1) Izražen je bil močan interes delavcev ZGS za na- daljevanje tovrstnih ah podobnih oblik prenosa znan- ja v bodoče (npr. po vzoru nekdanjih republiških gozdnogoj itvenih seminarjev). 2) Podane so bile rudi nekatere konkretne pobude za izbiro prihodnjih gozdnogojitvenih tematik (npr. na- daljnje obravnavanje problematike črnega bora tudi v drugačnih razmerah, obnova nižinskih (hrastovih) gozdov, gospodarjenje v bukov ih in jelovo-bukovih gozdovih, problematika panjevskega gospodarjenja itd.) . 3)Nekateri udeleženci so bili mnenja, da bi bila po- trebna razširitev problematik (npr. na krajinsko pod- ročje, na področje živalske komponente ter v eko- nomsko vrednotenje). Skladno s tem naj bi bile torej tematske delavnice v bodoče še kompleksnejše. 4) Potrebno bi bilo predvsem več časa za terenski del, posebej za zaključno razpravo oziroma oblikovanje sklepov na mestu samem. Na podlagi mnenj sodelujočih ter naših izkušenj pri pripravi in izvedbi delavnice bi za pripravo bodočih delavnic veljalo upoštevati zlasti naslednje: 1) Na tematskem delu delavnice naj bi sodeloval tudi širši krog strokovnjakov ZGS (ne glede na t. i. ob- močne "bariere''). 2) V bodoče bi lahko delavnice, ki bi bile posvečene le prenosu obstoječega znanja (= izobraževanju), katerih priprava običajno ni toliko zahtevna kot pri- prava problemskih delavnic, pripravljali posebej. Hkratno uresničevanje čisto izobraževalnih in pro- Iz dornače in tuje prakse blemskih ciljev je namreč kratkoročno zelo zahtevno in gre lahko na škodo posameznega cilja. Tako bi bilo lahko izobraževalnih delavnic, skladno s po- trebami ZGS, več kot problemskih. 3)Načrtovanje problemskih delavnic bi moralo biti dolgoročno. Izbor aktualnih tem bi bilo nujno opreti na obstoječe (ali končane) raziskovalne projekte in aktivnosti (=obstoječe znanje), za nove prioritetne teme pa nastaviti nove (skupne) raziskovalne pro- jekte, ki naj bi jih podprlo MKGP. 4) Kompleksnejše tematike bi bilo primerneje uresni- čevati v obliki seminarjev javne gozdarske službe, ki naj bi bili bolj odpttega tipa, morda podobno kot Gozdarski študijski dnevi. S) Manjše, praktične probleme usmerjanja in razvoja gozdov pa bi kazalo tekoče reševati v obliki nefor- malnega ekspertnega sodelovanja med GIS in ZGS (v okviru programa nalog javne gozdarske službe). Na koncu velja izreči prisrčno zahvalo vsem sode- lujočim na delavnici, posebej zunanjim in domačim referentom ter kolegom (soorganizatorjem) ZGS, še posebno iz OE Sežana, ki so se ob tej priliki tudi ak- tivno vključili v raziskovalno delo ter prevzeli terensko izvedbo projekta. Na ta način se je v obojestranskem interesu pričelo pristno strokovno-znanstveno sode- lovanje med GIS in ZGS, ki bi lahko postalo model za pripravo tovrstnih oblik prenosa znarUa in sodelovanja tudi v p1ihodnje. Mag. Franc Ferlin Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad Radlje ob Dravi "Po stezi naj odmeva tvoj korak ... " Na vprašanje, ali je še zanimivo opremljanje in urejanje gozdnih učnih poti, lahko odgovorimo pritr- dilno. Poti skozi gozdove že dolgo presegajo le učni namen, saj so tudi rekreacijske, popotniške, pohod- niške, turistične, pa tudi promocijske za gozd in goz- darstvo. Vsem naštetim namenom naj bi služila tudi gozdna in zgodovinska učna pot po gozdovih nad Radljami. GozdV 57 (1999) 1 Uradna otvoritev te gozdne poti je bila 21. 6. 1998. Radeljčani in okoličani so že v preteklosti radi hodili do ostankov Starega gradu na pobočju nad Radljami, zato smo prepričani, da tmd ob pripravi poti ni bil zaman. Radeljska gozdna in zgodovinska pot povezuje ogled zgodovinskih objektov in seznanitev s kozjaškimi goz- dovi. Zgodovinske točke na poti so ostanki Starega gradu, pogled na radeljski samostan ter Kalvarija, 35 Iz domače in tuje prakse grajska pristava s parkom. Gozd smo na poti želeli prikazati preprosto, a kompleksno. Učna pot Stan grad je krožno speljana. Začne in konča se na parkirnem prostoru ob nekdanji grajski pristavi. Točke na poti so označene s tablicami, ki so prit1jene na večje kamne. Slika l : Omačitev stojišča na gozdni poti Na tabli ci je podana vsebina stojišča, dodan je sim- bol poti in puščica, ki usmerja obiskovalčev korak. Začetne točke uvedejo popotnika v razmišljanje o vred- notah gozda. Gozdni bonton opoza1ja na pravila obna- šanja v gozdnem okolju. V preteklost se najprej ozrem o na točki, ki prikazuje nekdanjo "olcarsko bajto". Pri- kazano zasilno bivališče gozdnih delavcev je pokrito s smrekovo skorjo in opremljeno s kuriščem in z za- silnim težiščem. Mimo točk, ki pohodnika seznanjajo z drevesnimi vrstami, gozdnimi tlemi in lesom, dospe- mo do pobočja pod ostanki Starega gradu. Sredi sestaja, ki ima varovalni značaj, kraljuje mogočna bukev, zraš- čena iz dveh debeL. Dimenzije mogočnega drevesa so: višina 37m, obseg debel v prsni višini 4,3 min 1,79 m, bmto telesnina obeh bukev po meritvah v letu 1997 31 ,9 m3. Pot nas vodi dalje neposredno pod grajske ruševine. Pogled lahko usmerimo po Dravski dolini in na kom- 36 pleks zgradb, ki so ostanek nekdanjega mogočnega radeljskega samostana. V tem samostanu je nekdaj obratovala ena najstarejših \ekam pri nas. Osrednja zgradba samostana služi danes kot stanovanjski objekt. Neposredno nad točko, ki opozarja na radeljski sa- mostan, se nahajajo ostanki Starega gradu. Grad je bil Slika 2: Skrivnostni dominikanski samostan "živ" v letih od 1216 do 1697, ko ga je strela dokončno uničila. Ruševine nezadržno propadajo in grad s po- časnimi koraki izginja. Za utrujene obiskovalce učne poti je na prostoru pod ruševinami urejen prostor za piknik z razgledno točko. Z razgledišča se lahko nau- Slika 3: V pobočju varovalnega gozda je poskrbljeno za varen korak (Vse foto: Matej Modic) GozdV 57 (1999) 1 žijemo pogleda na mesto Radlje ob Dravi s ptičje per- spektive. Zanimiv pa je tudi razgled po Pohorju in Kozjaku. Ko obiskovalec prispe do Starega gradu, osvoji naj- višjo točko učne poti. Steza se od tu postopoma spušča. Po drugi strani hriba dospemo do vhoda v Hudo luknjo. Obda nas značilen hlad, vhod pa temačno in skrivnost- no vabi pogumne pohodnike, ki morajo biti opremljeni vsaj s svetilko, daj im Huda luknja lahko razkrije svojo lepoto. Po pobočju se mimo bogatega sloja grmovnic spu- stimo do struge Suhega potoka, ki ima hudoumiški značaj. Tablice nas do povratka na začetno točko opo- zarjajo še na zanimive drevesne in grmovne vrste in na značilen gozdni rob. S prihodom na začetno točko pot ni popolnoma zaključena. Nudi še ogled Kalvarije, parka in grajske Iz domače in tuje prakse pristave. Kalvarija je sestavljena iz več hribčkov, na katerih je s kipi ponaz01jen križev pot. Skulpture v naravni velikosti so delo baročnega kiparja Janeza Jakoba Schoya iz leta 1724. Kalvarija je nekdaj sodila v sklop radeljskega samostana. Radeljski park ob graj- ski p1istavi je primer angleškega parka. Z vključitvijo v učno pot smo drevesne in grmovne vrste v parku tudi označili. Grajska pristava je zgradba, katere vhod krasi samostanski portal iz leta 1 666. Učna pot Stari grad Radlje nudi veliko infom1acij. Pohod traja 2-3 ure. Za pot, kije rezultat skupnega dela radeljskih gozdatjev smo izdali tudi vodnik. Naša pot vabi tako gozda1je kot ostale obiskovalce, da se sez- nanijo z gozdovi nad Radljami in okusijo kanček ra- deljske zgodovine. Jerneja Čoderl, dipl. inž. gozd. Gozdarstvo v času in prostoru Gozdarstvo ni več tako enostavno, kot je bilo Konfe ·enca o upra lj anju gozdov'' zavarovanih in rekreacij kih območjih (Flwest matWKement ifl De. ig- IHfled Cm"·e/wttitm wu/ Rec:reation Areas) Firence, 7.- ll . oktober 1998 Naslovna misel je bila eden od zaključkov medna- rodne konference o gozdarstvu v zavarovanih in rekre- acijskih območjih, ki sta jo v začetku oktobra Jani organizirala Evropski inštitut za gozdove (European Forest institute) in Italijanska akademija gozdarskih znanosti . Udeleženci so prišli iz dvajsetih, večinoma evropskih držav. Iz Slovenije sva se konference udeležila mag. Robert Robek z Gozdarskega inštituta Slovenije in Robert Hostnik z Zavoda za gozdove Slovenije. Splošen vtis s konference je, da se z evropskim gozdarstvom marsikaj dogaja. Medtem ko je slovensko gozdarstvo v krizi, drugje na veliko raziskujejo in raz- mišljajo o novih, sonaravnejših načinih gospodarjenja z gozdovi. Javno mnenje je (tudi za gozdatje) vedno pomembnejše, saj se pred upravljalce gozdov postav- ljajo nove zahteve, ki poudarjajo ekološki (predvsem z vidika ohranjanja pestrosti) in socialni pomen (gozd kot prostor za oddih) gozdov. Neproizvodne funkcUe gozda. mešanica gozdnih proizvodov, ohranjanje bio- tske pestrosti, projektno upravljanje. participativna načttovanje, auto poetično gozdarstvo ... so le nekateri od pogosteje uporabljanih in poudarjan.ih izrazov. GozdV 57 (1999) 1 Skupno je bilo predstavljenih 50 prispevkov. V na- daljevanju bom kratko povzel nekaj najzanimivejših prispevkov. Mreža evropskih gozdnih rezervatov Za ohranjanje in vzdrževanje biotske pestrosti so bistvenega pomena pragozdovi in gozdni rezervati. V Evropi naj bi bilo še vedno okoli 3 milijone hektarov naravnih gozdov ( 1, 7 %skupne gozdne površine), naj- več na Finskem in Švedskem ter v goratih predelih srednje in vzhodne Evrope. Predstavljen je bil med- narodni projekt povezovanja evropskih gozdnih rezer- vatov v mrežo (COST Action E4 1 Forest Reserves Research Network). Cilji projekta, ki poteka od leta 1995, so: primerjava raziskav, poenote1~e in standar- diziranje raziskovalnih metodologij ter omogočanje splošnega dostopa do centralne baze podatkov o gozd- nih rezervatih. Le ta je dostopna preko medmrežja, in sicer na naslovu: http://wwlv. efi.fi/Database _Gateway/ FRRNJ. Za Slovenijo so navedeni osnovni podatki za 24 gozdnih rezervatov. 37