PRIMORSKI dnevnik 2ačel izhajati v Trstu ' [H3!3 1945, njegov predh°dnik PARTIZANSKI l. pa 26. novem- r«f J ■ v vasi Zakriž nad »rknim, razmnožen na gostil. Od 5, do 17. sep-tembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ^°vcu pri Gorenji Trebu-18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni Dri Menija“ pod v°jskim 'driji, do 8. maja 1945 P- v. osvobojenem Trstu, "Jer je j2š|a zadnja števi|. • Bil je edini tiskani par-I, fn.ski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 31 (13.861) Trst, sreda, 6. februarja 1991 V odgovor na obtožbe predsednika zveznega jugoslovanskega predsedstva Tudjman ostro obtožuje Joviča da je presegel vsa pooblastila ^ svojim pismom je predsednik predsedstva samo netil sovraštvo med Hrvati in Srbi Vroče v zvezni skupščini ob »dopolnilni informaciji JLA o nelegalni oborožitvi« BOGO SAMSA ren^BLJANA — Predsednik hrvaške izrert k0 Franj° Tudjman je včeraj Pism0 0c*l0čn0 in ostro odgovoril na Jov'-0 ZVeznega predsednika Borisava tna1Ca' Y tem pismu Tudjman uvodo-gu ^rav*' d® je pismo prejel po Tanju-t6ttlln torej ni bilo namenjeno njemu, H0sye^ jugoslovanski in svetovni jav-*car je kršitev pravil obnašanja državnimi predstavniki. pr^ trdi hrvaški predsednik, se je ,^1 zoper osnovna načela, ki ve-rtuj v zveznem predsedstvu, saj o pis-Stv4f0 vedeli drugi člani predsed-tnu te3a pa ne bi smel narediti, ker Pravi?®9 ne dovoljujejo ne zakon, ne tvy j niti ustava. Pismo je v bis-ga *n° prenašanje sporočila zvezne-Jovj^tetariata za narodno obrambp in Je deloval kot navaden poštar te,, ' ^et predsednik nredseristva na I ne bi smel početi. k J0^, ^0t predsednik predsedstva se Obih lc 5 tem javno postavil na stran Pim' tttani Tudjman, ki so na seji Iti j^edstva 25. januarja grozili Hrvaš-Vjg njenemu narodu in izjavili, da Pridn-^lt do konca«. S tem se Jovič kol0 UŽUie silam, ki bi hotele zavreti Vai'skZ®0®ovtne in ohraniti jugoslo-sterju . Ustanove, med njimi JLA, na ^temeUih. °Cetii ri*1®11 le vprašal Joviča, zakaj ne is va®jstva, da JLA premešča oficir-Pižij _0lake hrvaške narodnosti iz gar-Ponij ® Hrvaškem v Srbijo in Make-'P srbci/01 sta delali kraljeva vojska Sterni ka monarhija. Ali nekdo ne PPsta;gja jugoslovanske armade, da fp pto hsgemonistična palica, uperje-SP nof,l. narodom in narodnostim, ki t,PitaH®l.0 ydati v usodo življenja v v'ji? -j-,, in centralistični Jugosla-^Pre,] ne politike in takšne podpo-^ Pviifl56®11*^3 predsedstva pa hrvaški m 'Pviii1' homokratična javnost v Ju-J1 eti jji* ln ves svet ne morejo razu-t^sla?®946 kot nevarnost za mir v ^ 0 im 11 v širšem delu Evrope. S r V°rnoetrVench0 prevzema Jovič od-PPtien, 1 za spodkopavanje medna-Jovj- U3leda Jugoslavije. 0Kttl Pavori?? Tudjman, je po armad-Ift ai u Posredoval tiralico proti ih?aIPo n*1111 nitnistru Špeglju, ki je s/PpOva?0 Parlamentarnem postopku nje ?a tntnistra. S tem Jovič ne Ve 6' saelementarnih norm hrvaške teri^licijp 6 nrinister glede oborožit-lr'H ijv;, ln njenega pomožnega od-ki,Si ° ‘stltho-,,*0;k0munistični in hege-y>tinSrno n‘Laristieni krogi. Joviče-t!Np?rii0' kn ^Plkuje protihrvaško Hii ati 2 0 hi bilo v resnici treba j, Hrvatj njem sovraštva med Na je vč Ob0ml?ilno P°slala v skupščino Netivi«, uaformacijo o nelegalni ,lual* Jovlfu " v toin° Jovičevega pisma j>ns?na hudr,! oovi informaciji se HALjp,. ^eno,da skušajo pre-ANJE NA 2. STRANI Pučnik: Slovenija že junija iz SFRJ BONN — Predsednik slovenske vladajoče koalicije Demos Jože Pučnik je izjavil, da se želi Slovenija definitivno odcepiti od Jugoslavije, je sporočila nemška agencija DPA. V telefonskem pogovoru z dopisnikom DPA v Beogradu je Pučnik dejal, da so slovenske stranke odstopile od idej o rahli zvezi suverenih republik, ker je konfederacija zaradi pogojev, ki jih postavljajo južne republike popolnoma neuresničljiva. Slovenija bo po Pučnikovih besedah stopila iz Jugoslavije še pred junijem letos. Skupščina v Ljubljani bo pripravila amandma, s katerim bodo iz slovenske ustave odstranili vsak spomin na Jugoslavijo. Pripravljajo tudi lasten pravosodni sistem in valuto, ki jo bodo že kmalu uvedli vzporedno z dinarjem, vezana pa bo na nemško marko in avstrijski šiling. Če bodo denarne rezerve v jeseni zadovoljive, bodo dinar popolnoma izključili kot plačilno sredstvo, je dejal Pučnik. Suverena država Slovenije bo po njegovih besedah imela v prihodnosti posebne odnose s Hrvaško in BiH. Konfederalna povezava s Hrvaško je še vedno možna, je dejal Pučnik, čeprav malo verjetna. PSI: Roke proč od Slovenije Slovenska komisija PSI je zavzela do odnosov med jugoslovanskimi republikami sledeče stališče: Člani slovenske deželne komisije PSI z ogorčenjem spremljamo zadnje dogodke v Jugoslaviji, kjer skušajo preživele komunistične sile s slepim nasiljem zavrteti kolo zgodovine nazaj. Slovenci, ki živimo v Italiji, še zlasti pa tisti, ki smo člani iskreno demokratične Socialistične stranke Italije, ki ji je tuje vsako nasilje, se zavzema za postopno reševanje problemov in je reformistična ter široko odprta za vse prispevke, odločno obsojamo poskuse, da se s pomočjo Jugoslovanske ljudske armade v povezavi s sovjetsko Rdečo armado in sklicevanjem na brutalne posege v pribaltiških državah, skuša tudi v Jugoslaviji ustvariti režim trde roke, državo močno centralizirati in ukiniti vse globoke demokratične spremembe, do katerih je zadnje čase prišlo. Na zasedanju deželne komisije PSI smo zaradi tega sklenili, da pozovemo socialistične so tovariše, da podprejo demokratična prizadevanja onih jugoslovanskih republik, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Grški vojaški Hercules izginil nad Egejskim moijem ATENE — Včeraj popoldan je med svojim rednim poletom nad Egejskim morjem izginilo grško vojaško letalo hercules C-130 s 56 člani posadke. Razlog je še povsem neznan, preiskovalci pa ne izključujejo nobene možnosti, niti atentata. Letalo je vzletelo iz vojaške baze Elefsina ob 12.30, svojo zadnjo zvezo z bazo pa je imelo skoraj uro ure kanseje, ko je letelo nad otokom Evboio. Nato se niso piloti več oglasili, pa tudi letalo je izginilo z radarskih zaslonov. Hercules je bil namenjen v bazo Nea Anhialos pri mestu Vo-los, vendar pa ni tja nikoli prišlo. Za preiskovalce je izginotje povsem nerazumljivo, vendar pa so že v prvih popoldanskih urah začeli z aktivnim iskanjem v Egejskem morju, da bi vsaj dobili kako sled za herculesom. Kljub iskanju, ki se je zavleklo pozno v noč, so bila do sedaj vsa prizadevanja neuspešna. Še nobenega iraškega odgovora na načrt za premirje, ki so ga izdelali v Teheranu Američani trdijo, da se Sodam Husein pripravlja na uporabo kemičnega orožja BAGDAD, TEHERAN — Zavezniška letala so tudi včeraj nadaljevala s svojimi poleti nad Irak, še zlasti nad prestolnico, v upanju, da prepričajo Sadama Huseina, da je vsak nadaljnji odpor odveč, saj lahko prinese samo novega gorja iraškemu ljudstvu. Iraški odpor proti letalskim napadom je že skoraj ničen, trdijo v zavezniških generalštabih, pač pa postaja vedno bolj realna bojazen, da se aktivirajo teroristične skupine po svetu in začnejo napade proti objektivom na zahodu. O tem priča tudi okrepljena dejavnost iraškega radia, ki s šifriranimi sporočili daje navodila terorističnim skupinam. Po drugi strani so v krogih ameriške vojske prepričani, da bo Sadam v bližnji bodočnosti segel tudi po kemičnem in bakteriološkem orožju, saj je že s hrbtom ob steni, čeprav je dober del njegovega vojaškega potenciala še neokrnjen. Mimo letal, ki jih je poslal v Iran, mora imeti tudi drugo orožje skrito v blindiranih hangarjih, vendar mu Obvestilo bralcem Primorski dnevnik je danes za las izšel. Zaradi skoraj dveurne prekinitve električnega toka smo bili prisiljeni pripraviti časopis v izredno kratkem času. K izidu so z veliko požrtvovalnostjo prispevali novinarji, tiskarji in vsi ostali uslužbenci, ki iz dneva v dan omogočajo izid časopisa. Zahvala gre tudi delavcem podjetja ACEGA, ki so v kratkem popravili okvaro. Bralcem se oproščamo in jih prosimo za razumevanje, če bi morebiti prejeli časopis z zamudo. Jutri pa Primorskega dnevnika kot ostalih italijanskih časopisov ne bo v kioskih zaradi vsedržavne stavke tiskarskih delavcev. Pogajanja za-obnovitev delovne pogodbe so bila namreč prekinjena in sindikati tiskarjev so oklicali stavko. Časopis bo spet v kioskih v petek. uničene infrastrukture onemogočajo, da bi se ga poslužil. Sicer pa postaja stanje v Iraku vedno bolj neznosno. Včeraj so oblasti prepovedale prodajo goriva zasebnikom, kar je v sedanji dokaj ostri bagdadski zimi še kar hudo. Prebivalci se namreč ne morejo ogrevati, ohromljen pa je tudi ves zasebni promet, saj so prodajo bencina prepovedali že pred dvema tednoma. Medtem se je izvedelo nekaj več o iranskem predlogu za premirje: Teheran predlaga umik ZDA in ostalih zaveznikov iz Zaliva ob istočasnem umiku Iraka iz Kuvajta. Zatem bi morali podpisati sporazum o nenapadanju med državami ob Zalivu. Na iranski predlog Sadam še ni odgovoril, čeprav je tudi pred kratkim ponovil, da je Kuvajt iraška zemlja in da se iraške sile od tam ne bodo umaknile. V Teheran je ta čas prispel tudi sovjetski podminister Belonogov: Sovjetska zveza še vedno zahteva ustavitev sovražnosti. V Savdski Arabiji je medtem črni val petroleja že dosegel nekatere razsoljevalne naprave. Ker so pravočasno ukrepali in namestili ustrezne zaščitne pregrade, za sedaj ni problemov s pitno vodo. Skušajo tudi preprečiti, da bi nafta dosegla največjo razsoljevalno napravo na svetu, ki je Džubailu in če naj sodimo po uspehu, ki so ga imeli pri manjših napravah, tudi ona v Džubailu ne bi smela biti v nevarnosti. Povsem drugačen je položaj v Kuvajtu, kjer je nafta že pokvarila dve razso-Ijevalni napravi, ker iraške okupacijske oblasti niso sprejele nobenih preventivnih ukrepov, da bi zagotovili pridobivanje pitne vode. Vprašanje suše in žeje se bo tako v Kuvajtu sedaj dramatično postavilo. V petek novo glasovanje za tajnika DSL NA 2. STRANI 4 % J C 1} Ameriški vojaki so klonili puščavski vročini in polegli pod svoje topove (AP) Negativne ocene PSI za kongres v Riminiju in oster komentar Ghina Di Tacca v Avantiju Pred petkovim ponovnim glasovanjem vsi iščejo vzroke za Occhettov neuspeh RIM — V Ulici Botteghe Oscure so se dan po nepričakovanem neuspehu Achilla Occhetta na volitvah za prvega tajnika nove Demokratične stranke levice vsi spraševali, kje so vzroki za tak izid glasovanja in kdo so bili tisti, ki Occhetta niso volili. Za zdaj še prevladuje »tehnična« razlaga dogodka, toda vsem je bolj ali manj jasno, da je imelo glasovanje v Riminiju tudi precejšen politični pomen. Na sedež DSL so prispeli tudi številni izrazi podpore Achillu Occhettu pred petkovim ponovnim glasovanjem vsedržavnega sveta. Glasovanje bo na rimskem sejmišču, zasedanje najširšega vodstva nove stranke pa bo javno. Vest je sporočila predsednica nedavnega kongresa v Riminiju senatorka Gig-lia Tedesco, ki je ob tem poudarila, da ne bo šlo le za »volilni sedež, saj bo potrebna preliminarna razprava, da se razjasnijo vse podrobnosti in kjer bo moral vsak, ki ne podpira Occhettove kandidature jasno nakazati alternativo.« Vprašanja o drugih kandidatih za tajnika DSL pa so za člane vodstva nove stranke dokaj neprijetna in bivši član tajništva KPI Cesare Salvi je s tem v zvezi dejal: »To je treba vprašati tiste, ki Occhetta niso volili ali pa so oddali belo glasovnico. To kar jaz želim, je predvsem jasnost in če komu Occhetto ni po godu, naj jasno predlaga svojega kandidata.« Walter Veltroni in Fabio Mussi še vedno zagovarjata »tehnično« varianto Occhettovega neuspeha. Mussi sicer priznava, da gre tudi za politično zadevo in da so Occhettu zmanjkali predvsem nekateri glasovi iz vrst večine. »Če je kdo resnično mislil, da zaradi stališča o Zalivu ne more obnoviti zaupanja tajniku Occhettu, bi moral to jasno povedati. Kar me skrbi, je to, da nihče ni napovedal drugačnega glasovanja,« je še dejal Mussi. Te besede so očitno letele na Napolitana in njegove reformiste. Včeraj je Napolitano s tem v zvezi povedal, »da je to, kar se je zgodilo v Riminiju, prizadelo vse in močno skalilo imidž nove stranke. Sam sem podprl Occhettovo kandidaturo in to predvsem iz občutka za enotnost.« Napolitano je še dejal, da je zdaj treba dobro pripraviti petkovo zasedanje vsedržavnega sveta in »da bi vsako apriorno namigovanje v zvezi s ponedeljkovim glasovanjem ali pa vsak poskus omejevanja vloge različnih struj znotraj DSL lahko le škodila ustvarjanju potrebnega vzdužja obnovljene enotnosti.« Seveda pa je presenetljivi ponedeljkov dogodek in pa celoten potek kongresa v Riminiju še vedno v središču komentarjev vseh petih strank vladne večine. Včeraj je vodstvo PSI kongres ocenilo kot »razo-čarujoč«, še posebej negativna pa je ocena »mednarodne politike in zmedene politične linije, ki jo je za DSL nakazal kongres v Riminiju.« Glede zaključkov kongresa pa vodstvo PSI še posebej negativno ocenjuje »zavračanje socialistične enotnosti, ki ima za posledico le še globlji prepad na levici.« Socialistični tajnik pa pod psevdonimom Ghino Di Tacco v današnjem Avantiju piše, da se je »kongres v Riminiju rodil slabo, končal pa še slabše«, ironično pa komentira tudi Occhettov neuspeh na volitvah za tajnika DSL. O neuspehu DSL govori tudi socialdemokrat Carla, za tajnika KD Forlanija pa je položaj v DSL še izredno nejasen. O nejasnostih govorijo tudi liberalci, ki pa dodajajo, da bodo novo stranko ocenjevali po dejstvih. Za La Malfo pa je bilo največje razočaranje stališče DSL o Zalivu in »popolna nejasnost o fizionomiji nove stranke, ki je niti petkova izvolitev ne bo mogla odpraviti.« Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pisal ameriškemu zunanjemu ministru? ZAGREB — Tiskovna agencija ANSA poroča, da je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pisal ame' riškemu zunanjemu ministru Baker] in zaprosil Združene države Amerik6' naj z vsem svojim ugledom prepreči]0 jugoslovanski armadi, da bi spet Prl' peljala komunizem na oblast v Jugos laviji. Ansa citira zagrebško televizij0, ki naj bi vest posredovala. V svojem pismu naj bi Peterle pr° vil, da ima, po njegovih informacijah jugoslovanska vojska namen izv6S _ oborožen udar in spet vzpostaviti k°' munistični režim. Obstaja zaskrbljuj0 če zavezništvo, pravi Peterle, med sr > skimi komunisti in jugoslovansko voj sko ter nevarnost, da se s silo sp6 uveljavi stari režim. Naj omenimo, da je konec januarja ih vaški predsednik Tudjman pisal kemu predsedniku Bushu in prav tan izrazil strah pred vojaškim udarom. Kmalu sprejem slovenskih krščanskih demokratov v združenje Delegacija evropske KD na obisku v Sloveniji LJUBLJANA — Ugledna štiričlanska delegacija Evropskega združenja krščanskih demokratov je od včeraj gost Slovenskih krščanskih demokratov in njihovega predsednika Lojzeta Peterleta. V Ljubljani bodo še danes, nato se bodo odpeljali v Zagreb, kjer bodo gostje hrvaške demokristjanske stranke in jih bodo, tako kot v Sloveniji, sprejeli najvišji predstavniki oblasti, vlade in predsedstva. Že včeraj je načelnik delegacije, nemški demokristjan Thomas Jansen ugotovil, da slovenski demokristjani izpolnjujejo dve ključni zahtevi za sprejem v demokrščansko združenje: prvič, delujejo znotraj demokratično urejene države; drugič, sami so demokratično organizirani. Tako Thomas Jansen, kot italijanski predstavnik, deželni tajnik Furlanije Julijske krajine Bruno Longo sta bila na živahni tiskovni konferenci zelo jasna glede priznanja Slovenije kot suverene države. Ne vmešavamo se v notranje zadeve Jugoslavije, toda zaupamo slovenski vladi, predsedstvu in parlamentu, ki se zavzemajo za samostojnost, za katero se je slovensko prebivalstvo izreklo na samostojnem plebiscitu, je dejal Jansen.« Bruno Longo pa je poudaril lastne zgodovinske zasluge, saj so skupaj s takratnim vodstvom Slovenije že 1965. leta utrjevali slovensko avtonomijo in ustvarili delovno skupnost Alpe-Adria. Vsa ta spoznanja prodirajo tudi v vladne in državne organe, saj so zadnje izjave italijanskega ministra za zunanje zadeve De Michelisa že po tej logiki. Zato so tudi odločno zavrnili obtožbe o slovenskem separatizmu, češ da je resnični separatist Srbija zaradi svojega kršenja človekovih pravic in ravnanja na Kosovu ter zaradi organiziranja napada na Hrvaško. V Zagrebu bodo govorili o istih vprašanjih, saj se tudi tamkajšnji demokristjani potegujejo za vstop v evropsko zvezo, vendar razmere še niso povsem zrele. V kratkem bo njihova delegacija obiskala Kosovo, nameravajo pa se sestati tudi s srbskimi strankami, čeprav tam še ni že omenjenih možnosti za vključitev njihovih strank v omenjeno skupnost. Izredno ostro in odločno so obsodili poskuse JLA, da bi obnovila stari bolj-ševiški sistem, in v tej zvezi zagotovili vso podporo evropskega demokratičnega sveta. B_ S- Včeraj prvi uradni obisk novega poljskega predsednika Walesa šestič pri papežu VATIKAN — »Prisrčno pozdravljam mojega rojaka, predsednika poljske republike Lecha Waleso, njegovo ženo in vse njegove spremljevalce.« Tako je včeraj dopoldne papež Janez Pavel II. pozdravil poljskega predsednika na njunem šestem skupnem srečanju, vendar pa prvem, odkar je bivši delavec v ladjedelnici v Gdansku postal šef države (na sliki AP). »Ne morem točno opisati, kaj čutim v tem trenutku, ko se srečam s prvim demokratično izvoljenim poljskim predsednikom, ki tako predstavlja 38 milijonov Poljakov, mojih rojakov,« je nadaljeval papež, ki je potrdil, da je to »zgodovinsko srečanje, saj sem počaščen, da je VValesa za svoje prvo predsedniško potovanje izbral prav Vatikan«. Papež je v pogovoru z VValeso P° daril predvsem dva aspekta p0^e. stvarnosti: propad komunističnega žima in prevzem oblasti s strani pr° v tariata. Dejal je, da je to prvi ob*s,nj. Vatikanu kakega poljskega predsed ka od leta 1918'ter torej nalašč poZ® y obisk generala Jaruzelskega leta 1 obenem pa je dal velik poudarek P Ijskemu delavskemu gibanju, sb:lcU »o tu Solidarnost, ki je bil vsestran^ prelomen, ter duliovniku PopielusZ j katerega so pred leti umorili la> agenti. 0. Papež se je v svojem srečanju5^ Ijskim predsednikom še spomnil tvenih sprememb v Evropi v zadnl! letih in predvsem padca mnogih ^ ksističnih režimov ter dodal, da prav sindikat Solidarnost eden za nikov te verižne reakcije. , e(j Srečanje papeža s poljskim pr° ^ nikom je trajalo skoraj uro in P0*1, .ja raj celo uro pa sta se oba v0 ,n0-pogovarjala na štiri oči, torej P°P v0ri ma sama. Ni znano, o čem sta 9 ^a]Jj la. Nato se je papež še sestal -0 delegacije poljske delegacije pospremilpo velikih sobanah Val izjemno hladnega vremena vklenil vso Italijo v leden oklep RIM — Val izjemnega mraza v Italiji in sredozemskih državah bo vztrajal vsaj še nekaj dni. Meteorologi napovedujejo, da se bo povprečna dnevna temperatura v prihodnjih dneh še nekoliko znižala, saj pričakujejo val hudega mraza, ki prihaja iz Sibirije. Hud mraz je prizadel predvsem gorate predele severne Italije, saj so prav v Fužinah na italijansko-jugoslovan-sko-avstrijski tromeji zabeležili rekordno nizko temperaturo v zadnjih letih: minus 24 stopinj Celzija! Vendar pa je pojav izjemnega mraza splošen za vso Italijo. V Genovi (na sliki AP) so zabeležili prvi sneg po dveh letih, poleg tega pa je včeraj to obmorsko mesto prizadel pravi snežni vihar. Zanimivo je, da je sneg pobelil tudi srednjo in južno Italijo. Tako je v Toskani zapadlo nad pol metra snega, v goratih predelih Mark pa je temperatura padla celo do -12C. Mestece Co-sara pri Cosenzi je popolnoma odrezano od ostalega sveta, avtocesta med Salernom in Reggio Calabrio pa je na enem mestu prekinjena zaradi obilice snega. Edini, ki so povsem zadovoljni s tem mrazom in snegom, so upravitelji in gostinci smučarskih središč, saj so marsikateri klienti celo podaljšali svoje zimske počitnice za kakšen dan. V tem zadnjem obdobju se je zelo povečala poraba metana, ponekod celo za 40 odstotokov. Ob tem mrazu so se oglasili tudi izvedenci, ki so dejali, da mraz tudi zelo vpliva na človekovo prehrano. Če je temperatura stalno pod ničlo porabi namreč človek ob popolnem mirovanju povprečno kar 350 kalorij več kot ob normalnih temperaturah, porabljene kalorije pa se še dosti zvišajo pri fizičnem delu v mrazu. Madžari: Uvoz orožja zadeva samo Hrvaško BUDIMPEŠTA — Madžarski minister za zunanje zadeve Geza ^ese^ejs^0^ izjavil, da so »v celotni aferi okoli prodaje orožja obšli zelo pomembno da je Hrvaška ne glede na to, od kod je dobila orožje, suverena r®Pje jah1^ suverenim in na demokratičen način izvoljenim parlamentom, in da 06 J gita"' ,e kdo protestiral proti pošiljanju orožja, potem je bila lahko to samo Idr „če ) izjavi za včerajšnji časopis Madjar Hirlap je minister Jesenski dodal, ^ Hrvaški potrebno orožje, naj o tem odloča ona sama, ne pa beograjska televl J Po njegovih besedah gre »nekaj republik s hitrimi koraki v SIberl ^jalizlllva-demokracij, da pa so v Jugoslaviji še vedno nekatere vplivne sile vdane 50 :aSnj6VVii< Po njegovem mnenju tem silam primer z orožejm »služi delno za P J nje notranjih problemov, delno pa tudi za radikalno reševanje notranj vla .> s tem ne ukvarja, če pa je to storila pooblaščena firma, vladi o tem n vedeti, saj to tudi ni njena obveznost. ja s% Jesenski je obvestil jugoslovanskega veleposlanika v BudimpeSJ' 0sl3v dosedanji preiskavi, ki jo vodi madžarska vlada, ugotovili, da so v J y brez vednosti madžarske vlade poslali 10.000 kalašnikov. • Tudjman NADALJEVANJE S 1. STRANI iskavo o oboroževanju preprečiti tako, da izginevajo priče. To je nova obtožba na račun hrvaškega ministrstva za notranje zadeve in hrvaških oblasti. Žgoča razprava o notranjem varnostnem položaju se je včeraj razvnela tudi v jugoslovanski skupščini, kjer je kot izhodišče za razpravo služilo že omenjeno dopolnilo poročilo JLA. Danes se bosta sestali delegaciji Slovenije in Makedonije, ko bo v Ljubljano prispel na novo izvoljeni makedonski predsednik Kiro -Gligorov. Za zasedanje je precejšnje zanimanje, tudi ker je makedonsko vodstvo povsem novo in izvoljeno nade-mokratičnih volitvah, poleg tega pa je Makedonija pred kratkim sprejela deklaracijo o neodvisnosti. V takem ozračju pa je pod vprašajem petkovo že napovedano in sklicano zasedanje razširjenega predsedstva. Značilno je tudi, da Politika in drugi srbski časopisi nadaljujejo protihrvaš-ko gonjo. Včerajšnji glavni naslov Politike se glasi: »Po Zagrebu hodijo ustaši«. »ke pr^ E VAN JE S 1-ST^ :nikov>^fnov® •anjem %mlna sP°razuma dogovorov, ki za ^a stranki dosegli v Vidmu, je jj-^Jkrat tajna) so socialisti in dene unst;iani preprečili odprtje dežel-.. rize. s katero so zagrozili socia-oha’ Potem ko sta se v dveh važnih bic,mah- Tržiču in Cordenonsu, izo-Kovali zavezništvi med KD in KPI s°cialisti v opoziciji. še vKh t?9a d°g°vora Pa j® treba ostfli- P če se bodo z njim strinjali lip,. 1 zavezniki šeststrankarske koa-2a J6, ki upravlja Deželo. Veliko ne-bp ovoljstvo so takoj izrazili social-irj-pjoktati, ki naj bi na tej osnovi p. j1 manjšo vlogo v deželni vladi, bj a dnevi so tudi že dali vedeti, da . te v 0Peracija lahko imela posledi-s01 bstih krajevnih upravah, kjer udi oni prisotni. edsednik Biasutti je vsekakor 5 klical srečanje predstavnikov n^bp^okarske koalicije, ki bo v po- Federalisti v Milanu TRST — Na svoji zadnji seji, 2. februarja t.l. v Milanu, je koordinacijski odbor liste "Federalizem", ki združuje: Okcitance, Gibanje za Južno Italijo (Movimento Meridionale), Sardinsko akcijsko stranko (Partito Sardo d'Azione), Združenje ljudstev Veneta (Union del Popolo Veneto), Združenje Furlanov (Union Furlane), Združenje za Južno Tirolsko (Union fiir Siidtirol), Združenje Doline Aosta (Union Valdotaine) in Slovensko skupnost, odobril med drugim dokument o Pravicah etničnih skupin, ki naj bi se udeja-nil kot mednarodna konvencija. Poleg tega je bila sprejeta še resolucija v zvezi z zalivsko vojno ter s kritičnim položajem v Pribaltiku. V resoluciji je izražena želja, da bi se vsi spori reševali na miroljuben način ob upoštevanju neodtujljive pravice različnih etničnih skupin po obstoju in po samoodločbi. Dokument poziva vse politične, socialne, kulturne in verske ustanove, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se prekine vojna v Zalivu in da se na zadovoljiv način reši spor med Sovjetsko zvezo in pribaltskimi državami. Po izjavi izrednega komisarja Državnih železnic Lorenza Neccija Železniški sistem FJK ključni člen padske prometne osi zahod - vzhod VIDEM — Izredni komisar državne železniške ustanove Lorenzo Necci meni, da je železniški sistem v Furla-.niji-Julijski krajini ključnega pomena za prometne zveze med Italijo in sred-njevzhodnim evropskim zaledjem. Zaradi tega bo nadaljnje urejevanje in izpopolnjevanje tovrstne infrastrukture v tej deželi slonelo na principu, da je treba preusmeriti na železnico polagoma čim več blagovnih tovorov, ki se prevažajo danes po cesti, in to prvenstveno na relaciji Trbiž-Avstrija. Lorenzo Necci je to naglasil v odgovoru na pismo Združenja industrijcev za videmsko pokrajino, v katerem je več predlogov za okrepitev in posodobljenje železniške mreže v teh krajih. Sicer pa železniška ustanova zdaj pozorno spremlja "ekonomsko-politič-ni razplet" ustreznih dogovorov na ravni Pentagonale in z druge strani proučuje načrte o uvedbi visokohitros-tnih povezav med zahodnim in vzhodnim delom Evrope čez Padsko nižino oziroma čez Furlanijo-Julijsko krajino, kot je pripomnil Lorenzo Necci. Glede najnujnejših del, kakor jih je navedla v svojem, predlagalnem pismu videmska Assindustria, je komisar zagotovil, da bodo novo tabeljsko progo izgotovili najpozneje do konca leta 1995, njena odseka Ratenj-Humin in Karni-ja-Tablja pa že v teku leta 1992. V zvezi s tovornim megavozliščem pri Cervignanu, okrog katerega so si na raznih ravneh zadnja leta brusili jezike, naredili pa prav malo, je komisar Necci pojasnil, da program državnih železnic predvideva uresničitev Tazsežne funkcionalne faze" do konca leta 1994; v ta rok je vključil terminal za multimodalen transport, združen z mešanim postajališčem (Interporto),- ki ga gre pripisati pobudi deželne uprave FJK. Isti program vsebuje tudi realizacijo videmske obvozne železniške proge, vendar se je načrt zataknil zaradi urbanističnih problemov, ki so povezani z vprašanjem celovite ureditve videmskega železniškega vozlišča; so pa na vidiku nekatere začasne rešitve. Nadalje je na sporedu izgoto-vitev podvojitve železniške proge Vi-dem-Gorica, kar se bo finansiralo s privarčevanimi sredstvi, kakor tudi postopna prilagoditev železniških predorov med Trstom in Tržičem splošnemu trendu blagovnega transporta oziroma razvoju priobalne plovbe; že zdaj pa je mogoč tranzit raznim tipologijam iz kombinacije med cestnim in pomorskim prometom. Industrij ci so prav glede kombiniranega prometnega režima izrazili hudo zaskrbljenost zaradi operativne počasnosti na brennerskem in trbiškem mejnem prehodu, ki jo gre pripisati deloma tudi prepočasnemu carinjenju (in kajpak dolgotrajnemu trenju med Rimom in Dunajem zaradi tranzitnih dovolilnic za tovornjake), (fdg) Pešpot ob SW. obali Ce]e^PP — O tem, da bi vzdolž pot sWenske obale uredili peš-$vetaS° člani obalnega izvršnega Im n Večkrat razpravljali in o P.C^di obvestili tudi Lojzeta sketTl e,;a °b njegovem decembr-dpl-j. °bisku na Obali. Zdaj so iz-Utj*1 ^hernice za pripravo pro-^Pteh ■ projektne naloge skj "bajalna in peš pot ob sloven-tega ,0rski obali«. S sprejetjem obfjj^kunienta pa se bodo vse ^in k ^opščine treh obalnih Svoj obvezale, da-bodo vsaka na PejpU1. ozemlju uredile svoj del Pot6k V "^a sprehajalna pot naj bi Pleje p °d italijanske do hrvaške f'4s tjk nai ne bi potekala ves Nrek °b ororju, ampak bi se po tliost. jk umaknila tudi v notra-b| K.°benega smisla na primer [-Uko t/ o. da bi pešpot šla skozi . e Zs °Per- Vendar so pobudniki ijijo te misl.i menili, da bi z uredit-'Hto.s P°b dosegli vsaj načelnoo (ja n 0s,; do obale. To pa pome-h j On? k* Prav ta pot kar se da ^°$t0t) °9očila načelo prostega Nbejf? ?loria' °b Poti nai bi j iške n 1 ludi za primerne rekrea-0 ‘S dai°Vr^ne 'n i0' kolikor se bo °' tudi primerno ozelenili. ^ B. Š. Različni predlogi miljske in obalnih občin o prehodih čez mejo Škofije evropski mejni prehod KOPER — Predstavniki Kopru sosednje občine Milje so nedavno predlagali, da bi med Italijo in Jugoslavijo uredili še en mednarodni mejni prehod in sicer tako, da bi maloobmejni prehod Kašte-lir (na italijanski strani Sv. Barbara) preoblikovali, oziroma prekategorizirali. Tako bi namesto zdajšnjih petih (Fernetiči, Lipica, Kozina, Škofije, Lazaret) imeli na območju Južne Primorske šest mednarodnih prehodov. Kaže pa, da ta predlog vsaj na jugoslovanski strani ni naletel na najbolj plodna tla. V miljski občini so se za tako pobudo verjetno odločili najbolj iz obupa zaradi vse gostejšega prometa, ki temu mestecu greni življenje. Reka turistov (predvsem jugoslovanskih nakupovalcev v Trstu) namreč noče čakati sorazmerno dolgih vrst na mejnem prehodu Škofije in zato gre kar precejšen del turistov raje na mejni prehod Lazaret, pot pa vodi skozi Milje. Lahko si mislimo, kakšne težave to povzroča Miljčanom, ki živijo v podobnem mestecu, kot je Piran ali Izola. Če pa bi zdajšnji maloobmejni prehod na Kaštelirju preuredili v mednarodnega, bi se Milje znebi- le pretežnega dela tranzitnega prometa. Ob tem pa je povsem jasno, da bi morali v Miljah za tako pobudo dobiti podporo tako pri italijanskih državnih oblasteh, kot tudi na jugoslovanski strani. In že v sosednjih, obalnih občinah na jugoslovanski strani se je stvar malce zaustavila, kajti odgovorni predstavniki treh obalnih občin bi radi te težave reševali malce drugače. Menijo (in to bodo predlagali tudi jugoslovansko-italijanski komisiji za videmski sporazum), da bi morali obe državi usmeriti vse sile in iz tukajšnjega največjega mejnega prehoda Škofije urediti še večji prehod, sodobno opremljen in prepusten tako, kot so prepustni mejni prehodi med zahodnoevropskimi državami. Na mnogih se promet niti ne ustavi, ampak vozniki le zmanjšajo hitrost (na tihotapce pa prežijo na različne druge načine). To pomeni, da bi radi s koprske strani čimprej podaljšali štiripasovno cesto do državne meje pri Škofijah in podobno pričakujejo tudi od italijanske strani. Na ta način bi se tudi Milje ubranile vse večjega prometa, ki pritiska skozi mesto. Seveda samo cesta in širši mejni prehod ne bo dovolj za hitro prestopanje državne meje, saj je hitrejše potovanje čez mejo največkrat odvisno od tega, kako so organizirani in prizadevni delavci mejnih organov obeh služb. Gradnja še enega mednarodnega prehoda na Kaštelirju bi terjala tudi ureditev primernejše ceste z obeh strani meje, to pa bi zahtevalo nove stroške, kar je gotovo največja ovira pri uresničevanju miljske pobude. Sicer pa si v Kopru prizadevajo, da bi čimprej ponovno usposobili tudi obmorski mejni prehod. Pristajalni pomol so že obnovili, morali bi poskrbeti le še za ustrezne prostore, v katerih bi lahko delali cariniki in obmejni policaji. Kot zmeraj pa se tudi tukaj zapleta pri finansiranju. Doslej so velik del mejnih prehodov (predvsem manjše — maloobmejne in obmorske) vzdrževale in zanje skrbele obmejne občine. Zdaj je državna meja v celoti v pristojnosti države, občine pa tudi nimajo več virov, iz katerih bi lahko še dale kaj denarja. Glede na vse to pa se zdi, da bo prišlo do takih ali drugačnih oblik varčevanja. BORIS ŠULIGOJ Recept Zelenih proti rizičnim tovarnam j?0 Podatkih ministrstva za ^tri 1 40 'V Padaniji-Julijski krajini C' « dva riZlčrdh" industrijskih ob-St(S v Tor,med temi ~ Chimica del lit* v tržaiIlscosi in naftni terminal ? tevaost-dustriiski COni Zdaj ;;vv kategorijo A, v kateri ki ®ljavnenr normativu tiste Stvarne 7=r°!,eku in okoliu naP Nh ' da ie zHladl vsega tega in pa st‘- ,ltldustr zdaj v načrtu odprtje še Tr-plina Stock, v "lepil SoPP° pa Fantonijeva to-apii Dri a sta ■r,9io o/^dre deželna svetovalca djsj?®*1 OsnUt?i,katero sta predstavi-s,Jo>dzikuek zak0na proti indus- Vlg '®tih v ra!e.Pdpetile v sedemde-Sr6če evropskih državah > > ba -" proslavah Prešernovega dne dostikrat pozablja. Zato je osnova govornega dela stkana iz izvirnih, predvsem manj znanih Prešernovih verzov in odlomkov iz pisem, katere povezuje izvirno besedilo Marija Čuka. Praznovanje bo otvoril dekliški pevski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača, nakar bo navzoče ogovorila slavnostna govornica, pisateljica Ivanka Hergold. Dramatizirano besedilo bodo interpretirali igralci Mira Sardoč, Boris Kralj in Minu Kjuder, na klavir pa bo igral pianist Aljoša Starc. Večina delegatov bivše »fronte za ne« ni pristopila k DSL Prvi načrti komunističnih krožkov Ali bodo res ustanovili novo KP? Ločenci pod isto streho. S to prispodobo bi lahko opredelili položaj, ki je nastal v Trstu po nedavni ustanovitvi Demokratične stranke levice in po ponedeljkovi skupščini pokrajinskih delegatov nekdanje "fronte za ne", ki so se množično izrekli, da ne bodo pristopili v novo stranko. DSL bo torej šla naprej svojo pot, novoustanovljeno gibanje "za obnovo komunistične prisotnosti v Italiji" pa svojo, čeprav ni izključeno, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril senator Stojan Spetič, da se bosta ti dve poti (vsaj za nekatere) v bližnji ali daljši bodočnosti spet spojili. Trenutno je vsekakor situacija še vse prej kot jasna, nekoliko popolnejša pa bo slika, ko se bodo o tej ločitvi izrekle posamezne krajevne sekcije. To se bo zgodilo v prihodnjih dneh, medtem ko se bodo pojutrišnjem zbrali pokrajinski delegati DSL, katerih skupščina bo verjetno nekoliko jasneje začrtala politično in organizacijsko fiziognomijo nove stranke v tukajšnji stvarnosti. Včerajšnjega srečanja z novinarji so se udeležili vsi najvidnejši voditelji nekdanje federacije KPI, ki niso pristopili v DSL in ki, kot so sami povedali, se še imajo za komuniste. Za mizo so sedeli senator Spetič, nekdanji poslanec Antonino Cuffaro, bivša senatorka Jelka Gerbec, Fausto Monfalcon, Riccardo Luccio, Olivia Tommasini, Denis Visioli in Arturo Calabria, ki je pokrajinski koordinator tukajšnjega komunističnega gibanja. Slednje ima že svojo (dvojezično) izkaznico, njegovi pobudniki pa trdijo, da imajo do tega trenutka za sabo od 30 do 40 odstotkov vsega članstva nekdanje KPI. Konference se ni udeležil Claudio Tonel, ki se je javno opredelil za stališče Ingraa in je torej že pristopil v DSL. Uvodno poročilo je imel Cuffaro, ki je v zelo ostrih in polemičnih tonih popolnoma zavrnil rojstvo nove stranke in dal zelo jasno razumeti, da bo prej ali slej prišlo tudi do formalne ustanovitve nove komunistične stranke. Nekoliko bolj razčlenjeno stališče pa je iznesel senator Spetič, ki je bil mnenja, da glede teh dogajanj ne moremo govoriti o razkolu, »ker se ne moreš odcepiti od stranke, h kateri nisi nikoli pristopil«. Osebno vsekakor še verjame, da bo DSL v bodoče sprejela federativno ureditev, ki jo predlaga nekdanja "fronta za ne", bodočnost komunistične prisotnosti v Italiji in na Tržaškem pa vidi v gibanju krožkov, »ki ne bodo delovali v polemiki z DSL, ampak bodo nasprotno sprejeli v svojo sredo vse člane nove stranke, ki se še imajo za komuniste«. V senatu je Spetič že pristopil v novoustanovljeno komunistično skupino, pri čemer pa je poudaril, da ta poteza ne bo na noben način vplivala na dosedanjo angažiranost v korist slovenske manjšine in na odnose z vsemi njenimi komponentami. Ob koncu pa je senator še izrazil željo, da bodo kljub sedanjim dogodkom Slovenci (tisti v DSL in tisti v komunističnih krožkih) enotno nastopili na volitvah in si tudi skupno prizadevali, da bo morebitna volilna reforma upoštevala specifiko narodnih manjšin. Na tiskovni konferenci je tekla beseda tudi o bodočnosti časopis0 Delo in Lavoratore in o nepremičninski imovini nekdanje KPI, posebno 0 Ljudskih domovih. Glede obeh obči je bila izražena želja, da postane« obe občili odprti za vso tržaško levl' co, z jamstvom pluralizma in ob j ek tivnosti, tako da se bodo lahko s prl spevki oglašali vsi, ki se prepoznava jo v idealih levice in napredka, glede če so ali niso člani DSL ali nastajajočih komunističnih krožkov. La voratore je vsekakor odvisen od raz pleta dogajanj na pokrajinski ravn-za izhajanje Dela pa je doslej nepo* redno odgovarjal deželni odbor KV Glede nepremičnin pa se za seda] ^ problem ne postavlja. V prostorih Ul. Madonnina bo mesto za obe k°® ponenti, kar velja tudi za Ljudske o move. Rojstvo DSL pa je precej navdaš no pozdravil pokrajinski tajnik CD Roberto Treu. Ustanovitev nove lev čarske stranke odpira po njegov® konkretne perspektive tudi za trža ko politično življenje, sam sindik^ pa se že postavlja kot resen sog°v® j nik nove sile, ki bo morala pokaz pozornost tudi do gospodarskih Pr blemov in vprašanj, s katerirm dnevno soočajo delavci. Treu je tu. izrazil željo, da si bo DSL prizadevaj za nove politične odnose na levi01', posebno s socialisti, glede znane . čitve pa je izrazil upanje, da se“a e. ' dogodki ne bodo povzročili nep ^ mostljivih razkolov med tistimi, ki . vstopili v DSL in tistimi, ki so nbr druge poti. ^ Na srečanju v Budimpešti tudi Romeo Članice Pentagonale zanima sinhrotron »Pentagonalna pobuda«, ki jo je sprožil minister De Miche-lis, začenja prehajati v operativno fazo. Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija in Italija se dogovarjajo za programe skupnega interesa na različnih področjih, ki gredo od prevozov, telekomunikacij in energije do znanstvenih in tehnoloških izmenjav. Prav na tem zadnjem področju - obvešča tiskovna nota Konzorcija za upravljanje in razvoj raziskovalnega centra pri Padričah - je bila Italiji dodeljena vodilna vloga pri usklajevanju različnih predlogov. Z namenom, da bi ocenili skupne operativne smernice, so se prav te dni v Budimpešti sestale delegacije držav, ki sodelujejo v Pentagonali. V italijanski delegaciji so bili predstavniki zavodov IRI in ENEA, ministrstva za univerzo in raziskovanje in ustanove Vsedržavnega sveta za raziskovanje, povrhu pa tudi predsednik tržaškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave Romeo, ki je imel tako priložnost, da je sogovornike seznanil s t.im. »sistemom Trst« na področju raziskovanja. Pri tem tiskovno sporočilo z zadovoljstvom dodaja, da uradne italijanske delegacije, ki sodelujejo pri mednarodnih srečanjih, vse pogosteje vključujejo v svoje vrste tudi predstavnike padriške-ga centra. Italijanski predlogi na srečanju v Budimpešti so se vsekakor sukali okrog treh projektov: dva sta predstavila ENEL in Ital-gas, tretji pa zadeva tržaški sinhrotron Elettra. Le-ta je pri nekaterih članicah Pentagonale že zbudil konkreten interes za sodelovanje pri izgradnji in za uporabo nekaterih linij svetlobnega stroja. Ta interes - zaključuje nota - bo treba sedaj oblikovati v projekt, ki bi ga moralo (tudi finančno) podpreti zunanje ministrstvo, dokumenti s srečanja v Budimpešti pa bi lahko predstavljali prvi korak v to smer. Openska hranilnica podpira tudi kulturne in socialne dejavnosti Slovenski zadružni denarni zavodi delujejo kljub spremenjenim gospodarskim razmeram od ustanovitve sem v duhu zadružništva in po načelu vzajemnosti, in ne le v korist poedinca - kot zapažamo to pri podobnih pridobitniških ustanovah - ampak celotne skupnosti. Bančni posli in različne storitve sodijo v bistvo delovanja hranilnic; toda s tem se zadružni duh ne realizira dovolj. Posegati je treba globlje v družbo, da se poveča njih človekoljubni namen in pomen v najpristnejši obliki medsebojne vzajemnosti in pomoči. Posojilnice imajo zato tudi nalogo, da podpirajo pobude, ki imajo tako gospodarski kot socialni ali kulturni značaj in ki so v neposredno korist krajevni skupnosti. Med pobude gospodarske in socialne koristi štejemo pomoč, ki jo Hranilnica in posojilnica na Opčinah nudi nekaterim posebno važnim zadrugam ali odborom za pripravo raznih razstav ih podobnih pobud splošnega značaja. Med dejavnosti na vzgojnem in kulturnem področju pa spadajo razna darila učencem in dijakom ob različnih priložnostih; podpore dobrodelnim, prosvetnim in športnim društvom; prispevki za literarne nagrade, prispevki za razne publikacije in proslave; izredne podpore za razne prireditve in nagrajevanje ob tekmovanjih in'razstavah itd. Upravni svet Hranilnice in posojilnice na Opčinah ima za take pobude in podpore na razpolago večji ali manjši znesek iz vsakoletnega poslovnega prebitka. Vsoto določijo člani zadruge na občnem zboru po odobritvi letnega obračuna. Upravni odbor posojilnice je v zadnjih mesecih prejel veliko prošenj za podpore in prispevke. Na svoji zadnji seji meseca januarja je vzel v pretres vse prošnje in odobril za skupni znesek nad petdeset milijonov lir podpor, prispevkov, daril, nagrad za delovanje ustanov in društev, a tudi izredne prispevke za popravila kulturnih domov, cerkva, športnih objektov itd. Za nekatere prireditve (npr. novoletni koncert) in publikacije (npr. Izvestje srednjih šol) pa je openska Hranilnica in posojilnica dala podporo skupno z drugimi slovenskimi denarnimi zavodi v zamejstvu. Temu znesku pa bi morali prav gotovo dodati še tiste prispevke - in tudi teh je zelo veliko - ki so bili podeljeni za enake namene, toda v obliki reklame. • Dolinski občinski svet se bo spet sestal v petek, 8. t. m. Po običajnih začetnih poročilih župana o raznih občinskih zadevah bo imel na dnevnem redu nekaj pomembnih vprašanj, kot na primer vprašanje pristopa dolinske občine k obalno-kraški konzulti. Na petkovi seji občinskega sveta pa bodo razpravljali tudi o dveh resolucijah: prva zadeva vojno v Perzijskem zalivu, druga pa vprašanje obrata Monteshell Gas v Žavljah. Claudio Tonel: zakaj vstopam v novo stranko Nekdanji podpredsednik dežel^p sveta Claudio Tonel je kot znan0 -, redkih tržaških voditeljev bivše „e. te za ne", ki je pristopil k n°vla5al> mokratični stranki levice. Vpr^o te smo ga za razloge, ki so privedb odločitve. »Že med kongresnim 5 ^ ja njem sem jasno in glasno PoV.Jefl' nasprotujem vsakršnim razhajam je še povedal Tonel. Mladinski odbor SKGZ vabi jutri, 7. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Trstu na razpravo Zgodovinsko in politično ozadje vojne v Zalivu Sodelujejo: mladinci iz bližnjevzhodnih držav. SAZGO in ŠK KRAS vabita na PUST 91 V ZNAMENJU MIRU v petek, 8. t. m., POP DESIGN v veliki dvorani telovadnice v Zgoniku ples s skupino v soboto, 9. t. m., v mali dvorani ples z ansamblom L. FURLAN v veliki dvorani ples z ansamblom NOČNI SKOK v nedeljo, 10. t. m., v veliki dvorani žur s skupino ŠANKROCK v mali dvorani D. J. show v ponedeljek, 11. t. m., v veliki dvorani ples s skupino CALIFORNIA v mali dvorani D. J. show v torek, 12. t. m., v veliki dvorani ples in predstavitev nove kasete skupine HAPPV DAV v mali dvorani ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET OBVEZEN OSEBNI DOKUMENT... Organizacija: ARS NOVA VABLJENI! Jutri v Gregorčičevi dvorani Debata o ozadjih vojne v Zalivu »Zgodovinsko in politično ozadje vojne v Zalivu« je naslov zanimive javne razprave, ki bo jutri zvečer z začetkom ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška v Trstu. Prireditelj večera, Mladinski obdor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, želi s to javno debato razširiti in poglobiti informacije in mnenja mladih, predvsem tistih, ki so posredno ali neposredno vpleteni v dogodke in ki na lastni koži tako ali drugače občutijo posledice bližjevzhodnega spopada. Prisotnost na razpravi so že zagotovili nekateri mladinci bližnjevzhodnih držav, in sicer predstavnik Fronte za osvoboditev Palestine (PLO) ter študentje iz Jordanije, Irana in Libanona, prisotnost predstavnikov drugih držav pa še ni potrjena. Uvodno poročilo v razpravo bo imel novinar Fabio Gergolet, ki že vrsto let sledi dogajanjem na najbolj vročem delu sveta. Večer je namenjen predvsem mladim, saj so se prav ti prvič znašli pred vojaškim spopadom svetovne razsežnosti in je zato njihova želja po informacijah in razlagah povsem razumljiva, na razpravo pa so seveda vabljeni vsi, ki si želijo od mladih iz bližnjevzhodnih držav kaj več izvedeti o zapleteni situaciji teh nam ne preveč oddaljenih dežel. Seminar o nadzorovanju kakovosti površinskih vod^ Pedagoški licej Anton Martin Slomšek Je organiziral Udd naraVk0-b*' na temo: »Nadzorovanje kakovosti površinskih voda«. Profeso j ja goriških in tržaških nižjih in višjih šol sledijo predavanjem ^ pon6®.!] A1' ološkem laboratoriju na šoli Jožef Stefan. Seminar se je za£espreg°v0 ko je o problemih oskrbovanja s pitno vodo na Tržaškem r ,eia',,<’ Gemiti, direktor kemijskega laboratorija pri ACEGA. ,ze z jot'8 Fizikalne in instrumentalne ter kemijske in biološke aim ^ podatkov so (oziroma bodo) podali ing. kem. Martina Zup* > TatRjaP®8' Pihler, prof. mag. Paolo Čok, un. prof. Milan Dular, zaklju. .rtSk®'1' nik, dr. Marjana Novič in mag. Bojan Cestnik. Seminar se ^ko-h^01 sprotujem vaan.13111111 n.--- - . ki bi na katerikoli način prive° jj. bolečih zaključkov, kot sta lahk0^ ja. tev ali celo razkol. Kar se d°9aza tis; nes pomeni poraz za vse. Tako te, ki so vstopili v DSL, kot za so ali bodo ubrali drugo pot- , levica krvavo potrebuje enotn°s ' sem se odločil za vstop v DSL«- vst(J. Tonel nam je še povedal, da j® pil v novo stranko tudi zato, k® 5ta‘ preveriti demokratičnost nie”e?ravPi' tuta, posebno tistega na dežeim ^aj-od katerega si pričakuje 111 »Italijansko in slovensko deffl -jtaio. no in delavsko gibanje j® P Ue' mnoge zelo boleče zgodovin5 jj 10 nutke, upam, da bo pristalo težko in zahtevna preizkušn] Na sliki (foto Magajna) profesorji na seminarju v laboratoriju šole Stefan. Kaj pravijo naši trgovci o občinskih ukrepih Omejitve prometa v središču mesta so potrebne, toda... Ob naraščajočih napetostih med strankami Nabrežinska sekcija SSk o pogajanjih za upravo Zaprtje dobršnega dela mestnega redišča za avtomobilski promet je že obre tri mesece stvarnost, a še vedno hv,V srectošču večkrat tudi zelo razvne-D ri!.aZPraV' P°lemike od časa do časa Podkuri kak nov omejitveni ukrep, ot je bila prejšnji teden zagraditev jv]ih parkirišč s »cementnimi hlebč-1“ ozioma »panettoni«, kakor jim pra-ri^°v, na^ italijanski someščani, na Veh točkah na tržaškem nabrežju, in nico PreC* ^r9orn Unita in pred ribar- Med najbolj glasnimi kritiki pro-vn™*1 omejitev, ki so stopile v velja-2°' oktobra lani, so bili in so trgov-j 0zir°ma njihovi predstavniki. Tako r. PreJ^oji teden predsednik združenja bgl0116 oommercianti iz Trsta Adal-”o Donaggio pisal občinskemu od-za urbanistiko in glavnemu P Oudniku »demotorizacije« mestnega Prometa Eraldu Cecchiniju ter istočas-m Vse® občinskim svetovalcem pis-obf V ^aterem ostro kritizira politiko »j,Claske uprave na tem področju. ukude negativne posledice občinskih kerePov bremenijo ne samo podjetni-tlQ v Terezijanski četrti, ampak celot-rržaško gospodarsko življenje,« je jv. , —yuapuuaiai\.u življenje,« jc jeni ,u9rm zapisal Donaggio v svo-rja Pismu. V njem v bistvu zahteva, Val 1 tr^a^ka občinska uprava spošto-PQsa vse obveze, ki jih je sprejela na ‘n c]Vetovanjii1 5 predstavniki trgovine bj jNSih gospodarskih sektorjev in ki ojn^orali omiliti posledice prometnih »T sv na gospodarsko življenje. Politiki smo kritični do občinske prQ tlke omejevanja avtomobilskega Pov Hta v mestnem središču,« nam je dai predsednik sekcije za trgovi-HgjJ1® drobno pri Slovenskem dežel-Mea 9°sP0darskem združenju Egon rep0en- »Pa ne toliko zato, ker bi uk-Zaj načelno nasprotovali, kolikor jey . načina, v katerem so bili spreta111 v katerem jih izvajajo. Po na-PtBV ^nenju so omejitve uvedli na čip p drastičen in improviziran na-prvj, tav zato smo že lani spomladi ob chbp. Posvetovanjih odbornika Cec-PO(jJa s predstavniki mestnega gos-življenja predlagali, naj bi PoD(?ii4' ure, tako da bi bil promet v poSepdanskih in večernih urah prost, le središče vsaj na začetku zaprli W^0e ugotnosti pa smo predlagali vina a Uste, ki dobavljajo blago trgo-ttl4teriai>Zir0ma PrevažaI° raznovrstni Seitlt^Sednik Meden nam je v kraj-^vP09ovoru v svoji trgovini oblačil Stia Trento 13 podčrtal, da je lz®ed najhujših hib celotne ope- Spremenjeni urniki v Pustnem obdobju L0^5'f.*Ilsko-nabrežinski župan Pjp , ie izdal odredbo o delova-Pustner urnikih javnih lokalov v tepb em času. Na osnovi te od-loltjij se bodo trgovine in javni ditvp z dv°ranami za javne prire-ruarj V obdobju od 7. do 13. feb-s^6ttiu a^^0 odpovedali teden-labkn ZaPrtju. Poleg tega bodo do 4 Podaljšali urnik delovanja 13, {„, re zjutraj, v noči med 12. in Prti Ce[Uarieni pa bodo lahko od- racije ta, da ob zapiranju mestnega središča avtomobilskemu prometu niso vzporedno poskrbeli za ureditev novih parkirišč. »Če izvzamemo spremembo brezplačnih parkirišč v parkirišča proti plačilu, je edino novo parkirišče tisto v bivšem silosu pri železniški postaji,« je dejal, »a to je očitno premalo za sedanje potrebe, pa tudi preveč odročno za večino prizadetih mestnih predelov.« Podobne misli nam je razpredel Silvano Klabjan, tajnik sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ in lastnik trgovine ženskih oblačil Mish Mash v Ul. Gallina 5. »Nimamo še dokončne slike o posledicah občinskih ukrepov,« nam je povedal. »Tudi med trgovci so mnenja različna. Po mojem so občinski upravitelji vsekakor ravnali nekoliko prenagljeno. Ni mogoče kar tako zapreti za avtomobile enega dela mesta, ne da bi predhodno uredili primernih parkirišč. Poleg tega imam vtis, da upravitelji niso dovolj pomislili na posledice, ki jih bodo ukrepi imeli za posamezne panoge, npr. za obrtnike, ki so na zaprtih območjih in do katerih klienti ne morejo, razen če nimajo posebnih dovoljenj. Jasno je, da ta dovoljenja predstavljajo "sitnost", ki lahko oddalji klientelo.« »Če je vse to res,« je nadaljeval Klabjan, »pa po drugi strani ni mogoče zanikati, da je v zadnjih časih mestni promet postal nevzdržen. Avtomobil je v marsikaterem primeru resnična razvada, ki jo je treba odpraviti oziroma popraviti. Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom, da so javni prevozi v nekaterih primerih edino racionalno prevozno sredstvo.« V trgovini Mish Mash so v zadnjih časih občutili upad prometa, vendar bi to po Klabjanovem mnenju bilo težko pripisovati izključno prometnim omejitvam. Upoštevati je treba tudi zaostritev gospodarske krize v Jugoslaviji in še vrsto drugih dejavnikov, morebiti celo zalivsko vojno. Drugače nam je povedal Meden. V njegovi trgovini Tamy je promet kolikor toliko normalen, seveda upoštevajoč začilnosti sedanje sezone, ki je s trgovskega vidika bolj malo hvaležna. Spet drugače pa nam je povedal Li-vio Pahor, lastnik trgovine oblačil Roby v Ul. Trento 15, za lučaj daleč od Medenove. »Mi delamo skoraj izključno z jugoslovanskimi kupci in promet je pri nas trikrat ali celo štirikrat manjši kot lani ob istem času, tako da ne vemo, ali bomo lahko obdržali vse štiri prodajalke v službi. Seveda na vse to vplivajo prometne omejitve, kriza v Jugoslaviji in še marsikaj. Toda rad bi tudi podčrtal, da Trst ravna izredno slabo s jugoslovanskimi kupci, od katerih po drugi strani v dobršni meri živi. Tako jim pajki brez usmiljenja odvažajo nepravilno ustavljene avtomobile. V Avstriji jim policaji z globo dajo vsaj tudi dvojezična opozorila, naj drugič ne parkirajo na nedovoljenih mestih. Pa sploh ni Trst ničesar napravil, da bi dostojno sprejemal vse te dragocene kupce. Ni niti primernih smetnjakov, v katere bi lahko odlagali odpadke. Trst bi se moral bolje zavedati, kaj mu ti kupci pomenijo. In biti bi moral bližji resnični Evropi.« (mb) V Nabrežini se formalno še niso začela politična pogajanja za izvolitev nove občinske uprave. Na občinski ravni so odnosi med strankami precej zaostreni, zadnja občinska seja, ki je uradno sprejela odstop župana Locchi-ja, pa je poglobila še nekatera razhajanja, posebno med Slovensko skupnostjo in Krščansko demokracijo. Ni izključeno pa, da se bo nabrežinska situacija na nek način razvila vzporedno s pogajanji za tržaško štafeto, ki se bodo nadaljevala v petek. V tem okviru ostaja možnost, da bo SSk vstopila tako v občinski kot v pokrajinski odbor. V ponedeljek se je medtem sestalo tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije SSk, da po dokončnem odstopu župana Locchija izdela program, s katerim se bo stranka predstavila na pogajanjih za novo občinsko upravo. Tajništvo je ugotovilo, da za sedanjo krizo koalicije - kot piše v tiskovnem sporočilu SSk - nosijo odgovornost zlasti župan Locchi in nekateri občinski svetovalci, ki zagovarjajo skrajno nacionalistična stališča v nasprotju s politiko konstruktivnega sožitja med obema narodnostnima skupnostima, ki od vedno živita na tem ozemlju. SSk je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi nastalega položaja, »poudarja pa, da bo naredila vse, kar ji bo mogoče, da bi prišlo do pozitivne rešitve, ki bi občini zagotovila redno in ustreznejšo upravo«. V ta namen sekcija SSk še enkrat poudarja veljavnost v preteklem juliju sprejetih političnih dogovorov in bo predlagala še, da devinsko-nabrežin- Letošnja zima je vsekakor med najostrejšimi v zadnjih letih, kljub temu pa je bilo še huje Termometer je padel krepko pod ničlo leta 56 pa je bilo na Opčinah kar -17 Letošnja zima je prav gotovo med hujšimi v povojnih letih. Včeraj je temperatura na Krasu krepko segla pod ničlo, stopinja pod ničlo pa je bila tudi v Trstu. Ob tem je pihala ledena, čeprav zmernejša burja, ki se je ostro zagrizla pod plašče. V naši deželi pa je bil pri Belopeških jezerih že kar polarni mraz, saj je živo srebro padlo kar 24 stopinj pod ničlo. Vremenoslovci pa predvidevajo pooblačitve in padavine. Ker severni val še vztraja, bo verjetno snežilo tudi v nižjih legah. Temperatura na Krasu pa je v teh dneh po neuradnih vesteh padla tudi do 10 stopinj pod ničlo, v jutranjih urah pa so večkrat izmerili temperature od 5 do 7 stopinj pod ničlo. Tudi burje ni manjkalo, najhujše pa je bilo 14. januarja, ko so v tržaškem pristanišču zabeležili sunke do 155 kilometrov na uro. Burja je vztrajala še po najhujšem divjanju in vse do danes spremlja sončne a ledene dni. Posledice mraza so očitne. V zadnjem tednu se je na Tržaškem uporaba metana povečala za kar 40 odstotkov, povečala se je tudi uporaba električne energije. V mestu in okolici je popokalo več vodnih cevi in strokovnjaki podjetja ACEGA priporočajo, da ljudje zavarujejo zunanje števce. Težave so nastale tudi na tržaški zelenjavni tržnici, kjer je povsem zmanjkala zelenjava iz naših krajev. Škodo so utrpeli predvsem vrtnarji, ker je veliko pridelka pozeblo. Težave pa so tudi z zelenjavo iz toplejših krajev in zato so cene zelenjave porastle od 10 do 40 odstotkov. Hud mraz namreč povzroča razumljive težave tudi vrtnarjem, ki delajo v toplih gredah. Vsekakor pa se ne smemo preveč pritoževati. Po izjemno milih zimah nam letošnji mraz lahko vliva vsaj upanje, da so neveljavne teorije o učinku tople grede, pa tudi drugače ima "prava" zima več blagodejnih posledic za naravo in njeno ravnovesje. Ne smemo pa se pritoževati niti v primerjavi s preteklostjo. Letošnja zima je vsekakor ostra, veliko huje pa je bilo na primer leta 1956. Verjetno je bila to najhujša povojna zima. Primorski dnevnik je 1. februarja napisal: »Že smo mislili, da se bomo iz letošnje zime pretolkli brez mraza in burje, pa smo se ušteli. Kmalu potem, ko so nas pošteno stresli potresni sunki in marsikaterega vrgli iz prijetnega spanja (epicenter potresa je bil v Ilirski Bistrici op. ur.), je bilo živo srebro že blizu ničle.« Drugega februarja pa je bila slika na Tržaškem že kar dramatična. Dnevnik je 3. februarja pisal: »Ob 8. zjutraj je termometer kazal 8,4 stopinje pod ničlo, opoldne 6,8 stopinje pod ničlo in sunki burje so dosegli 92 kilometrov na uro, ob 17. uri je termometer kazal 6,8 stopinje pod ničlo in sunki burje so dosegli že 130 km na uro, ob 17.30 pa 138 km na uro, ob 19.40 pa je termometer kazal 7,4 stopinje pod ničlo. Okrog polnoči je bilo pri Sv. Jakobu 10 stopinj pod ničlo, na Opčinah pa do 17 stopinj pod ničlo.« Izjemno hud mraz in ostra burja sta takrat skoraj paralizirala mestno življenje. V pristanišču, kjer je bilo morje močno razburkano, so bili čolni v belem ledenem oklepu. Zamrle so številne trgovske in druge dejavnosti, veliko ljudi je bilo ranjenih in so jih morali sprejeli v bolnišnico. Kronist je med drugim poročal, da je na trgu v Sesljanu burja izruvala pet metrov visok železni drog. Hujših zim pa je bilo v povojnem obdobju več in podatki nas bi zlahka prepričali, da pri vremenu spomin večkrat vara. Tudi glede sneženja so bile povojne zime . dokaj različne. Tako je na primer leta 1954 Trst in okolico zasul visok sneg, ki je tudi pozneje vsaj nekajkrat pobelil Kras z debelo plastjo snega. Mrazu in sneženju so sledile suhe in milejše zime, o čemer priča tudi pisanje časopisov. Vsekakor pa sodi letošnja zima med hujše, nebesna "vrata" Sibirje pa so še vedno odprta. Številni izrazi ogorčenja °') mazaški akciji po Krasu ^;?a_akc9a, ki so jo neznanci - val „------■ j- ------- med Nacije ;°9?rdenia- Oglasile so %s4vzela lij,1? krajevne uprave. Tako lil« Uprava ^ repentabrska občin- ^L0b«insketOm in qa se: v stik s tr-in ga seznani s sta- „1? Slash Re uPrave. Sporočilo Obči- ^zriaiv^i16 Pepentabor sporoča, 4>1a , 2. fPK * frni mazači v noči med % L -los §„ Uarja in nedeljo 3. febru-t, ajevrip enkfat pomazali sloven-Vsair, I’stični>,naP*se na smerokazih in latn , Ivair, f tablah, na spomeniku V*ziiaP °ščo v ašlzma, nadalje marmor-%sL barodn^P0111'11 na enote 30. di-k, fl Ne ng osvobodilne vojne Ju-Nhfi 6 obrin ° u tn tablo, ki označu- sPotedvsLe°9atec Pentabor Pobratena j* wli^IstPn0mazanie naravnega >0 ^hjkanio ?od Tabrom dokazu- ve,lskiKeillokrati*kulture' ki ne zali v«6 ‘a ip matična čustva naf,h si0- n«) 111 itaiir‘la čustva naših slo k.°dujp iat\skih občanov, tem Sa katB^Phenča^f1 kraško naravno A »la^ 1* bila l osamelci na Colu, s 4 žrt^ortiata Postavljena dvojezič-VlV5LPl0Šča v spomin na stavliai a, s° velike važnosti, edinstven pojav kraš- kega sveta. Pod okriljem noči so mazači nemoteno delovali in pustili običajno sled s kljukastimi križi, pozivi na Duceja in podobno. Taka huliganska dejanja skušajo skaliti vzdušje sožitja, ki se je utrdilo v naši občini med slovenskim in italijanskim prebivalstvom in hočejo podpihovati nacionalistične izbruhe, ki spadajo v ropotarnico zgodovine in ne v sedanjo Evropo, v kateri prevladujejo težnje po združitvi, solidarnosti in priznanju pravic vseh narodnosti. Vabimo občane, da ne nasedejo tem provokacijam in da še pospešijo napore na poti sodelovanja, medsebojnega spoznavanja in spoštovanja. Občinski odbor je medtem pooblastil župana Coljo, da seznani tržaškega prefekta s zaskrbljujočimi dogodki. O mazaški akciji se je izrekla tudi tržaška Demokratična stranka levice, ki je v tiskovnem sporočilu izrazila »močno zaskrbljenost, ogorčenost in oster protest zaradi nenadnega izpada proti odporništvu in slovenski manjšini«. DSL vabi med drugim tržaškega prefekta, naj naredi vse, da izvedejo potrebne preiskave in zasledijo krivce akcije, ki »žali italijansko ustavo ter obujajo v mestu napetosti in nasprotovanja«. DSL vabi vse demokratične sile, naj enotno odklonijo neofašistično nasilje. Okrogla miza socialistične sekcije pri Državnih železnicah Okrepitev krajevnega železniškega omrežja mora upoštevati potrebe mestnega prometa V hotelu Savoia Excelsior v Trstu je bil v teh dneh posvet pod naslovom »Železnice - služba za vse«, ki ga je priredila tržaška socialistična celica pri Državnih železnicah. Po uvodnih besedah načelnika celice Nicole Sfare je navzoče pozdravil senator Arduino Agnelli in poudaril, da bi okrepitev železniškega omrežja v Trstu morali tesno povezati z razvojem pristanišča, pa tudi s potrebami mestnih javnih prevozov. Glavno besedo je na posvetu imel arhitekt Giuseppe Cacciatori. Potem ko je ugotovil, da je v Trstu za zdaj nemogoče resno misliti o podzemski železnici ali o mestni železnici, je Cacciatori prikazal, kako bi bilo mogoče okrepiti in izboljšati obstoječe železniško omrežje, tako da bi bolj ustrezalo krajevnemu prometu. Seveda bi to zahtevalo povezavo tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, npr. ureditev parkirišč za avtomobiliste, ki bi se hoteli poslužiti železnic. Po uvodnih poročilih se je razvila širša razprava, v kateri je nastopil tudi senator Gianfranco Mariotti. V prometni nesreči na trgu pod Univerzo lažje ranjena 23-letna tržaška študentka Včeraj malo po 12.30 je na trgu pod tržaško univerzo prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila poškodovana 23-letna študentka Cristina Del Piccolo. Univerzitetna študentka je skušala prečkati Ul. Fabio Severo v višini hišne številke 159/1, tam kjer se ulica dejansko že razširi v Trg Evropa, ko jo je podrlo dostavno vozilo z beneško registrsko tablico, ki ga je upravljal voznik Ernesto Franco. Vozilo je zbilo študentko na tla, tako da je Cristina Del Piccolo zadobila vrsto ran in udarcev po obrazu, udarila pa se je tudi v roke in noge. Ponesrečeno študentko, ki se je rodila leta 1968, stanuje pa v Trstu, v Ul. San Cilino 79, so ob 12.45 z rešilcem pripeljali v katinarsko bolnišnico. Zaradi številnih poškodb so Crištino Del Piccolo zadržali v bolnišnici, kjer se bo predvidoma morala zdraviti 20 dni. ska občinska uprava vodi politiko utrjevanja sožitja in da pri tem nikakor ne zmanjša že dosežene ravni zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Nova uprava oziroma stranke upravne večine, piše še v izjavi za tisk, naj se na vseh ravneh zavzemajo, da bi italijanski parlament brez vsakega nadaljnjega odlašanja odobril zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji v skladu z republiško ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije. Tudi v duhu resolucije Evropskega parlamenta o jezikovnih in kulturnih etničnih in regionalnih manjšinah v Evropski skupnosti, kakor v duhu predloga, ki ga je predstavila delegacija Pentago-nale na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi v Kopenhagnu 5. junija 1990. »Pravice slovenskega življa, kakor tudi vrednote sožitja bodo morale priti jasno do izraza tudi v statutu, ki ga bo devinsko-nabrežinska občina morala odobriti kot ostale krajevne uprave v Italiji v skladu z najnovejšim zakonom o krajevnih upravah. Občinska uprava se bo morala nadalje zavzemati za uravnovešen družbenogospodarski razvoj celotnega občinskega ozemlja«. Z nujnim ukrepom bo treba po mnenju devinsko-nabrežinske sekcije SSk pojasniti obseg Kraškega parka, kot je sicer že začrtan v zadnjem regulacijskem načrtu. Vsekakor je treba splošni regulacijski načrt občine znova revidirati in ga prilagoditi novim potrebam, že pred tem pa bo potrebno sprejeti začasen ukrep, ki bi preprečil nenadzorovani urbanistični razvoj občine. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Fatima Bellocci (medicinska sestra v zdravilišču v Nabrežini) Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 13. uri iz nabrežinske kapele v cerkev. Družini Okretič in Vižintin Nabrežina, 6. februarja 1991 Dne 4. t. m. nas je zapustila Teobalda Zeriali vd. Sancin Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Boris, snaha Nevia, vnuk Andrea, bratje Zdravo, Rudi in Pino, svakinje, nečaki in drugo sorodstvo. Trst, 6. februarja 1991 (Pogrebno podjetje Zirriolo) ZAHVALA Ob izgubi drage Mili Berginc se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, jo spremili na zadnji poti in z mano sočustvovali. Sestra Ani Trst, 6. februarja 1991 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi naše drage Eme Ipavec vd. Vatta Posebna zahvala naj gre g. kaplanu Milanu Nemacu, g. župniku Giursiju, g. Viljemu Žerjalu, zdravniku Vasiliju Di Lenardu in gospe Dini. Hvala vsem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, 6. februarja 1991 Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Davidu Espositu in družini gojenci in delovni kolektiv slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel - Trst. V bazovskem KD Lipa lep fotografski večer V organizaciji domačega kulturnega društva Lipa je bil v soboto zvečer v bazovskem domu večer o Krasu, na katerem je domačin Janko Kovačič, sedaj že nekaj let predsednik krožka Foto Trst 80, prikazal vrsto svojih diapozitivov, posvečenih Bazovici, številnim prireditvam in proslavam, ki se tu redno odvijajo, spomenikom, pa tudi skupinskim slikam in slikam nekaterih mlajših in starejših vaščanov, nastopom Tržaškega okteta po Jugoslaviji, v Rimu in domači cerkvi, domačemu zboru in še raznim motivom iz same vasi in njene okolice. Drugi del večera je bil namenjen prikazovanju lepot Krasa v vseh letnih časih, kot tudi lepot našega morja in krajev od Sesljana in Devina vse do Miramarskega gradu. V tem delu je avtor prikazal še vrsto lepih posnetkov iz živalskega sveta, v katerih je v svoj objektiv ujel srne, divje zajce, konje, pa tudi pse. Tri mlade Bazovke, Irena, Ksenija in Tatjana, so recitirale nekaj pesmi Alberta Miklavca, uglašenih prav na vsebino prikazanih motivov o Krasu in njegovem naravnem bogastvu. Moramo reči, da so imeli organizatorji srečno roko, ko so na večer pova- bili domačina fotoamaterja, ki je dobršen del večera posvetil svojemu rojstnemu kraju, drugi del pa Krasu v vseh njegovih odtenkih in barvah. Predvsem je bilo lepo število tistih, ki so se večera udeležili, še bolj pomembno pa je bilo vzdušje, ki se je v dvorani ustvarilo ob gledanju izredno lepih diapozitivov. Marsikdo se je na njih videl, spoznal znanca ali prijatelja, vsem pa je prikazovanje obudilo spomine na toliko pomembnih proslav in prireditev v vasi, ki so povezane z njenim kulturnim življenjem in delovanjem, ki pa obeležuje tudi pomen, ki ga ima Bazovica v zgodovini slovenskega naroda v njegovem boju proti fašizmu. Izredno veseli in zadovoljni so bili z vsebino večera otroci, ki so glasno komentirali diapozitive o pustu in pustnih prireditvah, še posebno pa slike iz živalskega sveta. Gosta je na začetku pozdravila, na koncu pa se mu za lep večer tudi zahvalila predsednica domačega društva Suzana Grgič, ki mu je zaželela čim več uspehov na področju fotografije, tako da bi se lahko svojim vaščanom zopet predstavil z novim večerom svojih diapozitivov ali fotografij, (ni) Od jutri v Križu tridnevni tečaj mentalne dinamike Jutri se v Kulturnem domu A. Sirka v Križu začenja tridnevni tečaj mentalne dinamike, ki ga vodi prof. Helena Bizjak in bo trajal do vključno sobote, 9. t. m. Za vse, ki jih zanima ta tehnika spoznavanja samega sebe, naše notranjosti, sproščanja telesa, sprostitve, koncentracije in uspešne kontrole lastne zavesti, bo tečaj prav gotovo zanimiv. Mentalna dinamika je namreč umetnost, nam je povedala predavateljica, ki nas uči, kako koristno uporabljamo miselne slike in afirmacije v vsakdanjem življenju, kako torej ohranjamo naše zdravje, postajamo uspešni v družbi, pri študiju, ali samoizobraže-vanju, v športu in nasploh pri vsakem ustvarjalnem delu. Le-ta nam pomaga, nam je še povedala, da izboljšamo tudi medsebojne človeške odnose, da se osvobodimo slabih navad (kajenja, pitja alkohola, prekomernega uživanja hrane); s prakso mentalne dinamike pa raste tudi naš notranji čut in se širi torej tudi naša zavest. Tečaj se bo začel najprej z vajami za sprostitev telesa in duha, nadaljeval pa z vajami za povečanje koncentracije, s sproščanjem domišljije in se zaključil z utrjevanjem pozitivnih miselnih slik. Zaobjel bo torej praktične vaje in izmenjavo izkušenj. Prof. Helena Bizjak priporoča vsem, ki jih zanima mentalna dinamika, da se udeležijo celotnega tečaja. Že prvi del bo namreč udeležencem pomagal pri zdravstvenih težavah, pri težavah s spanjem, medtem ko bo drugi del tečaja pomagal vsakemu posamezniku dokazati njegove duševne sposobnosti. Vse vaje mentalne dinamike izvajamo na alfa nivoju možganskih valov, nam je še obrazložila predavateljica, to je popolne Sproščenosti v človekovih globljih notranjih stanjih zavesti, ki so jo že znali od nekdaj uporabljati veliki znanstveniki in umetniki. Za mentalno dinamiko niso potrebna nobena pomagala. Važno je biti prisoten na tečaju in posvetiti tri dni samim sebi, kar pomeni - otresti se vseh drugih skrbi in dolžnosti. Tečaj daje udeležencem možnost, da se privadijo uporabljati svoja notranja čutila, kar pomeni, da začnejo odkrivati povsem novo dimenzijo svojega jaza in tudi nove možnosti razvoja lastne notranjosti. O mentalni dinamiki so pozitivno pisali že razni zdravniki in znanstveniki, ki so med drugim dejali, da jim poznavanje te zvrsti vede pomaga pri njihovi kreativnosti, pri izboljšanju spomina. Človek, so ugotovili, postaja sposobnejši za reševanje svojih telesnih in duševnih težav. N. L. V DSI filmski večer z M. Jevnikarjem Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo prijeten filmski večer s kinoamaterjem Marjanom Jevnikarjem, ki je občinstvu pokazal zanimive potopisne posnetke iz treh dežel: Peruja, Tajske in Tanzanije. Avtor je s kamero posnel razne turistične znamenitosti, čudovite naravne prizore ter utrinke iz življenja ljudi, ki so po kulturni tradiciji, običajih in družbeni strukturi tako različni od nas. Primerna lokalna glasba je dajala posnetkom še poseben poudarek, zanimiv pa je bil tudi vezni tekst; ki ga je napisal sam avtor filmov. Marjan Jevnikar je občinstvu pokazal zanimivosti Lime in drugih mest, bujnega amaconskega pragozda in slovitega "templja hčera sonca" Machu Pichu. Nato je na platnu pričaral eksotično okolje severne Tajske. Filmski večer se je zaključil s fotosafarijem v osrčju Afrike. Avtor je posnel najlepše afriške parke ter prikazal življenje ljudi v teh krajih, tako prebivalcev večjih mest kot nomadskih pastirjev masajskih plemen. koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili G. Oppitz, D. Sitkovetsky, E. Brunner in D. Gerin-gas. Gledališče Verdi V ponedeljek, 11. februarja, bo na sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VERRETT ob spremljavi pianista WARRENA GEORGA WILSO-NA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masseneta, Debussyja in Verdija. čestitke V Križu pri Sedmakovih praznuje danes nona GABRIJELA 82. rojstni dan. Vsi njeni ji želijo še mnogo zdravih let. __________gledališča______________ VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri, 7. t. m., ob 20.00 (red H) ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasgu-ale D'Ascola. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Simfonična sezona 1990/91 Danes, 6. februarja, ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Donata Renzettija. Na sporedu skladbe Borodina in Stravinskega. Ponovitev v petek ob 20.30 za red B in G. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magri-sa. V glavnih vlogah nastopata T. Schi-rinzi in B. Valmarin. Režija E. Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave se bodo vrstile do 10. februarja. LA CONTRADA Gledališče Cristallo V soboto, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera dela F. Garcie Lorce CRISTOBAL Y PERLIMPLINO. Prevod Vittorio Bodini. Režija Nino Mangano. Gledališče UL Ananian V petek, 8. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Elene Ouerini VIVA LA: E PO' BON. Šesta predstava v abonmaju. razna obvestila Tečaj mentalne dinamike, ki ga vodi prof. Helena Bizjak, bo 7., 8. in 9. februarja ob 18. uri v kulturnem domu A. Sirk v Križu. Vabljeni stari udeleženci in novi interesenti. SKD Slavec organizira plesni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov za nove ljubitelje plesa. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 815207 - Patricija v popoldanskih urah. Berite »Novi Matajur« SLOVENSKO GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca KAJ PRAVIJO ROŽE Režija META HOČEVAR danes, 6. t. m., ob 16. uri - tudi abonma red H jutri, 7. t. m., ob 16. uri - abonma red J razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava fotografij VANNIJA CALANCE in RAFAELA PODOBNIKA. Urnik: od torka do petka 9.00-13.00, 14.00-19.00. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -bo do 10. februarja na ogled razstava preprog PIERA DORAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah je na ogled razstava slikarke MIME SEMEC. Razstava bo odprta do 16. februarja ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah je zaprto. V galeriji Cartesius je na ogled do 7. februarja antološka razstava italijanskih grafikov. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob-praznikih 11.00-13.00.'Ob ponedeljkih zaprto. V gledališču Miela na Trgu Duca de-gli Abruzzi je na ogled fotografska razstava PAOLA RAPALLINA. razne prireditve Društvo slovenskih upokojencev prireja danes, 6. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, PREŠERNOVO PROSLAVO. Program: uvodna beseda - prof. Vinko Beličič, recitacije - Stane Starešinič, glasba - Komorni trio Glasbene matice. Vabljeni. Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: v soboto, 9. t. m., od 15. ure dalje Medjo vas; v nedeljo, 10. t. m., Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina. SKD Barkovlje prireja PUSTOVANJE v torek, 12. t. m., od 15. ure dalje. ŠD Mladina - Resco organizira TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 10. t. m., od 15. do 19. ure v prostorih Doma A. Sirk v Križu. Zagotovljena zabava in loterija za otroke. Brezplačen vstop staršev oz. odraslih. SKD Vigred vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 10. t. m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Polnoštevilno vabljeni malčki. COŠ Šempolaj-Slivno in SKD Vigred vabijo na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v petek, 8. t. m„ ob 19. uri v šolskih prostorih v Šempolaju. Nastopajo malčki iz vrtca, šolski otroci in animatorke ZSKD. KD F. Venturini priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 10., in v torek, 12. t. m., od 14. do 18. ure v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 10. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Za ples bo igral ansambel Zvezde, za zabavo bo zasedal 1 prvi in zadnji kongres čarodejk". kino ARISTON - 16.00, 22.00 Aliče, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, VVilliam Hurt. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 La Fiammiferaia, r. Aki Kaurismaki. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Miliardi, i. Carol Alt, Billy Žane. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 The Hot Spot, il pošto caldo, r. Dennis Hopper, i. Don Johnson, Jennifer Connely, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Svergog-nata, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Tre sca-poli e una bimba, i. Tom Selleck, Ste-ve Guttemberg, Ted Danson. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Nikita, i. A. Parillaud, J. Hugues Anglade. MIGNON - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r, B. Bertolucci. EDEN - 15.30, 22.00 Le prestazioni di una signora rispettabile, pom., CAPITOL - 16.00, 22,00 La sirenetta, prod. VValt Disney. LUMIERE - 17.00, 22.15 Eraserhead - La mente che cancella, r. David Lyhch. ALCIONE - Danes zaprto. Jutri: 16.00, 22.00 Taxi Blues. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ LAURA, CLAUDIO in EGON vabijo cenjene goste danes, 6. t. m., ob 18.30 ponovno odprtje gostilne Leban v Bazovici Lokal prične redno delovati v soboto, 9. t. m. prispevki Narodna in študijska knjižnica Odsek za slovenski jezik obvešča, da deluje JEZIKOVNA POSVETOVALNICA v Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 774333, vsako sredo od 16. do 18. ure. ŠD SOKOL in SKD I. GRUDEN vabita na REDNI OBČNI ZBOR danes, 6. februarja 1991, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva, 2. poročila, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno. Vabljeni! včeraj - danes menjalnica V počastitev spomina drage Mile SU' ban ob 5. obletnici smrti darujejo Ernest Neva in Marjan 30.000 lir za škedenjsk0 PD I. Grbec. Ob 7. obletnici smrti dragega Aleks Čoka se ga vedno spominja nono Mhk in daruje 25.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu. Družina Giuseppa Galicchia daruj 50.000 lir za dograditev novega sedež Skupnosti Družine Opčine. Družina Nicotra daruje 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorije Bogateč vd. Sedmak darujeta Livija in Ma risa Sedmak 50.000 lir za kriški Ljudsk dom' Ro- V spomin na pok. mamo Viktorijo B ^ gatec vd. Sedmak daruje sin Gabrijel družino 50.000 lir za kriško sekcijo VZr ^ ANPI in 50.000 lir za vzdrževanje kriške^ ga spomenika. V isti namen daruje) Kristina in Majda 15.000 ter Gigi, hčerka in Luciano Košuta 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Antonije Sun čič vd. Mahnič daruje Zelka Grgič 20 “ lir za pogrebno podporno društvo v B zovici. , V počastitev spomina Mili Berginc u ruje Nada Kapun 20.000 lir za obno spomenika NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob prijatelji Mili Berginc daruje Ema Kerševa 10.000 lir za Društvo slovenskih upok jencev. . c Namesto cvetja na grob Mili Bergin daruje prijateljica Milena 30.000 hr Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Mili Berginc ruje prijateljica Graziella 20.000 Ur za V spomin na pokojno Nado Briška darujeta družim Gruden in Doljak 50-Ur za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Aleksandro mame Angele Turk - Strani darujejo lužbenci Resco Trst, Gorica 100.00U za Sklad Mitje Čuka. aj. Namesto cvetja na grob Berte Ve 9^ nella darujeta Ančko in Luciana m. lir za ŠD Vesna. :e. •V spomin na pok. Doro Tomšič oar Lj ta Sonja in Dora 100.000 lir za Skup1* j Družina Opčine, 50.000 lir za košarka odsek Bor in 50.000 lir za DSMO V spomin na Kristino Kranjc vc*' lak daruje Modra Rinzner 10.000 }l KD I. Grbec in 10.000 Ur za*Dom J- Danes, SREDA, 6. februarja 1991 DOROTEJA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob 0.53 in zatone ob 10.10. Jutri, ČETRTEK, 7. februarja 1991 RIHARD PLIMOVANJE DANES: ob 1.07 najvišja 31 cm, ob 8.51 najnižja -16 cm, ob 13.41 najvišja -8 cm, ob 17.15 najnižja -11 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka -1 stopinja, zračni tlak 1023,2 mb, ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik, 22 km na uro, burja s sunki do 65 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michael Pertan, Cin-zia Luini, Martina Ravalico, Daniela Mariani. UMRLI SO: 78-letni Alberto Smilo-vich, 83-letni Attilio Dapas, 88-letna lo-landa Stradiot, 70-letna Luigia Sauli, 75-letna Teobalda Zeriali, 90-letna Dorotea Trevisani, 84-letni Zoe Lust, 64-letna Maria Spangaro, 88-letna Anna Postogna, 83-letna Elena Zorovich vd. Ledda, 67-letni Giovanni Garzone, 57-letni Giuseppe Esposito. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4., do sobote, 10. februarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere z receptom. Od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Gluha 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1. Informacije SIP - št. 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. marja v Skednju. ja- V spomin na Franca Križmancic ^ rujeta Zorka in Silko Ražem 30.000 m ŠD Zarja. . „n00olir Vinko Ražem - Gotov daruje 20.U za ŠD Zarja. . (ja- V počastitev spomina Mili Bergin ja(j rujeta Neva in Marjan 20.000 lir za M. Čuka. . se- V spomin na Egidija Tula darujem pZ strični Irene in Olga 30.000 Ur za upokojencev iz Brega. . žena V spomin na Egidija Tula daruje Ada 200.000 lir za pevski zbor upoK cev iz Brega. mali oglasi OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežinij. MARIO Mjetin iz Jamelj je nud' čevi ulici odprl osmico. Gostoin be, prigrizek in pijačo iz lastne |nr OSMICO je odprl v Koludrovci 2-lV inSld PRODAM camper fiat 238 na bnn jo-ali plinski pogon, letnik 1980, brem stanju. Tel. (0481) 482274. . go, PRODAM avtomobil innocenti in tudi posamezne dele. Tel. 21443 ■ v NOVI UPRAVITELJ zadružne g°suda je Dolini obvešča cenjene stranke, ^ gostilna odprta vsak dan razeni0 tir3' deljah. Vabimo na dobro doma no. Ri let' FIAT 131 - 1300 SUPERMIRAFlun • jii nik 81, bele barve, v dobrem prodam. Tel. 224407. , jvfaf' VINOGRADE dajem v najem Pn koljah. Tel. 231859. .... nizke PODARIM zelo simpatične psičk rasti. Telefonirati 200865. kcjje *z PROFESORJA nudi privatne ^nifan latinščine m italijanščine, fei ^ p 728601 ob urah obedov (ob 1 uri). IŠČEM motor 1300 ali 1600 v stanju za avtomobil ford capn-nirati 214434. 3-SOBNO STANOVANJE v Rm dajem v najem zakoncema, on gglF’, lena, 420.000 lir mesečno. Te ' n d iciaimn z večletno prakso (specian . lavec) išče zaposlitev. Tel. 211 s IŠČEM delo kot šofer, imam marnjaKee no vozniško dovoljenje za tov ^jva™, prikolico in vse dokumente z d0 l v Italiji. Tel. ob sobotah oa ure n ure in ob nedeljah od 10. do št. (003867) 82193. 33 g^,,. PRODAM avtomobil alfa romeo 1500, letnik 86, P f* rifoglio verde, nih 43.000 km, v dobrem fonirati 225857. POTREBUJEM lekcije stanju' knjigovodstva ter ostaj^ arah- Tel. 228475 v popoldan: TUJE VALUTE Holandski florint Grška drahma . FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE 1101,90 1085,- Japonski jen 752,73 745.-- Švicarski frank 220,93 218,— Avstrijski šiling 667,98 660,— Norveška krona 36,553 35,50' Švedska krona 2180. 2160.— Portugalski eskudo . 1999,80 1970.— Španska peseta 195,30 191.— Avstralski dolar 7,036 6,50 Jugoslov. dinar 947,15 900.— ECU FixiNG milaN 1545,05 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencij® Radijski in televizijski poklon politični osebnosti povojnih let Stoletnici rojstva Pietra Nennija, enega izmed zgodovinskih voditeljev s°cialistične stranke, bosta v teh dneh Posvetili pozornost radijska in televi-Zljska mreža RAI. Tako bo nocojšnja hibrika Dentro la storia (ob 20. uri po Jfadiodue) v celoti posvečena Pietru ^onniju, njegovim sedemdesetim le-tom politične dejavnosti: v studiu °odo prisotni Gaetano Arfe, Francesco malgeri in Giuseppe Tamburrano. aljšo dokumentarno-informativno , oda j o je ob tej priložnosti pripravila Udi druga TV mreža RAI. Po včeraj-fUji predstavitvi, ki so jo prisotni spredi z dolgim ploskanjem, bo oddaja z naslovom Grazie Nenni na sporedu v P^ek, 8. februarja, ob 22.15. TV po-. lo il * * * *n pomenljivi politični figuri itali-Jfuskega (predvsem) povojnega ob-^Peja sta pripravila Arrigo Petacco in alter Preči. Ob zgolj dokumentar-em delu, ki predvideva vrs* to film-jT1*1 utrinkov in branje odlomkov iz t dnevnikov, bodo na vrsti udi živa pričevanja: med drugim bo “Pregovorila Oriana Fallaci, ki je Nen-da spoznala v začetku 70. let, cenila Prodornost njegove trezne analize in oveško toplino. Ob Fallacijevi bodo a vrsti pričevanja Indra Montanellija, 10rgia Bocce, Lorisa Capoville in undolfa Pacciardija, o njem pa bodo Pregovorili še Nennijeva hči Giulia-3' zgodovinar Giuseppe Tamburrano, jXjS * * *Uikar Sergio Zavoli, politik Giorgio aPolitano in igralec Enrico Montesa-jO' ki je v svojih mlajših letih bil ^ennijev prijatelj in učenec. »Oddaja t bi osvetlila predvsem človeški in zgodovinski obraz Nennija,« je ob predstavitvi poudaril Petacco. »Skušal sem posredovati njegovo podobo v čim manj političnem smislu, tako da bi oddaja - med nostalgijo, spektaklom in spomini - pripovedovala o sto letih zgodovine, ki je del vsakega od nas.« Pietro Nenni se je rodil 9. februarja 1891 v kmečko-delavski družini, oče je bil kmet, mati pa tkalka in služkinja pri faenških grofih Ginnasi. Kot 5-let-nemu otroku je umrl oče in je zato šel v sirotišnico. Pomenljiva je njegova pripoved o tem, kako je že v sedmem letu satarosti začutil svoje politično poslanstvo. Prisostvoval je namreč manifestaciji, s katero so se revni družbeni sloji upirali podražitvi kruha: brez pomislekov je v tistem trenutku razumel, da se ne bo postavil na stran oboroženih konjenikov, temveč da na stran tistih revnih kmetov, delavcev in gospodinj. S posebno pozornostjo bo oddaja zabeležila tudi politično doživljanje Pietra Nennija: od pristopa k republikanski stranki, ki se je leta 1911 zavzemala za vojaški poseg v Libiji, polemik za in proti vstopu Italije v prvo svetovno vojno do prvih korakov v socialistični stranki Filippa Turatija, od dolgoletnega izgnanstva v Franciji, kamor se je zatekel pred fašističnimi preganjanji do pariškega zapora in konfinacije na Ponzi. V povojni dobi pa se je Nenni, kot voditelj italijanskih socialistov, uveljavil kot eden izmed protagonistov italijanskega političnega dogajanja. Nocoj izza kulis Evgenija Onjegina s ^ nocojšnji oddaji iz niza Izza kulis (ob 23.30 na RAI 3) se nam predstavlja nijr!riist^a Mirella Freni, ki bo v glavni vlogi Tatjane nastopila v operi Evge-J ~njegin petra Ujiča Čajkovskega. Opera bo doživela premiero v Občinskem ^šču v Bologni. Ruski skladatelj jo je ustvaril na podlagi istoimenskega 0rknove9a romana v verzih. Za bolonjski oder je delo režiral Robert Sturua, k pSter Pa b° vodil Vladimir Delman. »Vodič« nocojšnje oddaje bo prav Mirel-be rertn gledalcem bo odkrivala zakulisno dogajanje, ki spremlja rojstvo glas-ft’v 0 yledališkega dela. Ob njej pa bomo spoznali še baritonista Paola Conija genija Onjegina) in tenorista Giuseppeja Sabbatinija, ki ga je tržaško občin-0 Ze prejšnjo sezono občudovalo v Lebarjevi opereti Dežela smehljaja. Ženska in njena stvarnost breda pahor Reklama »reže« žensko na koščke Ramena, noge in tisti del hrbta, ki že izgublja svoje dostojno ime: to so v očeh »mojstrov« reklame najprivlač-nejši deli ženskega telesa in kot taki zaslužijo največjo pozornost. Sploh pa reklama ne upošteva ženske kot celovite osebe, temveč jo najraje jemlje »po koščkih« oziroma kruto »razčetverjeno«. Če pa nastopa kot oseba, potem lahko odigra le dve vlogi: neumno gos, ki enači svet s svojim domom, ali pa izzivalno zapeljivko. Takšno sliko o ženski si lahko ustvarijo čitatelji, poslušalci oziroma gledalci raznih sredstev javnega obveščanja preko reklamnih sporočil, tako so potrdili italijanski državljani ženskega in moškega spola, ki so se odzvali pozivu Komisije za enakopravnost med moškimi in ženskami pri predsedstvu vlade. Komisija je pred časom sprožila akcijo o »podobi žensk«, prejšnji teden pa je poročala o prvih rezultatih. Vabilu komisije, naj opozori na negativne ali pozitivne primere prikazovanja ženske vloge preko reklamnih sporočil v Ulmu, na televiziji, radiu, v dnevnem ali periodičnem tisku, se je odzvalo izjemno veliko ljudi. Po mnenju vef/ne iz reklamnih sporočil izhaja podoba, ki »kazi in zanika vlogo in dostojanstvo žensk«, je na tiskovni konferenci z obžalovanjem dejala predsednica Komisije Tina Anselmi. Po oceni Gioie Longo, ki je koordinatorka skupine o »ženski podobi«, dobljena slika »razkriva kulturno zaostalost«. Zaradi velikega odziva so se pri Komisiji odločili, da podaljšajo predvideni rok za sprejemanje sporočil in mnenj do 31. marca. Poziv ni namenjen samo posameznikom, temveč so tudi organizacije in ustanove vabljene, da »okencu« javijo, kje so pozitivno prikazali žensko in kje so jo naslikali s še posebej negativnimi lastnostmi. Na naslov skupine, ki zbira mnenja, je prišlo odločno več kritik kot pozitivnih ocen, še zlasti pa so nekateri TV spoti vzbudili vsesplošno ogorčenje. Največ »črnih pik« (vendar je to tudi reklama, saj eno glavnih pravil pravi, da je najpomembneje biti omenjeni, ne glede zakaj) je zbralo čistilo špic & span. Nesprejemljivo je, se je glasilo mnenje večine, da ženska v spotu nastopa kot omejena gospodinja, ki s »čudežnim« čistilom tako hitro počisti vse pode v hiši, da se takoj po odhodu moža v službo vsa srečna s pregrešnimi mislimi izmuzne od doma. O inteligenci ženske ne priča niti dolgolaso in črnolaso dekle, ki uporablja nalivno pero parker kot sponko za čudovite lase, medtem ko moški s peresi na vseh reklamah pišejo ali še raje izpolnjujejo čeke. Istočasno pa moški nastopajo pretežno oblečeni, medtem ko so ženske »najraje« nage. Njihovo goloto pa često lahko zakriva kos oblačila rdeče barve, ki je »barva prepovedanega in zato zaželenega«. Pobudo bodo sklenili s srečanjem, na katerem bo glavna beseda pripadla »mojstrom reklame« in s podelitvijo nagrad za najbolj negativen oziroma najbolj pozitiven prikaz ženske v reklami. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 l(j i - Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Un anno 9.On vita Iffjj jutranji dnevnik Nanizanka: Su e giu per 11.40 “everlv Hills Variete: Occhio al bi-II5- Slietto 12.05 v6?16 kratke vesti 13.30 ^riete: Piacere Raiuno 14.00 Savnik 14.30 2;Varkov svet V*dprta šola in Obvezna 15.30 5°la v deželah EGS tltroški variete: L albero 16.00 ufUrro ^Uad. oddaja: Big!, vmes 1?.55 T,azar Hanne in Barbere 18.05 A|Parlamenta in vesti I8.45 Kt jUa!no: Italia ore 6 adaljevanka: II miste- > A^ell'isola ‘0.40 p .rnanah in dnevnik lo e mia sorella V,0tn-, It. 1987, r.-i. Carlo -> )uerc*one' i- Ornella 22.35^) an0rt. v. sredo: miting v A Oo^liki indoor, vmes 24.00 g^00) dnevnik •jiS, p, ?Vnik in vreme °'40 B u‘ka 0Polnoči °kumentarec: Škatla zvok. ov in tišine RAI 2 ^ RAI 3 7.00 Risanke, nanizanka in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio' anch'io 10.20 Monografije: Obrtništvo 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Le stagioni del nostro amore (dram., It. 1966, r. Florestano Van-cini, i. Enrico Maria Salerno, Anouk Aimee) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Con i clown vennero le lacrfme (krim., Nem.-It. 1990, r. R. Hauff, i. Bernard Pi-erre Donnadieu, 2. del) 22.00 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.10 Film: Embryo (dram., ZDA 1976, r. Ralph Nelson, i. Rock Hudson) 12.00 Dokumentarna oddaja: Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaji: Informagio-vani, 15.00 Multimedial-na enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Hokej na ledu 16.40 Tekmovanje v sankanju 17.15 Nanizanki: I mostri - L - ereditž, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano: Un mercoledi nell ltalia dei tranelli 22.35 Večerni dnevnik 22.40 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.30 Izza kulis: Mirella Freni na vaji za opero Evgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Teniški turnir ATP LlE TV Slovenija 1 8.U0 Zimski počitniški program 11.00 Film: Dr. Jerryja čarobni napoj (ZDA) 12.40 Nadaljevanka: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (pon.) 13.45 Nadaljevanka: Daleč si prišla, Katie (pon.) 14.55 Video strani 15.05 Žarišče (pon.) 15.35 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Glavna priča 17.50 Spored za otroke in mlade: kontaktna oddaja Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Garderober (dram., VB 1983, r. Peter Yates, i. Albert Finney, Tom Courtney, Edward Fox) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 V živo iz Foruma 23.00 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Izdajstvo ter dokumentarni niz Veliki fotografi 1.15 Video strani • TV Koper 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.30 21.00 21.30 22.15 22.25 Športni pregled Spored v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica in risanke Barbagianni e Pavon-celle, Laurel & Hardy, Spunky and Tadpole Nanizanka: La famiglia Smith Dokumentarec: Ljudje in države 20. stoletja Nanizanka: Justice TVD Novice Rubrika o športu TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, nato (19.15) TV ruleta 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Mozartovo leto - slavnostni koncert z Dunaja 21.55 Dokumentarna oddaja: Že se ljudstvo je zbralo 23.10 Svet poroča 23.55 Yutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.15 Variete: Ona + jaz = oba (pon.); 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Iz opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (31. del); 11.45 Veliki uspehi Be-atlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: MZ Karol Pahor; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Slovenski izvajalci na laserskih ploščah: Simfonični orkester RTV Slovenija; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z it. svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Oddaja o SLO; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER Sl ]6.0( RETE 4______________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Gosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa, 11.00 Sefiora, 12.00 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nad.: Marilena (i. Fer-nando Carillo) 20.35 Film: Gli implacabili (vestern, ZDA 1955, r. Ra-oul Walsh, i. Qlark Gab-. le, Jane Russell) 23.00 Dokumentarec: National Geographic 0.05 Film: Barbarella (fant., It. 1967, r. Roger Vadim i. Jane Fonda) 2.05 Nanizanka: Bonanza -Clarissa ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days -Soavi sedici anni 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al col-lege, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver - Il pas-so finale, 19.30 Genitori in blue jeans - Una sof-ferta decisione, 20.00 Cri Cri - Asso di cuori 20.30 Film: Piedone 1’Africano (pust., It. 1978, r. Steno, i. Bud Spencer, Dagmar Lassander) 22.45 Glasbena oddaja: Top-Venti 23.35 Aktualno: Reportaža Jo-nathan 0.20 Nanizanki: Kung Fu -Una pištola sepolta, 1.20 Samurai OPEON__________________ 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: L'ultimo sapore dell aria (dram., It. 1978, r. Ruggero Deodato, i. Maurizio Rossi) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Napoli, Palermo, New York il triangolo della camorra (dram., It. 1981, r. Allfonso Brescia, i. Mario Merola, Massi-mo Mollica) 22.30 Rubrika o zdravju 23.00 Film: Bruce Lee contro la setta dei serpenti (pust., Hongkong 1983, r. Wu Chai Chun, i. Long Huei) TMC__________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nanizanka: Sceriffo Lobo 10.30 Nadaljevanki: Trio di cuori, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo . 12.30 Nanizanka: Doris Day Show 13.00 Dnevnik yi šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Jennifer la storia di una donna (kom., ZDA 1979, i. Elisabeth Mont-gomery) 16.45 Rubrika: Zenska TV 18.15 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Le ombre del pavo-ne (dram., Avstral. 1987, r. Philip Noyce, i. Wendy Hughes, John Lone) 22.20 Top šport: nogomet An-glija-Kamerun 0.10 Nočne vesti 0.30 Film: Luomo illustrato (fant., ZDA 1968, r. Jack Snight, i. Rod Steiger) TELEFRIULI____________ 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Film: Il prezzo del peri-colo (krim., 1983, r. Vves Boisset, i. Michel Piccoli) 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4 • (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Ifaliana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasba; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'ltaly; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila, 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Po mazaški akciji na Tržaškem pomazane table na Goriškem Pomazan krajevni napis pred Podgoro Uničene table v števerjanski občini Mazači, ki so se v noči od sobote na nedeljo spravili nad dvojezične napise na Tržaškem, pri svojem sramotnem početju niso bili osamljeni. Dobili so posnemalce tudi na Goriškem. Včeraj dopoldne so nas naročniki iz Podgore obvestili, da so neznanci pomazali dvojezično tablo pred vhodom v vas in ogorčeno protestirali proti takemu početju, ki se je v Podgori, v zadnjih nekaj letih, ponovilo nekajkrat. Med drugim so se neznanci spravili, komaj je bil odprt kulturni dom, tudi nad to ustanovo. Opremljeni s fotografskim aparatom, smo si ogledali pomazano tablo, kjer je storilce seveda motilo samo slovensko ime kraja. Zapeljali smo se dalje proti Jazbinam in Števerjanu in na različnih mestih ugotovili, da se mazaška in uničevalna akcija ni omejila na Podgoro. Poleg tega napisa pred železniškim podvozom, so se neznanci lotili smerokaza v Ločniku, ki označuje smer za Jazbine. V bližini mejnega prehoda pri Vipolžah so se neznanci spravili na napis "orožniki" in tablico povsem zvili in zmaličili. Da se je to zgodilo pred kratkim je mogoče sklepati iz dejstva, da se na zviti pločevini še ni utegnila oblikovati rja. Četrti dokaz vandalskega početja so neznanci pustili dober kilometer dalje, v smeri proti Števerjanu, kjer so v bližini dvolastniškega mejnega prehoda pod Cerovim zmaličili turistični dvojezični znak gostilne Dvor. Nepoškodovan pa je ostal turistični znak gostišča Formentini. Mogoče, da so neznanci uničili ali pomazali še kaj, vendar do danes nimamo o tem poročil. Čudi le to, da ostajajo taka in podobna dejanja žal neopažena, storilci pa neznani. Na slikah - foto Pavšič - pomazani ali uničeni znaki pred Podgoro, v Ločniku, pri Vipolžah in pod Cerovim. Navdušujoč sprejem za zmagovalca Lhotseja T. Česen je v ponedeljek predaval v Novi Gorici Tomo Česen je v svetu alpinizma postal pojem. Zmogel je to, kar je njegov predhodnik in v mnogočem tudi vzornik Reinhold Messner označil kot najtežjo nalogo alpinizma ob koncu 20. stoletja: solo vzpon v južni steni Lhotseja. Podvig mu je uspel med 22. in 24. aprilom lani. Od tedaj se ime slovenskega plezalca stalno pojavlja pri vrhu lestvice najboljših plezalcev v svetovnem merilu. Alpinistične revije ga predstavljajo kot junaka, vendar pa je tudi v mednarodni druščini plezalcev še marsikdo, ki mu skuša pri-služeno zmago oporekati. Tomo Česen je v ponedeljek zvečer predaval v Novi Gorici pred nabito polno veliko dvorano Kulturnega doma. Navdušenemu občinstvu, v dvorani je bilo tudi precej poslušalcev iz zamejstva, je prikazal zbirko nad tristo barvnih diapozitivov in dokumentarni film Katedrala Lhotse, ki sicer prikazujeta vzpon na 8.516 metrov visoki Lhotse (četrti najvišji vrh na svetu), ki pa v marsičem pojasnjujeta tudi Tomov pristop do alpinizma. Osvojitev Lhotseja namreč ni enkraten dogodek, ampak le (doslej) najzahtevnejši cilj sicer zelo uspešne, dobro poldrugo desetletje trajajoče plezalske kariere. Tomo Česen je po predvajanju diapozitivov in filma odgovarjal na številna in zelo različna vprašanja publike, pri čemer mu je, mestoma, priskočil na pomoč "stanovski" tovariš Podgornik. Na vprašanje o naslednjem pomembnem cilju je česen, ki ga dobro poznajo v mednarodnih in posebej italijanskih alpinističnih krogih — mimogrede naj navedemo, da je bil prejšnji teden gost A. Fogarja v znani televizijski oddaji Jonathan — dejal, da sicer razmišlja o zahodni steni Anapurne, za kar ima že tudi dovoljenje, vendar pa ne namerava posvetiti vsega časa samo Himalaji. Kaj pa meni o profesionalnem alpinizmu? Zadeva ima pač svoje pozitivne in tudi nega- tivne strani. Plezalci sicer veliko tvegajo, vendar od tega materialno nima; jo kdove kaj. Za sebe pravi, da ne bl hotel biti odvisen samo od sponzorjev' Ker je to preveč obvezujoče, alpin*s ' kot človek, pa rabi določeno svobodo-Pa še nečesa ne gre pozabiti: sponzor stvo traja nekaj časa, dokler je alpinlS na vrhuncu. Potem pa splahni. In zelo hitro. Na vprašanje — v raznih niansah s je ponovilo kar nekajkrat — zakaj so podvig v do lani nepremagljivi st® pa je Tomo dejal, da sta na odločit6 vplivala vsaj dva elementa: možno popolne koncentracije fizičnih in P hičnih zmogljivosti in varčevanje s 6 som. Solo plezanje pomeni hitrejši pon. Tomo Česen je pojasnil tu j kako so nastale in kako so se, do klavrno za tiste, ki so se jih lotili, ko čale polemike in dvomi o njegov6^, lanskem podvigu na Lhotseju. Sin je Česen predaval tudi v Sežani. Danes podpis listine Gorica - Nova Gorica Včeraj na posvetu ISIG o avtohtonih in priseljenih manjšinah Pogledi sociologov na manjšine Novi politični scenariji terjajo od raziskovalcev drugačne pristope k problemom Goriški in novogoriški župan Antonio Scarano in Sergij Pelhan bosta danes popoldne ob 18. uri na goriš-kem županstvu svečano podpisala sporazum o sodelovanju med sosednima prijateljskima občinama. Slovesnosti bo dala še poseben poudarek prisotnost predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija in predsednika vlade Republike Slovenije Lojzeta Peterleta. Današnji podpis listine o sodelovanju pomeni v bistvu formalizacijo predlogov o tesnejšem sodelovanju med mestoma, ki jih je lansko pomlad postavil novogoriški župan Pelhan. Predlogi so takrat zbudili veliko zanimanje in razpravo. Sledila so tudi konkretna, simbolična vendar zelo pomembna dejanja kot skupno polaganje vencev k spomenikoma padlim na Trnovem in deportirancem v goriškem spominskem parku. Danes prihaja do podpisa listine, ki bo obvezovala obe občinski upravi k širšemu, globljemu in tesnejšemu sodelovanju. Po preambuli, v kateri občini potrjujeta voljo in duh sodelovanja ter ugotavljata, da so se danes odprle nove obetajoče priložnosti za skupno rast, vsebuje sporazum vrsto obvez o skupnem upravnem delovanju in načartovanju prostora ter o pospeševanju kulturnih in drugih oblik spoznavanja in srečevanja. Prav tako se bosta občini skupaj zavzemali za odpravo ovir na vseh pod- Srečanje med SSk in Demosom Delegacija Slovenske skupnosti, ki jo je vodil novoizvoljeni pokrajinski predsednik Štefan Bukovec, se je v ponedeljek v Novi Gorici srečala s predstavništvom koalicije Demosa. Govor je bil predvsem o nedavnih izjavah goriškega župana Scarana na avdicijah glede zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Predstavniki SSk so poudarili negativno oceno teh izjav. S tem so soglašali tudi predstavniki Demosa, ki jih je vodila poslanka Bolcarjeva, in podprli stališče, da mora župan dopolniti in popraviti svoje izjave. Sinoči se je sestalo pokrajinsko tajništvo SSk prav z namenom, da sestavi predloge glede Scaranovih izjav, ki jih bo nato posredovalo županu. Predstavitev knjige V osnovni šoli na Dobrovem bodo jutri ob 18. uri predstavili zbornik Mi in Brda. Gre za dvojezično publikacijo, ki jo je pred kratkim izdala Pokrajina, pripravili pa so jo dijaki šol Ivan Trinko in L. Per-co. ročjih, za katera nista neposredno pristojni. Napovedani prisotnosti Biasuttija in Peterleta potrjujeta, da tudi deželna in republiška vlada podpirata ta prizadevanja. Pri tem naj povemo še, da bo Lojze Peterle že v petek spet v Gorici. Ob 18.45 bo na gradu sodeloval pri odprtju razstave ameriških fotoreporterjev Petra in Davida Turnieya, ki jo prireja ISIG. Na razstavi bodo predstavili fotografske dokumente o mirni revoluciji v vzhodni Evropi v letih 1989-90. Zvečer ob 20.30 bo Peterle na povabilo krožkov Acll, Studenci in Frontiera Aperta v pokrajinski sejni dvorani govoril o Sloveniji med Jugoslavijo in Evropo. Etnološka razstava Briške čriešnje so ble rdače... Tak je naslov etnološke razstave o pretekli podobi Brd. Odprli jo bodo jutri, 7. t. m., ob 13. uri na gradu Kromberk v okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. razstave V galeriji R. Debenjaka v Kanalu bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo ilustracij Miroslava Šuputa. V novem evropskem političnem scenariju, ki je doživel skokovite premike prav v zadnjih letih, se tudi manjšinska vprašanja postavljajo nekoliko drugače, kot smo jih bili vajeni obravnavati doslej. Spremembe v vzhodni Evropi, proces integracije med dvanajsterico članic Evropske skupnosti, šibitev meja kot političnih in kulturnih ločnic med državami pa tudi vse bolj množično priseljevanje iz iz-venevropskih držav so gotovo dejav- niki, ki vplivajo in bodo v prihodnjih letih še bolj na kulturno in etnično istovetnost posameznih okolij, na odnose med etničnimi in kulturnimi skupinami ter posamezniki, ki jim pripadajo. To so le nekatera med vprašanji, ki so jih včeraj obravnavali na posvetu na temo ' Avtohtone manjšine, priseljene manjšine. Možni prispevki sociologije", ki ga je v dvorani Trgovinske zbornice priredil goriški Inštitut za mednarodno sociplogijo ISIG. Po uvodnih pozdravih predsednika inštituta in deželnega odbornika Maria Brancatija ter goriškega župana Antonia Scarana, je v tematiko posveta uvedel ravnatelj ISIG prof. Alberto Gasparini. Niz poročil je nato začel prof. Franco Demarchi, ki je nadomestil napovedanega prof. Renza Guberta. Demarchi je govoril o novem sociološkem pristopu do problemov, ki se odpirajo z migracijskimi procesi in med drugim trdil, da je zagovarjanje multikulturne družbe zgolj emotivno ali ideološko in da se bodo priseljenci neizbežno podredili dominantni kulturi. Prof. Emidij Sussi je nato predstavil delo, ki ga je ISIG, večkrat tudi v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom, opravil na področju raziskovanja manjšinskih vprašanj. Navedel je nekatere pomembnejše empirične in teoretske raziskave in posvete o avtohtonih manjšinah zlasti v tukajšnjem obmejnem območju. Zaključil je, da pomenijo novi procesi v Evropi izziv za družboslovce, saj dajejo novo vsebino pojmom kot so etnična identiteta, procesi integracije in večkulturnost. Prof. Franco Fileni se je pri obravnavi albanskih manjšinskih skupnosti Gozdni požar nad Zagrajeni Obsežen požar je sinoči, nekaj po 19. uri zajel kraško gmajno in tudi gozdnato področje nad Zagrajem. Gašenje je otežila močna burja, pa tudi nizke temperature, saj je bilo zaradi zmrzali skoraj nemogoče uporabljati za gašenje vodni curek. V trenutku, ko to poročamo so skupine poklicnih gasilcev, gozdne straže in prostovoljnih gasilcev še zmeraj na delu. Neposredne nevarnosti,da bi se ogenj razširil tudi na naseljena območja in zajel prve hiše v Zagraju, oziroma Zdravščinah ni. Vendar prav vremenske razmere sila otežkočajo nalogo gašenja. Gre za požar izredno velikih razsežnosti. 8. FEBRUARJA 1991 OB 20.30 KULTURNI DOM TRST KULTURNI DOM GORICA DAM SLOVENSKE KULTURE SLAVNOSTNI V TRSTU I VAN K A H ERGOLD GOVORNICI V GORICI'LOJZKA BRATUŽ sužkft,i.' s#6’"' v Italiji zavzel za prehod od konF P zicije med manjšino in domina ^j, kulturo k novi vlogi manjšine. - 0, šinska skupnost jo lahko pridobi , da opusti težnjo po ohranjevanju F tj teklosti in razvije svoje sposob spodbujevalca novega in predlaga alternativnih kulturnih modelov rist celotnega okolja. klen'- Dopoldanski del posveta sta 5 val la prof. Elie Kallas, ki je obrav kompleksne in pogosto draIIiairl Jr. medetnične odnose v Libanon^ «,rte Georg Meyr, ki je predstavil Cjj) ISIG glede preučevanja na«o ^ odnosov v vzhodni Evropi na-splošno manjšinskih vprašanj n ^g. šem kontinentu. Popoldanski daZpra-sveta je bil pretežno posvečen r vi o problematiki priseljencev.^, fliktom in integraciji med kul av Na sliki (foto Marinčič) del n številnega občinstva na posve razna obvestilu -------------:----feb^ SPD Gorica obvešča, da bo .aja, arja zadnji dan smučarskega jvjeV®!’ nedeljo, 24. februarja, pa bo n ^ t)0 skem sedlu društveno tekmovanj prjjav veljalo tudi za memorial Fagane sprejemata Ivo Berdon in Ivan kino 3 »Miliardi«- 2.oO prto. Jutri 18.00 - — •so 1 aereu«- ^ 22.00 »La b^ d j0. redan mladm *pub JA V - (Al^f^OO. >anes ob 11. uri GGior?p%k0' » žalosti, na Trgu tainkajsnL vdoVa kev v Ločniku in na gulig°) r fla išče, ob 12. uri Joland3^ Abonmajski koncert Glasbene matice Poklon geniju V sklopu šestega abonmajskega koncerta Glasbene matice je v petek, 1. t. m., v Kulturnem domu v Trstu nastopil pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica komorni ansambel Slovenicum iz Ljubljane s solisti Justinom Felicijanom, Dunjo Vejzovič in Dordem Stanettijem. Program, posvečen 200-letnici Mozartove smrti, je obsegal skladbe Star-zerja, Koželuha in seveda Mozarta. Ansambel, ki uživa precejšen ugled v domačem in tujem glasbenem svetu, je s prvo skladbo ua programu sicer nekoliko razočaral, saj je izvedba Starzer-jevega Divertimenta v C-duru za godala izpadla predvsem v prvih dveh stavkih skrajno nezanimivo. Allegro in Minuetto sta bila namreč zaigrana enolično, skoraj brez dinamičnih nians. Sele v Larghettu in živahnem Allegru )e orkester pokazal nekaj več vitalnosti, čeprav je tudi tu glasbena linija od časa do časa propadala. Mnogo bolj prepričljiva je bila izvedba Mozartovega Kon-certa v Es-duru K 447 za rog in prkester, kjer je prišel lepo do izraza lahkoten in zabaven značaj skladbe. Tehnično in interpretativno zahteven solistični Part je hornist Justin Felicijan Speljal predvsem v obeh Alleg- rih nekoliko boječe in morda premalo duhovito. Kljub temu pa je skupaj z orkestrom znal podati tako plesne in elegantne teme kot tudi energične in odločnejše dele v njihovem pravem duhu. Drugi del koncerta je bil kakovostnejši. Z Mozartovim reci-tativom in arijo K 505 »Ch' io mi scordi di te? Non temer, amato bene« za sopran, klavir in orkester je večer prav gotovo dosegel svoj višek. Ob spremljavi orkestra in pianista Dorda Stanettija, je sopranistka Dunja Vejzovič s svojim čistim in toplim glasom izredno ekspresivno podala vso lepoto te skladbe. Medtem ko je orkester skrbel za harmonsko dopolnilo, je pianist znal z briljantnim igranjem odlično izpeljati »dialog« s pevskim partom. Za konec je ansambel s Simfonijo v g-molu Leopolda Koželuha le še potrdil svoje interpreta-cijske sposobnosti. V obeh hitrih stavkih je namreč pokazal 'ob homogenem igranju izredno temperamentnost in odločnost, medtem ko je tekoče izpeljal prijeten Adagio. Za bis so razigrani orkestraši ponovili Minuetto iz Starzerjevega Divertimenta v C-duru, ki je tokrat zazvenel veliko bolj sproščeno in muzikalno. VESNA ZUPPIN Še danes in jutri v tržaškem Kulturnem domu Komedija Kaj pravijo rože V Kulturnem domu v Trstu bosta še danes In jutri na sporedu ponovitvi pesnitve s petjem in plesom Federica Garcie Lorce "Kaj pravijo rože" v režiji priznane odrske umetnice Mete Hočevar, ki si je tudi zamislila scenografijo. Gre pravzaprav za opereto, saj zavzema glasba v tej igri pomembno mesto. Skladbe v vročekrvnem španskem ritmu je za to predstavo napisal mladi glasbenik Aldo Kumar. Do konca februarja si te Lorcove igre ne bo več mogoče ogledati zaradi gostovanja igralcev Slovenskega stalnega gledališča v Celju in Kranju. Igro "Kaj pravijo rože" bodo ponovili šele v začetku marca Slovenska noviteta na odru ljubljanske Drame Jovanovičeva komedija »Don Juan« v labirintu, tavati po potkah in stezicah, iskri- ki se izmika stopinji in močno načenja p^idualen smisel za orientacijo. Tako se nemara f) gledalec, ko gleda zadnje gledališko delo CSerja in dramatika Dušana Jovanoviča »Don 's4nna Psu<<- Kait’ sobotna praizvedba v Ijubljan-°rami postavlja pred oči in razum vrsto vozlov, ksr Prikujejo na različnih ravneh in hkrati v mre-ki ^ interakciji žanrov in prijemov. To je operacija, %Vtoriu teh vrstic sicer ugaja in je vanjo prepri-z„g' /nešanica prevelike obilice elementov pa se Oie fdo; pa kdaj pokazati za neproduktivno. Iz ele-«e, „ komedije, kriminalke, satire, alegorije, far-ri^r°teske, fantastike, drame pa Jovanovič ven-dctžj.oblikuje osnovni tloris, ki je v vsakršni degra-človeka, tako fizični kot čustveni in metafi-Zf)0/' pre, skratka, za popoln razpad razumskega, sttjž^lčlovekovega tkiva in biološke, fizične sub-'■idje' ki je ni mogoče več obvladati: telesnost, ki jeP0stanejo neukrotljivi, zbežijo iz območja uma, ki 1 P° drugi strani vendarle še edina obstojnost, %s?.at!u/e bit. Ta beg iz telesnega oklepa v čisto tiirij eH^no (ne bomo rekli: metafizično) nebo je Prit t?lna možnost, da zaslutimo svobodo, h kateri h*i(riQ°^k hrepeni. Ali je svoboda dekompozicija livQ°yanovičevemu junaku, novinarju Leopoldu V°W fe tel° uPre Jn začenja uveljavljati lastno llvrija ** ubija tako imenovano »svobodo uma«. nt(esa Se zagnusi samemu sebi in okolju, ne more r^Qlri0r .Ve(- obvladovati, rad bi se vključil v nor-rriri bj žaljenje in družbo, ki absurdno tre lešnike, čelt, l z.ar's°val spomin, saj je bil partizanski kurir-biti v dialektičnem, čeprav kontrastnem je lu s svojim okoljem, a telo ga ne uboga več, ^st in0ia. P°ta in to je krč, ki izniči vsako sklad-voljo. Skratka, nič več ne ostane in, para- Dušan Jovanovič doksalno, edina možnost preživetja je samouničenje. To je svet, ki nima perspektive, niti sedanjosti, je obremenjen samo s preteklostjo, ki pa je tudi vprašljiva, kot so vprašljive vse ideologije, ki bi rade postrojile vesolje v nekakšen materialni red. Če je to osnova zadnjega Jovanovičevega odrskega napora (Jovanovič je bil tudi režiser uprizoritve), potem seveda ni povsem jasno in utemeljeno, zakaj toliko dodatnih komedijskih in drugačnih elementov, ki sicer »Don Juana« učinkovito humorno dopolnjujejo, ni jim pa videti veliko logičnih spojitev z osrednjo temo, kajti zdi se, da je kontrast med »normalnim« življenjem treh Hvalovih bivših žen, sina in drugega sorodstva, partizanskega komandanta, istrskega kmeta in tako naprej, premalo izpostavljen, čeprav vendarle nakazan skozi disonanco normalnosti in abnormalnosti (po splošno veljavnih vrednostnih kriterijih). Tudi video, ki nad odrom »komentira« Hvalove muke, je element, brez katerega bi uprizoritev prav tako dobro shajala, seveda po zaslugi glavnega interpreta Radka Poliča, ki je razkroj Poldeta Hvale prikazal z izjemno koncentriranim izraznim nabojem in enkratnim posredovanjem psihološkega in telesnega trganja. Poliče-va kreacija je brez dvoma nekaj redkega, na meji med totalno dezintegracijo in lovljenjem še zadnjih vršičkov konvencionalnega življenja. To je kreacija do skrajnih izraznih možnosti. Tudi ostali interpreti so seveda ustvarili nekaj bleščečih figur, v prvi vrsti Majda Potokar in Roman Končar pa še Lojze Rozman, Milena Zupančič, Polona Vetrih, Matjaž Tribušon in Aleš Valič, ki so znali vzpostaviti nekoliko bolj izostren kontrast znotraj in v razmerju s protagonistom. S pomembnima vlogama sta nastopila še Marijana Brecelj in Danilo Benedičič (z utrinkom je sodeloval tudi Božo Šprajc), dramaturginja je bila Darja Dominkuš, scenograf Vojteh Ravnikar, kostumografka Bianka Adžič-Ursulov, skladatelj Davor Rocco, koreografka Tanja Zgonc, video projekt pa je bil delo Jana Zakonjška, Radovana Čoka in Emila Hrvatina. MARIJ ČUK Jutri bo v Ljubljani slovesna podelitev Prešernovih nagrad I • ^Utrl hr, Hub); ' ° v Cankarjevem domu v slavnostna podelitev Prešer-• ada in nagrad Prešernovega Ns bo ra *eto 1990. Slavnostni govor-Andr eFUkliški minister za kulturo To bne- CaPuder. if. Zp ___, t'a9taH °J^e 45- Podelitev Prešernovih , oVeaa'medte-- - - • ISgj 9® sklad, ^Ve9a rj;dt;ern ko so nagrade Prešer-Preše--9 uvec^' kasneie' 9- leta dl VfWstm°Ve na9rade podeljujejo ®>o tce dosežke oz. življenjsko ii i, daP0dr°člu umetnosti (kar po-. s0dla9i javnega razpisa Sšt (to so^v!^0^6 Predloge pravne lUdi Va' kraip ko kulturnoumetniška da i, Satt>ostJ6Vne skupnosti itd.), kot *>li a Židani,111 kulturni delavci. Ime-danr is. ž s° takrat lahko predlo-*0dofde so n^eCfmdra: za Prešernove ^ n' Za na adftavili okrog 20 pred-4 PUblL 6 Prešernovega skla-0 60. Iz zamejstva so predlagali 3 umetnike: Vladimirja Jurca, Ubalda Vrabca in Edvarda Zajca. Predloge ocenijo strokovne komisije za posamično umetniško področje, tj. glasbo, književnost, film in radiotelevizijo, dramsko umetnost, ples, likovno umetnost in oblikovanje oz. arhitekturo. Strokovne komisije predstavijo ocene in mnenja o kandidatih upravnemu odboru Prešernovega sklada, to je organu, ki ima glavno besedo pri izbiri nagrajencev. V preteklosti se je večkrat zgodilo, da je upravni odbor izbral nagrajence ne glede na mnenje strokovnih komisij: to je povzročilo polemike med člani strokovnih komisij in upravnim odborom, vendar pravila pri tem so dokaj jasna; upravni odbor ima diskrecijsko pravico, to pristojnost pa mu poverja zakon o Prešernovih nagradah. Upravni odbor Prešernovega sklada imenuje republiška Skupščina za 2 leti. Sestavlja ga 15 članov, trenutno mu predseduje dr. Ivan Sedej; člani strokovnih komisij pa so imenovani vsako leto posebej. Finansiranje Prešernovega sklada zagotavlja republiški sekretariat za kulturo. Upravni odbor se je zadnjič sestal 19. januarja. Takrat je tudi določil nagrajence. Kaže, da bodo zdajšnji mehanizem izbora nagrajencev že letos spremenili. Zdajšnja »pravila igre« bodo skratka spremenili, pri tem pa bodo izglasovali nov zakon. I. Vogrič Dve številki Nove revije Z rahlo zamudo smo prejeli 103. in 104. številko Nove revije, ki ostaja le deklarativno mesečnik »za kulturo«, saj je zapisov z ožje kulturnega področja morda še manj kot prejšnje čase. Izrivajo jih politične, religiozne in druge problematike, ki jih samo v najbolj ohlapnem smislu še lahko stlačimo pod dežnik kulture. Novembrska, 103. številka se začenja z razpravo o ustavhosti, sledita prozi Vladimirja Kovačiča in Emila Filipčiča, pesmi pa objavljajo Boris A. Novak, Vid Snoj, Maja Vidmar in Štefan Remic. V odmevih na razpravo o »papirnati učenosti« se oglašata Vid Snoj in Igor Zabel, medtem ko Ciril Bergles predstavlja pesništvo Ernesta Cardenala. Pod naslovom Mit in znanost si lahko preberemo eseje Lea Šešerka, Jacguesa Ruffieja in Tineta Hribarja. Marko Kerševan piše o svetem, religiji in religiologiji, nakar sledi intervju z Mirkom Hribarjem in zapis Marka Jenšterleta o Tinetu Debeljaku. France Pibernik piše o tragičnosti Janeza Remica, ki je izginil v množičnih povojnih čistkah. 103. številko Nove revije zaokroža odgovor A. Rota na pisanje I. Jana. Decembrski zvezek Nove revije pa uvaja Tine Hribar z zapisom o slovenski kulturi in demokraciji. V bloku za poezijo objavljajo Alojz Ihan, Darko Komac, Jana Pavlič, Rade Krstič in Jaša Zlobec, medtem ko se s proznimi deli oglašajo Andrej Morovič, Aaron Kronski in Stanko Majcen. Sledi oddelek, posvečen srbskemu pesniku in esejistu Miodragu Pavloviču, pod skupno temo Jezik in umetnost pa so s svojimi razmisleki predstavljeni Janez Strehovec, oče sodobne her-menevtike H. G. Gadamer, Aleš Debeljak in Aleksander Zorn. O civilni religiji govorijo prispevki Roberta N. Bellaha, L. N. Džrnazjana, Marjana Smerketa in Janeza Svetine. Nato si lahko preberemo pogovor z Vinkom Brumnom in dva zapisa o folklori izpod peres Marije Stanonik in VVilliama O. Hendricksa. Sledi Glosa Milana Apiha in kot zaključek še kazalo IX. letnika revije. Drevi predstavitev zbornika Oktava Zveza kulturnih organizacij iz Sežane bo drevi ob 20. uri v kleti Vinakras v Sežani predstavila zbornik krajevnih besednih ustvarjalcev »Oktava«. S tem se ZKO vključuje v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. V zborniku je predstavljenih osem književnikov sežanske občine z življenjepisi in besedili v slovenščini in angleščini. To šo Miran Kovačič, France Magajna, Jolka Milič, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek, Magdalena Svetina, David Terčon in Aldo Žerjal. Srečanje ob predstavitvi zbornika, ki je izšel tik pred novim letom (založila ga je ZKO, likovno pa zasnoval Milovan Valič), bo s svojo kitaro popestril Igor Starc. Založba bo živela Kar nekam simbolično, kot nekakšno »darilo« pred slovenskim kulturnim praznikom, sta včeraj zvenela sklepa občinskih izvršnih svetov v Kopru in Izoli, da s proračunskimi sredstvi dokončno podprejo načrt sanacije založbe Lipa. Dobro poldrugo leto je minilo, odkar so finančne zadrege založbe izbruhnile na dan in pred vse' odgovorne — ne samo vodilne delavce v Lipi — postavile zelo neprijetno vprašanje: ali naj Primorska ima založbo, ali ne? »Če jo izgubi, potem bo to velika kulturna sramota, nepopravljiva napaka,« so govorili zagovorniki obstoja Lipe. »Če hoče obstati, se mora drugače, ekonomsko obnašati, reorganizirati,« so govorili tisti, ki proti obstoju založbe niso imeli nič, v njenem delovanju pa vendarle videli precej pomanjkljivosti in neracionalnosti. In po nekaj manj kot dveh letih agonije — to lahko mimo zapišemo, saj je nevarnost uvedbe stečaja založbi nenehno grozila — so se zadeve rešile. V vseh primorskih občinah, kjer so se občasno tudi mačehovsko in nekorektno vedli do vodstva, ki si je prizadevalo najti izhod iz krize, so sklenili s proračunskimi sredstvi pokriti dolgove založbe in ji zagotoviti normalno delo. Dolgovi, ki naj bi jih pokrile občine, trenutno znašajo 1,6 milijona dinarjev (je bila za vrednost manjšega stanovanja res potrebna skoraj dveletna agonija?), v založbi pa pravijo, da bodo v kratkem prodali tudi poslovne prostore v Ljubljani in v celoti sanirali finančni položaj podjetja, ki naj bi se v bodoče organiziralo v družbo z omejeno odgovornostjo in ne v delniško družbo, kot je bilo sprva mišljeno. Upniki bodo poplačani, dosedanje delo, ki v zadnjih dveh letih poteka brez izgube, pa kani-jo nadaljevati. Letos naj bi izdali okrog 20 knjig, od tega tri komercialne, ostale pa s podporo kulturnega ministrstva oziroma sponzorjev. Po včerajšnji seji občinskih IS v Kopru in Izoli nam je direktor in glavni urednik Jože A. Hočevar povedal: »Zelo sem vesel, da so se zadeve vendarle iztekle tako kot smo si zagovorniki obstoja in delovanja založbe želeli. Upam, da nam bo naš letošnji program uspelo izpeljati, da bomo izdali vse knjige, ki smo jih dali v načrt. Prvo knjigo iz letošnjega programa smo iz tiskarne pravkar dobili. Gre za knjigo Razprave o Prešernovi poeziji, ki jo je napisal Janko Kos. Prihodnji teden pa iz tiskarne pričakujemo knjigo Janeza Kramarja: Narodna prebuja istrskih Slovencev. Obe knjigi izideta v nakladi tisoč izvodov in sta tudi finančno pokriti, tako kot vsak naš projekt, ki smo se ga lotili v zadnjih dveh letihi« DUŠAN GRČA Četrtfinale za nogometni pokal Sami prvoligaši Od jutri v Val di Fiemme Nordijsko SP RIM — Danes in jutri bodo na sporedu prve četrtfinalne tekme za italijanski nogometni pokal. Med sabo se bodo pomerili sami prvoligaši. V Neaplju bo tekma med Napolijem in Bologno, ki se ta čas zlasti zanimata za svoj majav položaj v prvenstvu, a za Napoli velja, da je zmaga v pokalu zadnja možnost za nastop na evropski sceni v prihodnji sezoni. Kot znano bo Napoli nastopil brez Maradone, ki ga je društvo v bistvu suspendiralo, a trener Bigon se je odpovedal tudi vratarju Giovanniju Galliju, ki je v neki znani ponedeljkovi televizijski oddaji izjavil, da se v Neaplju ne počuti dobro in da bo prihodnje leto odšel. V Bariju vlada veliko pričakovanje za nastop Milana, ki bo sicer tudi tokrat nastopil s svojo »drugo« ekipo, v kateri pa bodo od standardnih igralcev Ancelotti, Carbone, Galli in Mal-dini. Torino se bo doma pomeril s samp-dorio, ki jo je letos že dvakrat premagal: v prvenstvu 6. januarja in na poletnem turnirju v kraju Saint Vincent. Tekma med Romo in Juventusom bo jutri. Tekme bodo zvečer ob 20.30. Vstopnice za 01 BARCELONA — Strah, da bi lahko zaradi zalivske vojne odložili olimpijske igre (zimske v Albertvilleju in poletne v Barceloni), je zaenkrat odveč. Izvedelo se je, da bo namreč mednarodni olimpijski odbor v petek odposlal vsem svojim članicam vabilo za udeležbo na zimskih igrah. V Barceloni se je včeraj celo že uradno začela predprodaja vstopnic. Odziv je bil skromen. Prodali so tisoč vstopnic, izpolnjeno pa je bilo tudi 35 tisoč formularjev za rezervacijo vstopnic za slovesni odprtje in zaključek iger. Osem kandidatov za nogometno SP ZURICH — Nekaj ur pred iztekom roka za prijavo, je kandidaturo za izvedbo nogometnega SP za leto 1998 vložilo osem držav. Le-te so: Anglija, Francija, Maroko, Brazilija, Čile, Indija, Portugalska in Švica. CAVALEŠE — Na progi Tesero v dolini Val di Fiemme bo jutri začetek 15. svetovnega smučarskega prvenstva v nordijskih disciplinah. SP, ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz 30 držav, bo trajalo enajst dni, podelili pa bodo 45 kolajn v 15 disciplinah (deset tekov, trije skoki, dve kombinaciji). Za uvod se bodo tekmovalci pomerili v teku na 30 km. Italijani si od te dirke veliko obetajo, čeprav ostaja favorit Sovjet Vladimir Smirnov, legendarni Šved Svan pa zan biti vselej nevaren, čeprav se letos v tekmah za svetovni pokal res ni izkazal. »Az-zurre« bodo jutri zastopali Marco Al-barello (sicer specialist za krajše razdalje, a ga ta čas pesti bronhitis), Ma-urilo De Zolt, Gianfranco Polvara in Giorgio Vanzetta. Za slednjega bo to pred zaključkom športne kariere ena zadnjih priložnosti, da se dokoplje do prestižne uvrstitve, 41-letni veteran De Zolt pa bo vse svoje karte nemara stavil na 50-kilometrski maraton. Tehnični direktor ekipe Mario Azitta pa je izjavil, da bi si najraje želel uspeha v štafeti, ker bi tako dokazali, je poudaril, da v Italiji nimamo le dobrih posameznikov. Slovesno odprtje prvenstva bo ob 9.15. Runggaldier v formi Najhitrejši v Val d’lseru VAL DTSERE — Italijanski smukač Peter Runggaldier, dobitnik srebrne kolajne v smuku na nedavnem svetovnem prvenstvu, je na včerajšnji poskusnih spustih v okviru petkovega smuka za svetovni pokal dosegel najboljši čas. Runggaldier je dosegel čas r58"93, za njim pa so se uvrstili Norvežan Skaardal (1'59"33), Francozi Cretier (1'59"41), Piccard (1'59'85), Alphand (2'00"00), Pie (2'00"02), Norvežan Thorsen (200T6) in Nemec Wirns-berger (2'00 T8). Italijan Kristian Ghedina je bil 11. s časom 2'00"56, Marc Girardelli pa 15. s časom 2 00"97. Pokal prvakov: jutri v Pesaru Scavolini Pop 84 PESARO — Pred jutrišnjim povratnim dvobojem za košarkarski pokal prvakov med Scavolinijem in split' skim Popom '84 vlada v Pesaru veliko pričakovanje glede zdravstvenega stanja centra Walterja Magnifica, ki se je znova poškodoval med nedeljsko pt' venstveno tekmo v Bologni s Knor-rom. Vse kaže, da bo Magnifico le i9' ral, vendar pa se ne ve, kakšen bo lahko njegov doprinos. Scavolini mora odslej vedno zmagati doma, Pop '84 pa mora po domačem porazu z Makabijem doseči kako prestižno zmago na gostovanjih. Toda h-der ekipe Toni Kukoč ni v najboljši formi, ekipa pa je letos že tako bleda senca lanskega zmagovitega moštva-Sicer pa je res, da se km prida dobro ne godi niti Italijanom. Se zlasti slabo je na mednarodnem prizorišču doslej igral ameriški play Darwin Cook. V Splitu je Pop '84 gladko zmagal s 86:66, visoko prednost pa si je priigral predvsem v drugem polčasu. Jutrišnjo tekmo v Pesaru bosta sodila G rek Douvis in Poljak Zych. Na teniškem turnirju Chang (ZDA) out v Milanu MILAN — Na teniškem turnirju »Muratti time indoor« z dobro zasedbo igralcev je Nemec Steeb (73. na jakostni lestvici ATP) s 6:1, 7:5 nepričakovano izločil Američana Changa (št. 16). Še nekaj izidov: Česnokov (SZ) - Pes-cosolido (It.) 6:3, 6:3, Jarryd (Šve.) -Raffa (It.) 6:0, 6:1, Caratti (It.) - Lund-gren (Šve.) 7:6, 6:2. V Trstu trofeja »Bartoli« v judu TRST — V telovadnici tržaške Soci-eta ginnastica triestina bo v nedeljo 9. izvedba mtrofeje »Bratov Bartoli« v judu. Tekmovanja se bodo udeležile moške ekipe iz Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Francije, Švice in Italije. Vsaka ekipa šteje sedem tekmovalcev. V Viareggiu odslej četrtfinalne tekme V1AREGGIO — V četrtfinale mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu so se se včeraj uvrstile še ekipe Napolija, Rome in Milana. Pridružile so se Fiorentini, Bologni in Atalanti. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Poraz domovcev CORRIDONI - DOM GOMETAL 87:78 (36:42) DOM: Košuta 16, Semolič 6, Bric 15, Dornik 4, Puiatti 27, Prinčič 10, Gruso-vin, Kocjančič, Ambrosi, Batello. OSEBNE NAPAKE: Dom 24, Corri-doni 21; PON: Prinčič v 33’, Picillo v 38’; izključen Sorrentino v 39' in Bric v 40'; TRI TOČKE: Puiatti 4, Semolič in Košuta 1. Domovci so proti prvouvrščenemu Corridoniju zaigrali eno boljših letošnjih tekem, vendar pa so po krivdi sodnikov potegnili krajši konec. V prvem polčasu so namreč belor-deči s požrtvovalno igro v obrambi in ogranizirano igro v napadu povedli tudi z desetimi točkami prednosti (v 18' je bilo 30:40). V uvodnih minutah drugega polčasa so domačini nadoknadili zamujeno in nato povedli, vodstvo pa ohranili vse do konca srečanja. Kot podatek naj povemo, da sta sodnika v prvih štirinajstih minutah drugega polčasa dosodila bore tri osebne napake domačim igralcem. Naši so sicer v poslednjih minutah srečanja dali res vse od sebe, saj so se minuto pred koncem približali na same štiri točke (82:78), vendar več niso zmogli. Kljub porazu lahko pohvalimo celotno moštvo, še posebej razigranega Brica, ki je bil v drugem polčasu prava gonilna sila naših fantov. (A. S.) Odbojkarji Zoisa dobro pričeli Na Tržaškem se je začelo tudi moško odbojkarsko prvenstvo za višje srednje šole. Ekipe so razdeljene na dve skupini, vse tekme pa se odvijajo na šoli »Gali-lei«. Dijaki Žiga Zois so za uvod naleteli na neenakovredne dijake Deledde in zmagali z 2:0. Profesor Drasič je lahko uvrstil na igrišče vse razpoložljive igralce in vsak izmed njih je pripomogel k zmagi. Naslednjo tekmo bodo dijaki Žiga Zois odigrali v sredo 13. (DAMA) Žiga Zois: Bevilacgua, Bosich, Cfli-berto, Čuk, Kralj, Malalan, Pavlica, Stopar, Strain, Zaina. V veleslalomu na Nevejskem sedlu Podvig Šuberjeve V kraju Forni di Sopra, na progi Cruscicales na Varmostu se je v lepem sončnem dnevu s temperaturo -13, odvijal v nedeljo veleslalom v kategoriji pionirjev, na katerem so predstavniki naših zamejskih smučarskih društev dosegli dobre rezultate. Za pravi podvig je poskrbela Valentina Suber, ki se je v kategoriji naraščajnic uvrstila na drugo mesto takoj za Uršulo Nussdorfer. Kaže, da je predstavnica SK Brdi-na sedaj v polni formi glede na rezultate, ki jih dosega na zadnjih tekmovanjih, po lažji krizi, ki jo je zajela prejšnji mesec. VRSTNI RED VELESLALOMA DEČKI 1. Mauro Bruni (Sci Cai) 58 "36; 6. Fabio Germani (Brdina) 62"88; 9. Gabrijel Talotti (Brdina) 65"96; 15. Kristjan Leghissa (Devin) 73 "43; 16. Dimitrij Prašelj (Breg) 73’87; 19. Marko Leghissa (Devin) 85'95. DEKLICE „n, 1. Francesca Sannini (Sci Club 7 64''22; 5. Jasmina Štrekelj (Brdina) 69 "75. NARAŠČAJNIKI . . 1. Sasa Merlak (Sci Club Gorizia/ 56 "95; 12. Aleks Prašelj (Mladih1* Resco MZSTE Metal Trading) 67 40' NARAŠČAJNICE ,, 1. Uršula Nusdorfer (Sci 59''45; 2. Valentina Šuber 60 "95; 6. Tanja Pitacco (Mladm? Resco MZSTE Metal Trading) 68 8. Heidi Sigoni (Mladina Renn. MZSTE Metal Trading) 72"36; 9. Kv berta Greco (Devin) 84 "96. v Na ekipni lestvici je Brdina Forni di Sopra dosegla tretje h*®5 a. V soboto bodo mladinci na PiaIEUr vallu tekmovali v superveleslalo • medtem ko bodo v nedeljo tekni0 na Nevejskem sedlu v slalomu. e Cicibani in baby sprint Pa v bodo podali v Sappado, kjer boo nedeljo tekmovali v slalomu. (EZA) Na 2. plavalnem tekmovanju »Trofeje delfinov« Nova zmaga v rokometnem prvenstvu C lige Miloš Kalc (PK Bor) peti Mladi Borovi plavalci so nastopili v soboto na Alturi na 2. tekmovanju »Trofeje delfinov« v organizaciji plavalnega centra FIN Trst za dečke letnika 1982 in mlajše ter deklice letnika 1983 in mlajše. V obeh kategorijah 50 m prosto in 50 m prsno je nastopilo skupno več kot 60 otrok, med katerimi je za pravo presenečenje tokrat poskrbel komaj 8-letni Borov plavalec Miloš Kalc, ki se je povzpel tako v eni kot v drugi disciplini pod sam vrh lestvice z zelo majhnim zaostankom za prvouvršče-nim. Na 50 m prsno je bil peti, kjer je s časom 57" zaostal za prvouvrščenim Umarijem od Triestine za 5 sekund in tako prvič priboril Boru točke v okviru tega tekmovanja. V isti disciplini sta nastopila tudi borovca Marko Zupan in Oskar Perosa, ki sta dosegla sicer nekoliko nižji uvrstitvi, kljub temu pa sta pokazala lep napredek. Miloš Kalc se je dobro odrezal tudi na 50 m prosto, kjer je bil s 46 "2 deveti in je tudi v tej disciplini priboril svojemu društvu točke. Nastopila so tudi dekleta, ki dokaj dobro obetajo. 50 M PROSTO DEČKI: 1. Radin (82) FIN 38"4 (11 točk); 9. Miloš Kalc (82) BOR 46 "2 (2 točki); 22. Marko Zupan (82) BOR 59"3; 34. Oskar Perosa (83) BOR 1'07 "9; 40. Luka Peric (84) BOR 1'21"8; 41. Daniel Bukavec (82) BOR T39 "2. 50 M PROSTO DEKLICE: 1. Cap-pellani (83) ALTURA 48 "4 (11 točk); 14. Biserka Cesar (83) BOR 1:20,4; 17. M. Alejandra Glavina BOR 1:40,6. 50 M PRSNO DEČKI: 1. Umari (82) USTN 51 "8 (11 točk); 5. Miloš Kalc (82) BOR 57" (6 točk); 22. Marko Zupan (82) BOR 1T8 "0; 31. Oskar Perosa (83) BOR 1'49"9. 50 M PRSNO DEKLICE: 1. Ficur (83) USTN 55"2 (11 točk); 12. Alejandra Glavina (84) BOR 2'10"0. Na Škofijah nova športna dvorana ŠKOFIJE — Pred kratkim so na Škofijah ob osnovni šoli Oskarja Kovačiča odprli nov otroški vrtec, danes pa bodo v okviru šolskega kompleksa prebivalci in športniki tega kraja dobili še en pomemben objekt - športno dvorano. Uresničila se bo dolgoletna želja Športnega društva Škofije in rokometnega kluba Burja, katerih neumorni aktivisti imajo največ zaslug za to, da so na Škofijah v dveh letih zgradili lepo športno dvorano s 1536 kv. metri površine, od česar igralne površine obsegajo kar 1100 kv. metrov. V dvorani je tudi tribuna za okrog 800 gledalcev. V KS Škofije in športnem društvu Burja, ki sta investitorja objekta, ocenjujejo, da je danes objekt, z opremo vred, vreden okrog 21 milijonov dinarjev. Vse to bodo proslavili danes ob 16.30, ko bodo dvorano odprli in se bodo v njej ob 17. uri rokometašice domačega kluba pomerile z ljubljansko Belinko Olimpijo. Že v soboto pa bo v novi športni dvorani na Škofijah prvo uradno, tekmovalno srečanje, ko se bodo rokometašice Burje pomerile z ajdovkami oziroma Mlinotestom. To bo primorski derbi v drugi zvezni ligi - zahod. Kot nam je povedal Igor Bertok, eden od »motorjev«, ki so gnali gradnjo tega lepega športnega objekta, bodo objekt v prihodnosti bržčas oddali v najem tako, da se bo moral sam vzdrževati, saj ga ne bodo uporabljali le šolarji in rokometašice pač pa tudi drugi. (D. Grča) Krasovke s polno paro KRAS - PALLAMANO NIEGO SAN DONA’ 30:23 KRAS: Ferluga 2, Jagodic 6, Citter 1, Obad, Marzetti, Bizjak 2, Kozlovič, Natural 1, Foschini, Simeone 18, Calzi. V drugem kolu povratnega dela prvenstva so naše rokometašice doma zasluženo premagale ekipo Niego iz San Donaja in zasedajo tako kar naprej neovirano vrh lestvice s 16 točkami. Tekmo so naše začele dokaj povprečno, saj so precej grešile v napadu in slabo zapirale prostor v obrambi. Tako so jim bile nasprotnice še v 10. minuti prvega polčasa tik za petami. Krasovke so namreč vodile le z golom razlike. Kmalu pa so naša dekleta premostila začetno krizo ter končno začele igrati s pravo zagrizenostjo. V napadu je zablestela že običajna Simeone-jeva, izkazala pa se je tudi Jagodiceva z nekaterimi zares izjemnimi zadetki. V obrambi pa našim še vedno ni šlo od rok. Vse preveč so dopuščale nasprotnicam prodir do 6-metrskega prostora. Prvi polčas se je tako zaključil z rezultatom 15:11 v korist naših. Po odmoru so bile krasovke stalno v vodstvu, proti koncu so prednost brez težav še povečale in prepričljivo zmagale. V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu v soboto ob 18. uri, čaka naše rokometašice težko gostovanje v Tre-visu proti Colettiju, ki so ga krasovke v prvi tekmi premagale z enim samim golom razlike. (Tanja) Na sliki: Rokometašice Krasa, nepremagane v prvenstvu C lige. ŠD BREG organizira 17. t. m. smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Vpisovanje jutri, 7. in 8. t. m. v telovadnici v Dolini od 20. do 21. ure. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 7. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja iz-všnega odbora. SK BRDINA organizira ob Pokalu treh dežel izlet na Koblo, in sicer 17. t. m. Odhod vlaka ob 6.45 iz Sežane, prihod ob 18.15. Možnost vpisovanja za tekmo ali samo za izlet. Na razpolago bo učitelj za začetnike. Popust za družine. Informacije po telefonu: Opčine tel. 212859, Trst tel. 765693, Padriče tel. 226271, Devin-Nabrežina tel. 299573. Med deklicami in narašcajnka,,tl Dve zmagi mladij1 Borovih odbojkar# J 3:0 BOR FRIULEKPORT A - CUS (15:7, 15:9, 15:7) . až- BOR FRIULEKPORT: Greg°rl' Vo-man, Legovich, Neubauer, Vite2' dopivec, Flego, Faimann, Čok. ^u-Borove "deklice" so v tekm1 (j® gouvrščenim CUS znova dokaza v skupini A nimajo enakovredni av mečev. Gladko so zmagale, Jgifl0 niso igrale najbolje, kar je.v®gčiha tudi posledica dejstva, da se je jeir igralk šele dan prej vrnila z ®n°0jju s° skega šolskega zimovanja. V P * teS naredile vrsto napak, ki-so neobičajne. Nasprotno pa so P jgjni*1 celo vrsto atraktivnih nap ^3-kombinacij s prve in druge *inJe 'pte' kršnih v pokrajini prav got°v i*1 more nobena šesterka tega 1® .^acr marsikatera starejša. Tren®rKvSe sv°’ novijeva je na igrišče poslala je varovanke. (Igor) NARAŠČAJNICE RICREATORI COBOLLI - F2 BOR FRIULEXPORT (7:15, 15:13, 11:15) . _0 ?e!° BOR FRIULEXPORT: P*ta pet^i sa, Jogan, Tence, Bezense , ^adh1 ' cich, Vidah, Gruden, Faiman ■ , Turco, Germani. Hveih® ,ve V srečanju 4. kola med jjorpv a treh še nepremaganih ekip s naletele na močan odpor na F^gcr so vseeno slavile pomerribn n prvem nizu so res malo 9 št® g-sprotnice pa so zgrešile J®1 ve v. a servisov. V drugem nizu so p s )3.°' ko povedle s 7:2, nato pa 0 isj sV .u Ricreatori je z dobrimi s.^rn v P_vtr je z dobrimi . požrtvovalno 9 ^ jil, pri čemer so mu Poin®^.j0ii rovke s številnimi z9re;’il tre1}11 $12 Najbolj izenačen ie. ve prevl^.nej' (10:10), v katerem so Pla; , r0 metale v končnici. Višje in o^0 še borovke so pokazale (poS® ij danje tehničnih elem®grVisa) *°nirežl dober je bil sprejem se* či ob l‘,eq čisto igro, a višinske F® istiti. nikakor niso znale 1 h njsO tega pa v težkih trenu ,jqor) reagirale dovolj borben Po uspešnem nastopu naših v Mestrah med državnimi mladinci Drevi Jadran Farco - Stefanel Gestrina - JADRAN FARGO 61:77 (34:45) JADRAN FARCO: Oberdan 15 (3:4), Crisma 2 (0:2), Škerk 20 (4:4), Pertot 4 p2)> Paulina 6, Stanisa 20 (4:4), Smot-lak 10 (2:4), Gerli, Sosič, Lesica. TRI TOČKE: Oberdan 4. Jadranovi mladinci so bili tudi v ■'sijem povratnem kolu državnega “■ladinskega prvenstva uspešni. V "Sestrah so namreč zasluženo in za-nesljivo premagali domačo peterko, ki P® je nudila našim dokajšen odpor saj v prvem polčasu. Do nekaj minut Pred koncem tega dela je bil izid 29:25 a naše predstavnike, nakar so Vatov-rar' varovanci ujeli pravi ritem, priig-.*’■ s° si zanesljivo prednost in z 11 0ekami sklenili prvi polčas. drugem delu so naši košarkarji z °bro obrambo v kali zatrli reakcijo Rostiteljev, obdržali in še povečali raz-, Ko na 16 točk, s katero se je tudi K°nčalo srečanje. 'J Posameznikov bi tokrat vsekakor P nvaliliRikija Škerka in Rudija Sta-Oba sta dosegla po 20 točk. Pri 111 ]e Rikj imel zelo dober odstotek P1 metu za dve točki (8:10), obenem P J dal tudi štiri asistence. Rudi Stani- Je imel nekoliko slabši odstotek pri odbitih3-2 totki (8:1k!’ u1oTo pa ie 5 Cj U|n zog v obrambi, imel 2 asisten-la 1° J- blokado. Zelo uspešno sta igra-.. mdi Dean Oberdan, ki je dobro votla* 1?r° sv°j'b in dosegel kar 4 trojke lak , uPno pet metov, in Aleks Smot-rw, Pet Skokovo v obrambi in kar 6 v j0Padu, 3 blokade in 3 pridobljene trer ranovi mladinci so s to zmago na j, Jem mestu lestvice lestvice, že da-sjj Pa jih čaka izredno težka naloga, bodo v zaostalem srečanju po-Vat ’ s Stefanelom, ki je državni pr-W V tei kategoriji in uvršča zelo ka-d, r?Stne i9ralce: kot so Fučka, Sarto- 1 6 Rol, Battini, Pasguato itd. la fl,Zar6s nam ni jasno, kako je mora-eho t l ekipa, kot je Stefanel, izgubiti reti prav proti videmski Emme- rtiao r 80 i° jadranovci v Vidmu pre-turii, ' v tem kolu pa jo je odpravil bžaški Don Bosco. Tako ali dru-' °staja Stefanel v današnjem sre-gl4yU Uesporni favorit. Stefanel je tudi t« ai favorit za končno prvo mesto v ‘“eddeželni fazi in je obenem tudi Gregor Fučka (Stefanel), »zvezda« drevišnjega srečanja Jadran Farco - Stefanel eden glavnih kandidatov za osvojitev državnega naslova med mladinci. Tekma Jadran Farco - Stefanel bo danes ob 19.30 v telovadnici Pristaniških delavcev na Proseku. Za naše privržence košarke bo to vsekakor srečanje, ki si ga velja ogledati.OSTALA IZIDA: Vigor Hesperia Conegliano -Stefanel 57:105: Emmezeta Videm -Don Bosco Trst 81:89. Danes začetek turnirja Zini S slovenskim derbijem Polet - Breg, ki bo danes ob 17.30 v repenski telo- vadnici, se bo začel tradicionalni turnir v minibasketu Zini za letnike 1979 in mlajše, na katerem letos sodeluje 15 ekip, od le-teh pa samo dve slovenski (Breg in Polet). Organizator je razdelil ekipe v tri skupine. SKUPINA A: Polet, Breg, Universita Popolare, Suvich. SKUPINA B: Poggi Paese, Ricreatori, Don Bosco B, Libertas, SGT, Ferroviario. SKUPINA C: Don Bosco A, Dardi, Fos-chiatti, Intermuggia, San Giusto. Za ta turnir se je prijavila tudi sežanska ekipa Kraškega zidarja, ki pa se je nato zaradi objektivnih težav morala turnirju odpovedati. Nova zmaga naših namiznoteniških igralcev Krašovci v B-l ligi S sijajno zmago 5:2 proti goriški Az-zurri je Krasova moška ekipa dosegla svoj cilj. Tri kola pred koncem prvenstva v moški B-2 ligi nobena ekipa ne more več preprečiti Krasovega vzpona v višjo ligo. Zoperstaviti se mu ne more niti drugouvrščena Brescia, ker zaostaja za Krasom kar za 6 točk in pri katerem bo Kras gostoval v soboto. Krasovim fantom je uspel veliki podvig, ki je tem večji, ker nobena moška ekipa v vsej 20-letni zgodovini žensko usmerjenega namiznega tenisa pri Krasu ni segla tako visoko. Sobotna tekma je bila kakovostna z obeh strani. To je bil krasen dvoboj merjenja moči, dobro premišljenih akcij in hitrih potez. Če smo navajeni na zmage Mersija (3 točke) in Igorja Miliča (2 točki), je bil glavno presenečenje večera tretji mož Krasove postave Marjan Milič. Doslej ga še nismo videli igrati tako dobro. Nasprotnikovemu igralcu štev. 1 Petroniju je odvzel set, v odločilnem tretjem pa mu je bil enakovreden do 17. točke. Pri Marjanovem "presenečenju" gre predvsem za vizijo prihodnosti, kajti če bo še napredoval, potem bo krasovi ekipi zagotovljena mirna plovba tudi v vodah B-l lige. KRAS - AZZURRA 5:2 Igor Milič - Legissa 2:0 (22:20, 21:14); Marjan Milič - Vecchiato 0:2 (17:21, 15:21); Mersi - Petronio 2:0 (21:17, 21:17); Igor Milič - Vecchiato 2:0 (21:14, 21:9); Mersi - Legissa 2:0 (21:14, 21:6); Marjan Milič - Petronio 1:2 (21:17, 11:21, 17:21); Mersi - Vecchiato 2:1 (21:13, 19:21, 21:19). OSTALI IZIDI 11. KOLA (SKUPINA C): Cassa Rurale Villazzano - Lega Nazionale Gorica 5:0, Duomo Folgore Treviso - Alto Adige Bočen 0:5, BF Lanterna Bleu Padova - Volta Brescia-na Brescia 1:5. LESTVICA: Kras Zgonik 22; Volta Bresciana Brescia, Cassa Rurale Villazzano 16; Alto Adige Bočen, BF Lanterna Bleu Padova 12; Azzurra Gorica 8; Lega Nazionale Gorica 2; Duomo Folgore Treviso 0. Ženska B liga Krasovke na zlati sredini Tri kola pred koncem prvenstva namiznoteniške ženske B lige se stanje vse bolj jasni, zlasti za Krasova dekleta, ki jim zlata sredina zagotavlja nemoten obstanek. Po odstopu Bora iz ekonomskih vzrokov, bo konec prvenstva dočakalo le 7 ekip. Črni oblaki se zbirajo nad Cardanom al Čampo, ki nima praktično nobene možnosti več, da bi ostal v ligi, kajti že v naslednjem kolu (9. 2.) bo Kras Corium v Zgoniku spravil dve točki v svoj žep, kot je to že storil proti istemu nasprotniku v prvem delu prvenstva. Na sobotni tekmi, 11. kola, so si Krasova dekleta priborila novi par prvenstvenih točk proti predzadnje uvrščenemu Karneidu. Končni izid 5:1 sploh ne da slutiti, da je bilo srečanje v nekaterih momentih prav razgibano. Za napetost je poskrbela nasprotnica Trentijeva, s katero je Tanja Ravbar tesno zmagala, Biserka Simoneta pa ji je morala v predzadnjem srečanju prepustiti celo set (23:25). Za osvojitev odločilne, 5. točke se je morala Ravbarjeva tudi krepko potruditi proti Mene-gattijevi. Proti slednji je Monika Radovič osvojila točko (po dve Simone-tova in Ravbarjeva), medtem ko je nepotrebno izgubila z Oberwangerje-vo. KRAS CORIUM - KARNEID 5:1 Simoneta - Oberwanger 2:0 (21:5, 21:17); Radovič - Menegatti 2:0 (21:14, 21:17); Ravbar - Trenti 2:0 (21:18, 22:20); Radovič - Oberwanger 0:2 (16:21, 17:21); Simoneta - Trenti 2:1 (21:7, 23:25, 21:18); Ravbar - Menegatti 2:0 122'20 21-191 OSTALI IZIDI 11. KOLA SKUPINE A: Recoaro Agostini Bočen - Ora Au-erplatter Bočen 5:1, Canottieri Lecco -Turbigo 0:5; Cardano al Čampo poči-tsk. LESTVICA: Recoardo Agostini Bočen 20; Turbigo 14; Ora Auerplatter Bonec 12; Kras Corium 10; Canottieri Lecco 6; Karneid Bočen, Cardano al Čampo 2. (J. J.) NA TRŽAŠKEM UNDER18 adrlatica - breg 3 ^ORJE - MUGGESANA 0 [v OSTALI IZIDI Ppic-i!!10 ' S- Andrea 1:1, Costalunga MoJ^a 0:0, Fortitudo - S. Nazario 2 “°ia. r^° ‘ Campanelle 3:2, Chia $t4, ' Climpia 2:0. Azzurra je bila pr Co^bola LESTVICA __ •jO, p^bffa, Montebello in S. Andrea 24 točk, Muggesana 22, Hiahtitudo 19. s- Nazario 18, Edile Slin i.in BREG 17' PRIMORJE 16, Jlirnn:15, Opicina 14, Campanelle 10, wa 4, Azzurra 3. Az,„ PRIHODNJE KOLO C0rUehn ' Chiarbola, Olimpia -^Nav*.0’ Campanelle - Fortitudo, (AlKiriiflS. ' Costalunga, Opicina -gj^pJE' Muggesana - Edile Adria-- Domio. S. Andrea je prost. naraščajniki C^.nelfe - llr5TRELrAADRIAIMPEX 1:2 <0:1> c.a- za ZARJO: Vremec in Di- Rlehan, Castellano, Doz, »r, ^ehforrt'n9anno, Moreu, Passani-Lonis *n9'0, Vremec, Dilica, Na- ^sJi Zarje Adriaimpex so li 0 1 naporen, toda istočasno Ut^stal^ te(Jen. V sredo so odigra-tti; >ti tr2 srečanje proti Campanel-SjSti jf^SJali v gosteh z 2:1. V 31. th^JtUrtj~ :,remeC izvedel prosti strel s SfittDv ir,aarcem iz razdalje kakih 25 Pikov neubranljivo premagal na-®ga vratarja. Zarjani so tako tt>r,iaiietkaP0'¥dB' saj so imeli od vse-Pn'Pišem rablo premoč proti fizično jRotnirJ v1 Renčlja zaradi druge-214shd sreC^arjani so ostali v desetih SLPotPmTJ6 bil sPet v dvomu, ^Itat PreH vk° je nasprotniku štiri MthA.Pa 2-i °P,cem uspelo znižati re-ekirvp silovit; ^a^* 50 vse do konca VS;0.Zaslui ■ Pritisk domačinov in ^O^Po^erf^Pohvalo, vendar |’^Slrfekvor8"“ ’ kiartinr,311' Castellano, Doz, 9anno, Sai, Naxon, In- gio, Moreu, Vremec, Dilica, Carli, Ka-riš, Čok. Tudi v drugi tekmi, tokrat na domačem igrišču, je Zarja Adriaimpex spet slavila proti Domiu. Zmagoviti zadetek je padel v 34. minuti po zaslugi Vremca, ki je neposredno iz prostega strela z delno pomočjo živega zida spet neubranljivo premagal izredno dobrega vratarja Domia. Igra je bila še kar na zadovoljivi ravni in naši so jo z lahkoto nadzorovali vse do konca prvega dela, kljub odsotnosti nekaterih ključnih igralcev. V nadaljevanju srečanja je Carli, ki je v prvi minuti drugega polčasa zamenjal Naxona, moral v 8. minuti zapustiti igrišče zaradi neodgovornega ugovarjanja sodniku.Vse je dalo misliti, da zarjani ne bodo zmogli ohraniti do konca skromno prednost enega samega gola. Vendar do tega ni prišlo, ker so se vsi prizadevno borili in preprečili vse napore nasprotnika, da bi izid izenačil. Pravi stebri moštva so bili spet Martinganno, Vremec, Dilica, Moreu in v obrambi Savron. Vsa igra se je razvijala okrog te peterke, ki je gospodarila na igrišču. Naj še podčrtamo napredovanje Castellana in Saia, ki sta tokrat fizično in psihično zdržala skoraj do zaključka srečanja. (Rest) CAMPANELLE - BREG 1:1 (1:1) STRELEC za BREG: Lavrica iz 11-metrovke. BREG: Iztok Rapotec, Čuk, Štrajn, Lavrica, Reja, Švab, Črt Rapotec, Bajec, Mauri, Pavletič, Gropazzi. Točka je vseeno točka, tudi če so jo Brežani osvojili proti skromnemu nasprotniku. Gostje si sicer tudi niso zaslužili več od točke. Kmalu v začetku so domačini povedli, nato pa so se naši podali v napad. Pavletič je prodrl v kazenski prostor, kjer ga je nasprotnik podrl na tla: sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je Lavrica hladnokrvno realiziral. V drugem polčasu so gostitelji napadali, pazljivi vratar Rapotec pa se ni dal prelisičiti. Poleg izvrstne tekme Iztoka Rapotca, ki je večkrat rešil Bregova vrata, bi omenili še požrtvovalnost Lavrice in mladega Pavletiča. (Luka) OLIMPIA - PRIMORJE MANDINGO CAFFE’ 4:0 (2:0) PRIMORJE: Ciacchi, Digovich, Aldo Pahor, Natalicchio, Savi, Sardoč, Emili, Štolfa, Franza, Kristjan Pahor, Bem-bich. Proti zelo dobremu nasprotniku je bilo od naše enajsterice težko pričakovati kaj več. Zelo okrnjena postava, v kateri je igral v vlogi napadalca kar vratar Franza (v vrstah Primorja so bili namreč odsotni Puntar, Gherbassi in Zacchigna), je nudila gostiteljem odpor le v prvem polčasu, ko so rdeče-rumeni tudi nekajkrat ogrozili vrata domačinov. A okrnjena obramba ni zmogla zdržati pritiska najboljšega napada prvenstva. V drugem polčasu so domačini izkoristili izključitev Savija in dosegli še dva zadetka. (Maxi) OSTALI IZIDI Chiarbola - CGS 1:2, Zaule - S. Lui-gi 2:5, Opicina - S. Andrea 0:1, Costalunga - Portuale 0:0, Don Bosco - Fortitudo 2:0. LESTVICA Olimpia 30 točk, S. Luigi 29, CGS 25, Chiarbola 24, Zaule in PRIMORJE 20, Costalunga 19, S. Andrea 17, BREG 16, Portuale 14, ZARJA 13, Don Bosco 11, Opicina 10, Fortitudo 9, Campanelle 8, Domio 6. PRIHODNJE KOLO Domio - Don Bosco, Fortitudo - Costalunga, Portuale - Opicina, S. Andrea - Zaule, S. Luigi - Chiarbola, CGS -Campanelle, BREG - PRIMORJE, Olimpia - ZARJA. NAJMLAJŠI OPICINA - PRIMORJE 1:1 OSTALI IZIDI Supercaffe - Fortitudo 2:0, CGS - S. Giovanni 1:0, Costalunga - Fani, S. Luigi - Olimpia 0:1. ZARJA je bila prosta. LESTVICA CGS, Costalunga in Supercaffe 4 točke, Opicina 3, S. Luigi in Olimpia 2, PRIMORJE 1, ZARJA, Fortitudo, S. Giovanni in Fani 0. PRIHODNJE KOLO PRIMORJE - ZARJA, Olimpia -Opicina, Fani - S. Luigi, S. Giovanni -Costalunga, Fortitudo - .CGS. Supercaffe je prost. ZAČETNIKI ZARJA ADRIAIMPEK - FORTITUDO A 0:3 (0:2) ZARJA: Gregori, Martini, Joca, Racman, Tence, Domio, Ban, Urdih, Lorenzi, Sancin, Čurman, Jercog, Ciacchi. Tudi proti ekipi, ki sodi med najmočnejše v tej skupini, so zaigrali Zarjani solidno in so kljub porazu zadovoljili s prikazano igro. Tekma je bila vseskozi zanimiva, saj so se vsi mladi na igrišču potrudili, da bi pokazali, kaj znajo. V napadalni igri pa so bili spretnejši Miljčani, ki so tudi zasluženo slavili. (P. B.) PRIMORJE - SONCINI A 0:5 (0:3) PRIMORJE: Husu, Sardo, Milič, Bralni, Šušteršič, Bukavec, Šemec, Pertot, Miliani, Bergagna, Lovrečič, Spi-nazzola, Turk. Rdeče-rumeni so odigrali najslabšo tekmo v prvenstvu. Solidni nasprotniki so spretno izkoristili vse napake domačinov in polnili mrežo Primorja kot za stavo. Husu je moral že v 5. minuti pobrati žogo iz mreže, potem ko tri tekme ni prejel gola. Naši so po prejetem golu popustili, niso reagirali, in tekme je bilo že tedaj praktično konec. (Maxi) OSTALI IZIDI Chiarbola - Domio 1:1, Muggesana -Ponziana A 0:7, Altura - Opicina B 2:0, S. Sergio - Esperia 4:0, Portuale - Fani prek. S. Andrea je bil prost. LESTVICA Soncini A 27 točk, Ponziana A 26, Portuale 25, Fortitudo A 24, S. Andrea 17, Chiarbola in Domio 16, PRIMORJE in S. Sergio 15, Opicina B In ZARJA 10, Altura 9, Esperia 6, Fani 3, Muggesana 2. PRIHODNJE KOLO ♦ S. Andrea - ZARJA, Fortitudo A - S. Sergio, Esperia - Portuale, Fani - PRIMORJE, Soncini A - Altura, Opicina B - Muggesana, Ponziana A - Chiarbola. Domio je prost. CICIBANI PORTUALE - BOR 3:2 PRIMORJE - ROIANESE 1:3 OSTALI IZIDI Don Bosco - S. Vito 3:2, S. Luigi - S. Andrea 3:1, Esperia - Fani 0:3. LESTVICA S. Luigi 20 točk, Roianese 17, BOR 14, Portuale 12, PRIMORJE 11, S. Andrea 10, Fani 8, S. Vito in Don Bosco 4, Esperia 0. PRIHODNJE KOLO Roianese - Portuale, BOR - Esperia, Fani - S. Luigi, S. Andrea - Don Bosco, S. Vito - PRIMORJE. MLAJŠI CICIBANI OPICINA B — BOR prel. OSTALI IZIDI Ponziana - S. Giovanni 0:0, Esleria -S. Luigi 10:0, Costalunga - Altura 4:5. LESTVICA Esperia 20 točk, Ponziana 17, S. Gib-vanni 14, Altura 13, BOR in Fortitudo 10, Costalunga in Š. Luigi 6, Zaule 2, Opicina B 0. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI AZZURRA - JUVENTINA 2:1 (2:0) STRELEC ZA JUVENTINO: Bais. JUVENTINA: Peric, Todde (Maž-gon), Bais, Marko Peteani, Marino Pe-teani, Marvin, P. Gergolet, Kobal, Devetak, Dario, Ferfolja (D. Gergolet). Proti ekipi, ki zaseda spodnji del razpredelnice, so Juventinovi predstavniki potegnili krajši konec. Gostje so zaigrali sicer boljše, imeli terensko premoč, Azzurra pa je znala zelo dobro izkoristiti napake nasprotne obrambe in si priigrala dvojno prednost. V nadaljevanju srečanja so juventin-ci zaigrali nekoliko bolj agresivno in z Baisom dosegli tudi zadetek. To pa je bilo premalo, da bi se iz Stražic vrnili s pozitivnim rezultatom. Aleš Ferfolja IZIDI 14. KOLA Pro Gorizia - San Nazario 0:3, Gra-dese - Cormonese 0:2, JUVENTINA -San Polo 1:2, Lucinico - Azzurra 1:3, San Michele - Staranzano 0:1. LESTVICA Pro Gorizia in San Nazario 23, Cormonese 22, Muggesana 18, Gradese 16, Staranzano, San Sergio in San Polo 13, JUVENTINA in San Michele 12, Cor-no 9, Lucinico in Azzurra 6, Natisone 4. Muggesana, Staranzano, San Sergio, San Michele in Como imajo tekmo manj. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00. din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoč! račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Neprijetna vloga zaveznika Sadama Huseina bo najbrž PLO izredno drago stala Palestinci bodo v zalivskem spopadu prav gotovo med največjimi poraženci Trije vidiki vojne v Zalivu SUre leteče trdnjave B-52 so bile doslej med glavnimi proUgonistl vojne (AP) Neprestano bombardiranje je povzročilo veliko škode tudi v Kuwait Cityju (AP) TUNIS — V zalivski vojni bodo Palestinci med tistimi, ki bodo na koncu potegnili najkrajši konec. Potem ko je Aralat izbral neugodno vlogo zagovornika Sadama Huseina, je voditelj PLO počasi začel izgubljati svoj ugled pogajalca, ki si ga je pridobil s priznanjem Izraela in z izjavo, da je »preživela« listina PLO, ki je zahtevala uničenje židovske države. Da je prišel do tega, je moral Arafat premagati številna nasprotja prebivalcev zasedenih ozemelj, trdo pa se je moral pogajati tudi s številnimi organizacijami, ki sestavljajo PLO. Toda vse to je zdaj z enostranskim zbližanjem z Bagdadom v bistvu padlo v vodo. Arafat že od 17. januarja nima več nikakršnega stika s Sadamom Huseinom. Takrat je namreč voditelj PLO odpotoval iz Bagdada v Tunis na pogreb drugega človeka Arafatovega Al Fataha Abu Ijada, ki ga je nekaj dni prej ubil bivši pripadnik Revolucionarnega sveta Fatah Abu Nidala (med drugim je odgovoren za pokole na letališčih v Rimu in na Dunaju). Abu Nidal s svojimi pristaši uživa vso podporo Bagdada, kot jo uživajo tudi druge bolj ekstremistične organizacije, ki nimajo mesta v PLO. Gre za Fronto za osvoboditev Palestine Abu Abasa, ki je ugrabila ladjo Achille Lauro, in za Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine-generalno poveljstvo Ahmeda Džibrila. Kot je povedal Jaser Arafat, naj bi se PLO odločila za podporo Iraka na zahtevo Palestincev z zasedenih ozemelj. Toda pri tem je treba povedati, da je Sadam Husein šele 12. avgusta lani prvič kot pogoj za mirovna pogajanja navedel palestinsko vprašanje. Pred tem je Arabska li0a že obsodila iraško agresijo na izrednem zasedanju dan p° okupaciji Kuvajta in nato še 10. avgusta na novem arabskem vrhu. Obakrat je PLO nasprotovala obsodbi, ob njej pa so bili prvič še Jordanija, Jemen in Sudan, drugič pa le še Libija. Takrat je PLO predlagala tudi ustanovitev posebnega komiteja arabskih držav, ki naj bi našle mirn° rešitev, vendar pa o tem predlogu niso niti glasovali. Podpora Iraka pa je doslej Palestince že izredno drag0 stala. Ce pogledamo samo materialno plat zadeve, je treba ugotoviti, da je PLO večino sredstev dobivala od zalivskin držav, ki nasprotujejo Iraku. Bombardiranja naj bi približn0 278 tisoč Palestincem v Kuvajtu že povzročila za 10 miliiar dolarjev škode, sama PLO pa je zaradi svojega zaveznišU s Sadamom Huseinom že izgubila 2 milijardi dolarjev. Arafat zdaj skupaj s svojim svetovalcem Basamom Ab Šarifom skoraj vsak dan poziva ves svet, naj najde ^ rešitev, saj je po njegovem mir na zalivskem področju vedno možen. Toda njegovi pozivi so v glavnem usmeri6^ ni le na eno stran, saj vse kaže, da Palestinci od Sadaffl Huseina vsaj za zdaj še ne morejo zahtevati ničesar. Šifrirani radijski pozivi iraških oblasti NIKOZIJA — Ciper je bil od vedno 'privilegirana opazovalnica bliž-njevzhodnih dogodkov, poleg tega pa se na otoku zelo dobro slišijo radijske postaje držav, ki so vpletene v zalivsko vojno. Zadnje čase so se s tem v zvezi močno okrepile šifrirane radijske oddaje, ki prihajajo iz Bagdada in ki jih zavezniki z veliko pozornostjo poslušajo. Mimo zelo jasnih pozivov, ki so namenjeni terorističnim skupinam po svetu in ki jih Sadam poziva, naj prizadenejo iraške sovražnike v njihovih brlogih, so tu tudi sporočila, za katera se ne ve komu so namenjena, teroristom, vojakom na fronti ali pa so morda le psihološki pritisk na zaveznike. Sporočila so v tipičnem retoričnem slogu iraških oblasti in pozivajo naslovnike naj »odrežejo glavo« nasprotnikom, »naj uresničijo dogovor z zadnje seje«, naj maščujejo s krvjo pomazane lase iraških deklet in vse iraške matere, ki objokujejo svoje padle sinove. ■III Ipiil! illlfll Jj, kratko ■■ i/e/b WASHINGTON — Potem ko so preiskovalci dobili dve grobo pripravil^ bombi, ki sta bili povezani z rezervoarji metilnega alkohola pristanišča v A foiku, je v ZDA zavladala prava panika pred proiraškimi atentati, ki bi bili P v ZDA od začetka zalivske vojne. Norfolk je namreč največja pomorska V°J gč baza v ZDA, od tam pa se je odpravilo v Zaliv ogromno vojnih ladij s 40 ‘J . vninUi Zamrli hninvni nmrl ntantnti ir> FRJ Hala ivarnvaiti vsa stavbe V * vojaškega oporišča v krogu najmanj enega kilometra. Preiskovalci se n /g zavedajo, da če bi počila tudi tako grobo sestavljena bomba, kot so jo odkril dni, bi bila škoda ogromna. * * * PARIZ — Tudi v Parizu se zelo bojijo bombnih atantatov. Da bi vsaj omilili to grožnjo, je mestna oblast odločila, da bo odpravila s postaj podzein železnice vse koše za smeti, prav tako bodo z mestnih ulic odpravili vse za za odpadno steklo. RIAD — V Savdski Arabiji so se v teh vojnih dneh po prvem ate. jgifl odločili, da bodo vse atentatorje, pa tudi vse tatove in morilce, sodili po [g£. zakonu korana. Atentatorje bodo tako obsodili na smrt in izvedli sodbo z nim« obglavljenjem. KAIRO — Po pisanju egiptovskega vladnega dnevnika Al Akhbar sg iraški diktator Sadam Husein obtožil vodjo PLO Jaserja Arafata izdajstva, tjK ni podal v Bagdad takoj po pogrebu dveh ubitih voditeljev PLO v Tu111 _g je pred izbruhom vojne. Dnevnik je obtožil Arafata »bojazljivosti«, češ da slednji zbal bližajoče se vojne. Uresničiti mednarodnopravne norme proti konfliktom Pri vojni v Zalivu je že od prvega dneva žgoče tudi vprašanje mednarodnega pravnega odnosa do konflikta, ki se je dejansko začel zavoljo iraške agresije na Kuvajt. Seveda pa je to problem, ki zadeva vse vojne in ne le sedanjo. No, ta mednarodni pravni odnos ni dovolj trden, pa tudi ne dovolj jasen, kakor je te dni priznal glasnik mednarodnega sodišča v Haagu, ker se spet pojavljajo tako vsebinske, kakor formalne pomanjklivosti. Pod formalnimi pomanjkljivostmi kajpak mislim predvsem na operativno plat, s katero naj bi uresničili spoštovanje mednarodnih norm. Konflikt v Perzijskem zalivu vnovič odkriva to vrzel, se pravi, da na svetu žal še nimamo »vladavine prava«, s katero bi se lahko brž in učinkovito postavili po robu početjem, kakršno je zdaj Huseinovo. Tudi pravni krogi in strokovnjaki Združenih narodov te dni spet ugotavljajo, da bi morala »vladavina prava« zlasti v luči vojnih spopadov biti pravcata hrbtenica mednarodnih odnosov. V kratkem (predvidoma prve dni aprila) bo svetovna konferenca Mednarodnega rdečega križa ter Rdečega polmeseca, na katerem, kot se sliši, nameravajo sprejeti še nekaj pomembnih norm v zvezi z izbruhi vojn in njihovimi posledicami, ter gradivo posredovati v »pravni sprejem« Organizaciji Združenih narodov. Gradivo naj bi pravzaprav pomenilo dopolnitev številnih pravnih določil, ki že obstajajo, žal pa niso »operativno dorečena«. Mednarodna skupnost naj bi si z novimi normami (druge in dodatne bodo pripravili tudi neposredno v organih Združenih narodov ter jih pričeli preučevati prav tako spomladi) pridobila pravico, »da se seznani in izreče o vseh dejstvih« pri določenem konfliktu. Prvo kar je treba grajati in obsoditi (tudi po že obstoječih mednarodnih normah) je iraška agresija na Kuvajt, to pa že po Ustanovni listini Združenih narodov, ki v drugem členu in četrtem paragrafu poudarja, da je treba mednarodne spore reševati »brez uporabe sile«. V zvezi z vojnami je sicer mednarodna skupnost sprejela že poprej in seveda tudi pozneje, vrsto določil. Prva mednarodna listina o tej tematiki je bila sprejeta leta 1868 v tedanjem Petersburgu, izhajala pa je iz spoznanja, da bi morala vojna pomeniti v glavnem »oslabljene vojaških sil sovražnika«, opredeljevala pa se je še za hitro pomoč ranjencem. Leta 1899 so v Haagu osvojili določilo, po katerem ne bi smeli v vojnah več uporabljati nabojev dum-dum, leta 1925 pa je Društvo narodov v Ženevi sprejelo poseben Protokol, ki je še danes pomemben, namreč o tem, da je prepovedana uporaba kemičnega, bakteriološkega, pa tudi biološkega orožja. Ta Protokol je še danes temelj o &ce-' razmišljanj in novih sklepov o tem problemu. ^einvega l<1 da so v drugi svetovni vojni uporabili še vrsto n°je a^a še bolj uničujočega orožja, vojna kot vojna pa J povod, da so leta 1949 (in neglede na bloke, ki so z ^\)-zaostrovali mednarodne odnose) v novi OrganizaC9 Ženih narodov sprejeli znano Konvencijo, ki prep° jgK11' da bi zaradi vojne stradalo civilno prebivalstvo, allja ment poudarja tudi »kar največje omejevanje un materialnih dobrin«. rnetf^K Ta konvencija je pravno in kajpak moralno p° predvsem zato, ker je prvič opozorila in giajal obsege« vojn, ki žal zaobjemajo tudi civilno preD Konec koncev v tem duhu je prišlo tudi do prv® jcrf _ rodne konference o ljudskih pravicah (bila je pro^j c- l9? matiko »razmer v vojnem času«, ki so jo končati z listinami o »ukrepih proti vojni«. To je bil ;e vendar po svoje dvoumen, saj so se zavzemali ^0\o^ šno »humano vojskovanje!«, razen tega P3.1118']^. j-odnosa in ukrepov proti tistemu, ki je zanetil vi. jn 0 s V bistvu se od tedaj mednarodnopravni Po1 ^. zdaP jj) nos v luči vojne še nista spremenila. Irak ie kaZ vojni v Perzijskem zalivu zagrešil niz tako rek pa tu dejanj, saj je povsem prezrl nič koliko Pravnat,lja " ’ ’ ' ” "7 ^ % '■*[ usmerjeno na vojaške cilje), kruto ravna izkorišča^naravo za ustvarjanje katastrof (naI pr0t j vse je namreč obsodbe vredno že po PrV® , je g-Konvencije, sprejete leta 1977. Toda o^50 a inStrUlT1 zmeraj platonska, ker nikjer ni »operativneg tarija<<- • vojni n® Pf - te' Teheranu), na njej pa so pričeli tudi razčlenjevati Pgjair matiko »človekovih pravic«. Leta 1971 pa so v 9 j.0hl-skupščini Združenih narodov začeli obravnava jg mptikn v vninpm racn« ki cn in konCcU1 humanitarnih norm; napadel je Kuvajt, uP°r^i i^ tgr imenovano slepo orožje (se pravi orožje, Ki vojIdV5 Prva vrzel je v tem, da norme proti vojni, vajo »avtomatične« obsodbe tistega, ki .je za svetu JUpa' meljna pomanjklivost pa je tudi v tem, “a,. oeK«- ^ tak0 ni ustanove, ki bi lahko pričela »sodni post P.^ pa rodno sodišče v Haagu ima instrumenten], ^eni rekoč »političnega vpliva«, druge ustanoveane. Zat0,yjeh rodov pa so, nasprotno, preveč spolitizir vani* 'prO11 številni primeri v preteklosti niso bili »k® g orožJ rg3' nam, Panama, Irak zaradi uporabe kemicn y naio9® .pjo z Kurdom in Iračanom, Afganistan). Škrat ^ po nov Združenih narodov so neodložne v 'j normami za uresničevanje protivojnih do