja branje otrok. Ti so imeli na voljo 25 dejavnosti, prebrati pa so morali vsaj pet knjig. V projektu je sodelovalo več kot sto otrok. V soboto so prejeli nagrade, eden od njih je imel srečo in mu je žreb naklonil glavno nagrado, to je kolo. Vsi obiskovalci so si lahko ogledali lutkovno predstavo o Almi v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča iz Celja. V nacionalnem mesecu skupnega branja, ki bo trajal do 7. oktobra, bo tudi v celjski knjižnici na voljo še veliko zanimivih dejavnosti, ki bodo spodbujale branje vseh generacij. TC Atrij Majolke je konec prejšnjega tedna gostil Nušo Komplet Peperko, Urško Majcen in Nušo Ofentavšek, avtorice predstave Roza, v kateri vse tri tudi igrajo. Navdih za predstavo je bilo življenje in delo Roze Luxemburg, predvsem njena protivojna in nadnacionalna stališča ter zagovarjanje humanističnih vrednot. Predstava je zastavljena kot sprehod skozi zanimivosti Rozinega življenja, avtorice pa se tematsko dotaknejo različnih tem, kot so vloga žensk v družbi, cikličnost zgodovine, vprašanje kapitalizma in socializma ter mnogih drugih. JF f i» • i Ii ji Za sobotno glasbeno spremljavo sta poskrbela Nedicine in Vibrain. Zvečer sta nastopili Cherry Flavoured in skupina Kokosy, nazadnje je na oder stopila težko pričakovana skupina Mrfy. (Foto: Andraž Strmičnik) Festival urbanih legend V Celjskem mladinskem centru so tudi letos konec avgusta pripravili dvodnevni festival urbanih legend Ful fest. Dogajanje se je začelo na zadnjem vrtu, kjer so obiskovalci lahko preizkusili svoje znanje na stojnici Europe direct Savinjska, zavrteli kolo sreče, odgovorili na vprašanja o Evropski uniji ter si priigrali mikavne nagrade. Obiskovalci so lahko izdelali svoj »tote bag«, dijakinje kozmetične šole iz Celja so poskrbele za urejen videz nohtov in urejene festivalske pričeske. Na stojnici rabljenih oblačil so si obiskovalci v duhu trajnosti lahko izmenjali oblačila. ER V Žalcu kolesarile družine Kolesarski klub Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec v sklopu športnih prireditev ob občinskem prazniku v nedeljo pripravil rekreativno prireditev Družina kolesari. V lepem vremenu se je na 17 kilometrov dolgo pot odpravilo 46 kolesarjev. Najštevilnejša je bila petčlanska družina Regoršek iz Petrovč. Pred odhodom je zbrane v imenu ZKŠT Žalec nagovoril Matej Sitar, na kratko orisal potek proge in kolesarjem zaželel srečno in varno vožnjo. Pot jih je vodila na Lo-žnico, mimo ribnika Tajht, proti perišču Toplica, od tam proti Zgornjim in Spodnjim Grušovljam do Podloga, Go-tovelj, Ložnice in do cilja pred klubskimi prostori KK Žalec. Kolesarji so se ob poti in na cilju okrepčali. ŠO V nedeljo so v Žalcu že tradicionalno kolesarile družine. (Foto: TT) S koncertom zbirali denar V Športnem centru Žalec je bil v petek dobrodelni koncert Poplave 2023. Organizatorja dogodka Občina Žalec in zavod za kulturo, šport in turizem bosta celoten izkupiček namenila občanom, ki so bili prizadeti v poplavah v začetku avgusta. Odzvali so se številni nastopajoči. Med njimi so bili Irena Vrčkovnik, Nika Zorjan, Alya, Polkaholiki, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Modrijani in drugi. Sredi koncerta je zbrane nagovoril pobudnik dobrodelnega koncerta žalski župan Janko Kos. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pomagali ljudem pri tej naravni katastrofi. Samo v Občini Žalec je bilo poplavljenih približno 400 stavb. Ob tej priložnosti je besede zahvale namenil tudi vsem tistim, ki so kupili vstopnice. Teh je bilo po neuradnih informacijah prodanih več kot 1.300. Finančna sredstva pa so donirali tudi številni posamezniki in podjetja. Kot je še povedal župan, časa ne moremo zavrteti nazaj, potrebno je živeti s tem, kar se je zgodilo, in marsikaj tudi izboljšati. Vsi nastopajoči, pa tudi povezovalca prireditve Tilen Artač, ki je eden od letošnjih ambasadorjev Fontane piv Zeleno zlato, in Aleksander Pozvek, so se odpovedali honorarju. ŠO Pod streho še en Grobelno fest »Jaz sem Aleš, kličejo me Barni,« je bilo mogoče slišati sredi koncerta zasedbe Barni Band, ki je minuli konec tedna po 14 letih ponovno zatresla oder doma krajanov na Gro-belnem. Po nostalgičnemu nastopu priljubljene slatinske zasedbe, ki je bil po mnenju poslušalcev prekratek, je občinstvo s svojim »knap'n'rollom« razgrela še legendarna skupina Orlek. Po desetletju premora delovanja zasedbe Barni Band je bil pravi užitek slišati skladbe, kot so Srna z ulice, Naša pesem, Visoko nad oblaki ... Nekoliko prenovljena postava skupine je razveselila še z najavo, da snema novo glasbo. Zasavski Orleki so ob prepoznavnem zvoku pevca Vlada Poredoša, harmonikarja in klaviaturista Jureta Torija ter z močno pihalno sekcijo spet postregli z izdatnim odmerkom etno folk glasbe. Grobelno fest, v sklopu katerega je dan prej s svojim triom nastopil Zoran Predin, je tako poskrbel za res dober vtis ob koncu Šentjurskega poletja - niza prireditev, ki jih ob podpori Občine Šentjur pripravljajo različni organizatorji. TS