■W Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, an fils at the Post Office of Cleveland, Ohio, By order ofthe PTesidentf^L«. Eurtetan, Postmaster Ctm, the only tLOVENlAN DAILY ®^WEEN NEW york AND CHICAGO ^ BEST MEDUj^o'REACH 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. we pledge allegiance to our flag and to the repubuc for which it stands: one nation indivisible whh liberty and justice for all." V—i.-fjTo V. 5? Copy 3c. cleveland, {)., petek (friday) november 17., 1922. ^tered a. Second Class^attiar April 29th 1918, at the Po«t Office at Cleveland, O., under the Act of Congrea* of March 3rd, 1879 št. (no.) 266, Posamezna številka 3c. I LLOYD GEORGEA IE konzervativcev v parlamentu n4d 80 preko vseh drugih ^thank. (;lasom poročil je angl. delavstvo dobilo 136 mandatov v parla-%BNTU. Ion %don, 16. nov. — Poraz Lloyd Georgeizma je naj- '^^Hčna in v ospredje stopajoča stran angleških vo- parlament. Koalicijski liberalci, to je pristaši ' Georgea. so zadnjem parlamentu imeli 139 pos- Medtem ko bodo imeli v novem parlamentu sa- Sedežev. Med oboževalci Lloyd Georgea se sli- številna obžalovanja, zakaj ni sprejel nesvety svetovalcev ter se raje popolnoma umaknil iz . - , , , ... , z- drugimi b Icot pa da se je podal v volilno bor-^^^u^ 2edinj doživel tako silovit poraz. Viga frakcija liberalne stranke, ki jo vodi Asq-Slasdm končnih poročil' svojo pozicijo nekoliko kajti imela bo (52 poslancev, medtem jih je i-^ prejšnjem parlamentu samo 34, toda rezultat uresničil njih pričakovanj. I^^jvečji napredek izmed vseh strank je dosegla stranka, ki je povečala svoje zastopstvo v par-od 76 poslancev na 136. Sedaj je Delavska stran-najmočnejša sti-anka Anglije, in ako bi se-.konzervativna ?trank;a po kakem naključju bila podati ' M bilo za kralja edino lo- ' bi se obrnil na Delavsko stranko za sestavo kabineta. ^ KOvem parlamentu bo imela stranka konzervativ-80 glasov večine, kar je približno toliko kot I parlamentu, v katerem je imela 380 poslan -kaže, da je delavstvo po večini dobilo vse one ki so jih preje imeli Lloyd Georgeovi liberal- p . Churchilla, Sir Hamar je obenem tudi velik ^0 T 1 , ^ »-»TI v. • 1 *1 • ^ T.loyd Georgea in izvoljena sta bila tudi oba osebna.tajnika Sir Gri.s^g in G. TI. Shakespeare. Astor in Mrs Wintrinp'ham, ki sta bili članici parlamenta, sta zopet zmagali, medtem ko je >. noviVi VimrliHnh'ri dnyiveln noraz Llovd Georgea. Z veliko večino pa je bil iz- Amerika in Turčija. kemalisti bodo postavili sultana in njegove ministre pred sodišče. Carigrad, 16. nov. — Turška z^)orniica v Angori je sprejela resolucijo, katero je predložil Mustafa Kemal ,paša, ki določa, da se sultana in njesfove ministre postavi pred s'odisce. Sklenilo pa se še ni, kako naj se resolucijo praktično izvede. Pariz, 16. nov. — Kot se izražajo člani turške mirovne delegacije, ki se sedaj mudijo v Parizu, nima vlada Zedinjenih držav v Turčiji sedaj nikakih pra vic, kajti zmaga nacljonaiistov je razveljavila vse pogodbe, katere je sklenila prejšnja turšku vlada v Carigradu. Nova turška vlada hoče vse izapočeti čisto iz-nova. M: '%a ^ novih kandidatinj doživelo poraz Delavske stranke dokazuje, da strašilo z i^/iki", s katerim, se je plašilo volilee od strani kon-l^iveev in liberalcev ni prav nič zaleglo. Rezultat SDlošnem dokazuje, da ljudstvo želi spremembe j^^^i'aka v smeri nai">rodka. Ljudstvo je izrazilo svo-9,dovc]igtvo s koalicijsko vlado na po^vsem jasen i ^ da ie oddalo svo^e frlr.sove delavskim kan- s. V ^^zervativci so sicer obdržali obča j,no število mrn a nobena stranka nj pokazala tako sijajnega ^ kot Delavska. dclaVS"[-i® eksekutivnega odbora za pri-! , ihodnjo nedeljo, ki bo določil čas in prastor prihodnjega zasedanja konference, in da se doseže sporazum glede zastopstva, ki ga bodo imeli razni deli deželi na konferenci. farmerskih ^Jiteresov. JOCvt, VNLIE SE ZBERE-NA NOVI W^ENCI ZA PROGRE-^OLITICNO AKCI.IO. Sli '»id 16. nov. — V ne-G tu konferenca za političn'} akicjo, na napravilo zakono-za koristi "organizi- z drugimi besediami: Turčija njene države sklenejo separatno pogodbo z novo vlado, kajti kot znano vlada Zedinjenih držav na mirovni konferenci v Lausanne ne ibo uradno zast'opiana, temveč bo imela tamkaj le opazovalce. Ameriški interesi v Turčiji spa dajo v tri razrede; 1. Moralni in verski interesi, vštevši protekcijo narodnostnih manjšin. 2. Kapitulacije. 3. Zadeva morskih ožin. Program nove turške vlade je u postavitev popolne neodvisnosti za Turčijo. Nova vlada je odločena, da uipelje v Turčiji vta-do Po svoji lastni volji. Stališče nove vlade z ozirom na narodnostne manjšine je, da ni dosti teh manjšin, in da to torej ni važno vprašanje. Od 1,100,000 Armencev v Turčiji pred vojno ie jih baje 800,000 mrtvih, ostali pa Turčijo zapuščajo. Kar se 4i-Če kapitulacij tir.fzemskih dižav v Turčiji, jih smatra nova turška vlada kct popolnoma izbrisane. Amerika pa ima seveda priliko, da si svoje ekonomske interese zagotovi potom posebne po-Todbe. Z ozirjm ameriške verske ustanove v Turčiji je Turčija pripravljena dopuštiti Ame-rikancem v njih državi iste pravice kct jih je pripravljena a-meriška vlada dati moham^dan-cem, ki žive v Zedinjenih drža-7,ah. Dcsedanja navada, da se je a-meriške šole gmatralo za teritorij Zedinjenih držav, se ne bo več upoštevalo. Ekstra-teritori-j al nos t 'bo vel j alia le iza uradna poslaništva in konzulate. Šole se bodo morale vodi'ti v soglasju s turškimi zakoni, učiti bodo morale turški jezik in dovoljevati boro morale turškim učiteljem pouk o zgodovini in zemljepisu. Odiprte morajo biti vedno in&pek ciji turških oblasti. Bolnišnice in' Za varstvo otrok. sodnik je peljal malo-1 marne aytomobillste! madne avromobiliste | v bolnišnico, kjer sol videli pohabljene %rt-' ve brezbrižne vožnje.! »A V CHI-GAGI. Detroit, 16. nov. »- Tukajšnji POSVETOVANJE MED RU-sodnik Bartlett je pronašel no-i D.A.RJI IN OPERATORJI v o metodo, da prenoreči silno na-! BREZ USPEHA. raiščajoče število ' prometnih ne- _ sreč, katerih žrtve ro PO večini o trcci nežnih let. Ko je izrekel za- Chicago, 16. nov. — Podko-;Ttiiteja rudarskih podjetnikov in iporno kazen nad 70 avtomoibili-'rudarjev, ki sta ise sestala tukaj, sti, ki so 'bili obloženi nagle in da se najde pot za dosega sklepa 'brezbrižne vožnje, so slednji ka- madaljne mezdne pogodbe, ne zali znake velikega nezadovolj-; more priti do nikakega sporazu ish'a„ kajti do sedaj v DetrcituPosvetovanje se j^ vršilo ni bilo v navaidi, da bi so bilo danes ves dan brez vsakega retake prestopke kaznovalo z zapo- Kot znano, premine rom. Eden izmed obsojencev .le ^j^j, pogodba mehkih rudar-imel pri sebi malega sinčka. ^ prihodnjega dnik se je obrnil nanj, ter ga vnrasal, kako bi se počutil, če bi, mu kak brezibrižen avto.mobilist j Razmotrivalo se je štiri razUč-l ibil sinčtka ter ga hladnokrvno načrte, toda sporazuma se ubil :ali za življenje pohabil. Mo-; ni moglo doseči. Prvi predlog je žu so se oči povesile in prišle so določal, da se zopet upostavi mu solze v oči. nekdanje centralno kompetativ- TvT 4, T) ii. , no okrožje, drugi, da se k temu Nato je sodnik Bartlett pozval , . ... ... . .. v . J .. j okrožju doda se West Virginno vse obsojence,, da gredo z njim ' I K BITI DIKTATOR. v govoru pred parlamentom se je izja» vil, d\ ne prosi nfk vklii uslug, temveč da jih pričakuje. - je pripr.wljen vsiliti svoje stališče s armado fašistov. Peljal jih je v bližnjo bolnišnico. in Kentucky, tretji in četrti pa kjer so le^a tel^a otrok, deč- '"Mr'*" kov in deklic, med katerimi jih ce, na kateri bi bili zastopani ru- je bilo dosti z zlomljenimi no-,^^^i' podjetnilci iz vseh držav gami in rokami, so obsojenci bi-1 s® upostavi li v oživi d ni zadre:gi. Stopicali so s'®""® centralno kompetativno o-nemirno, pokašljtVali, povešali obsegajoče Illinois. Oko, glave,, in skorQ,ll{{|^nj^_ni Indiano in zap^no PennsyVani-ni pogledati v oči otrok. Videli'jo-'«" predlagali uij&i predstav-' iso pet dečkov in deklic, na k ate- "'ki. ostale tri pa operatorji. rih nogah so viseli teški uteži, unijskih uradnUcov. Avtomobil me je spravil sem-1 kaj,'je dejal eden izmed dečkov. I Prihodnjega meseca. 12. de-"Mene tudi",, se je začul glasek cembra, bodo člani United Mine male deklice iz druigega konca, j Workers of America volili svoje , vrhovne uradnike, delegate 7..a Vrtina teh otrok M dsnes ho Ameriik. del.v.k= dila okrog s popolnimi udi, je , , ... , , ■ i . , r ^ ' federacije m zakonodajne pi;ed- pričel sodnik Barlett, ' ce bi ne \t/ l- .. \/ u , , , .v ., / , , - stavnike v Washmgtonu. Vrhov-bilo brezlorKnih avtomabihstov.' . , , , , , „ , , v.,. X- ni predsednik Lewis. podpred- Zelo neprijetno je koga pošiljati , ^ ^ , , , . . . ... , sednik Murray m tajnik Green V ieco, toda sedaj sami vidite, da, ... . ... . , J . , sploh nimajo nikake opozicije, je moja dolžnost, da varujem te. .-.troke. Nihče od v^s ne bo od se-' ° daj vozil neprevidno, kaj ne?" Vsi so odvrnili z "Ne". Nato so odšli v ječo, da odslužijo svoje kaizni. i 'SPOZNANA KRIVA ITMORA "Naraščajoče število promet-' ^RUZEGA REDA. ZAHTE-nth nesreč, katerih žrtve so otro i go NOVO OBRAVNA- VO. ~ Mrs. Phillips spozna-nana kriva. ei in odrasli, daje priliko sodni-1 kom širom Zedinjenih držav, ka- j tere ne bi smel nihče prezreti," j Warren S. Stone, predsednik bratoviščine lokomotivskih inženirjev, je blagajnik konference Los Angeles, 16. nov. — Mrs. se je izrazil daneg sodnik Bart-'Clara Phillips, je bila danes spo-lett, "Noben ameriški sodnik ne znana krivim umora druzega bi simel ostati na svojem mestu,'reda v zvezi s smrtjo Mrs. Clare ki si ne prizadeva do skrajnosti. Meadow's. Kot znano, je Mrs. da odpravi t^ naraščajočo nevar- Meadows, ki j(| bila vdova, iz Iju-nost. Jaz želim povdariti, da naj bosumnosti z udarci močnega ki a močneje priporočam vsem sodni- diva Po glavi ulbila. Njen odvet-kbm Amerike, da slede mojemu nik je takoj po proglasitvi kriv-naortu ter obsodijo na zapor vse Rim, 36. nov. — Fašistovski ministrski predsednik M.u&solini je danes v r,vojom otvoritvenem govoru pred parlamentom s popolnoma jasvaimi besedam] dal raz« meti, da ne bo prosil, nikakih u?hig, temveč da jih pričakuje, s'krat'ka, da misli nastopati kot diktator. V svojem nagovoril je Miissolini dejal: ■'Jaz sem določil meje za sebe. Povedal sem si, da najvišja modrost obstoja v tem, ako človek po zmagi ne gre predaleč. S 300,000 možmi, popolnoma oboroženimi in popolno-ma pripravljenimi do zadnje pike izvršiti moja povelja, sem bil v sta:njn. da kaznujem vse one, ki so napadali fašizem in kovali zarote proti njemu. "Z ozirom na zunanjo politiko Italije želim slediti poti, ki nam bo prinesla ^spoštovanje in korist!. Mi nismo zmcžni slediti programu nesebičnosti ali popolne nodaje inapram drugim. Italija je danes mogočna, in v rujezemstvu so danes pričeli spoznavati, da ta sila, katere ni treba niti povečevati niti zmanjševati, obstoja i.". pripro'Stega pravila, da za nič ne damo n>č. "Oni, ki hočejo praktične do-kalze našega prijateljstva, nam morajo podati sami take dokaze. Italijanski fašizem ne^li raztrgati pogodlb radi političnih, ekonomskih lala moralnih razlogov. Ne želi zapustiti svojih vojnih zaveznikov. Toda Italija zahtev^ Cd svojih zaveznikov, da ižpra-' šajo svojo vest in pronajaejo, česar niiSo storili izza sklepa premirja." Muissolini je nato vprašal, da li se more igovoriti o kaki resnični ententi, ako se vzame iza primero stališče zavezniških držav v očigled položaja v Rusiji in rusko-nemške aljance. Vprašal ie, na kakšnem stališču je Italija, ker je izgubila "sveje" trdnjave na Jadranu in Sredozemskem morju in ker je "žrtvovala" nekaj svojih temeljnih pravic, ker ni doObila po vojni niti kolonij niti surovin, in se danes nahaja popolnoma strta pod bremenom vojnih dolgov, s katerimi se je oiblo'zila za doseigo zmage. Nato je Mussolini dejal, da parlament zahteva programa, toda da Italiji programov ne manj ka, temveč mož in trdne volje, fn da ima fašistovska vlada dovolj trdne volje. "Z močno voljo, mislim, da se nam b^ posrečilo odstraniti mar-eikake strahove,' je nadaljeval. "Naša zunanja politika temelji na p'ogodbiaih miru, ki so lahko ■*je navadna uljudnost napram vam, radi katere ne želim izražati nikake posebne hvaležnosti. Praveč ^olg'o se je že reševalo via (ine_krfee v parlamentu, m .potom političnih manevrov, toaa fedaj je italijanski narod že dru- pjr,^3Č se .>U- majnu, 1915 — prevrnil kabinet in sestavil svojega izven, preko in navzlic parlamentu. Jaz sicer prepuščam dolgočasne častilce superkanistitualizma razpravi]a-nja in pritožbe, toda jaz pravim, da ima tudi revolucija svoje pravice. "Naj dostavim k temu, da bo cel svet vedel,, da sem tukaj, da branim in da uveljavim do najvišje možnosti revolucijo črnih srajc, da jo u peljem kot giJo razvoja, nanredka in ravnoteižja v zgodovini Itahje." Nikdar še ni neben ministrski predsednik stopil s tako izzival-nostjo napram parlamentu, posebno, če se pomisli, da imajo fašisti v par^mentu izmed 500 poslancev siamo 31 sedežev. Diplomatska tribuna parlamen ta je bila popolnoma zasedena. Tudi ameriški poslanik Child je bil navzoč z vsem svojim štabom ak'oravno ima že jutri odpotovati na konferenco, na kateri se bo sklepalo mir s Turčijo. -O SLAVNI PISATELJ ŽIGOSA PROHIBICIJO. prometne kršilce in da se apelira ^ njih vest s tem, da se jih pelje v jbo ista zanikana, tedaj bo vložil . . .v . , , , I bolnišnice, kjer so številne otroš priziv proti pronajdibi porote. sirotmsnice se bodo morale , , , , , _ diti v soglasju s turškimi zako- ke žrtve, ki bodo vsled brezbriz-j celi stvari je neka uso- ni - nosti aVtomobihstov (Ostale vseu^^^^^ napaka," je dejal odvet- življenje pohabljene." ^ik. "In jaz se bom boril dokler --o- de od strani porote izjavil, da bojdcbre ali slabe, toda ker so bile zahteval nove 4)ravnave, ako ps | cdcibrane, se jih mora upoštevati. Prava država ne more upoštevati drui?ačne doktrine. Po- Kar se tiče svobode Dardanel, bodo Zedinjene države na koristi po načrtu turške vlade, ki določa svobodno uporabo morske ožine napravilo zakono- Ss te '^vstva in farmerjev, 'predložilo novemu John'ston, predsed-1^6*1 organizacije, Jv^^^dnik konference za progresivno politično akcijo za vse narode. Turki so tudi pri ter je tuldi član eksekutivnega od volji dovoliti, da nastavi Li^a bora, ki se snide v nedeljo v Vva- narodov svoje nadzorniKe, kate« shingtonu. IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. ne bo prosta.' Predlfli? za novo obravnavo bo stavljen v pondeljek, ko bo sodnik izrekel obsodbo nad obtožen-ko. V poroti je bilo devet moških in tri žensike. Spoznanje umora rih stan skupno z več sto voja ki naj bi se nahajal na Galipoli' polotoku. Določa ipa se, da ti vo- j jaki ne smejo biti niti francoski ! niti angleški. I Pariz, 16. nov. — Ismet paša, | načelnik turške dele^gacije za j konferenlco v Lausanne, se Je da-!se j« izrazil, v , , . , idila v Zdruzemh Državah. mcrje belokožnega prebivalstva. , 1 , • j • . - i -i ■ i.v , . , ,1 Izmed tujerodcev in njihovih -----sledeča: .nkoraj 22 odsto tujerod-1 , . . , , . v.■ _ v... 1 , . . , . . . I , ■ rtn ,1 . . .i tukaj rojenih otrok prednjacijo Dogodki v furciji dokazujejo, da imajo zavezni'ki »koraj 39 o,to tukaj rojen, i 30 odsto tukaj rojenih prebival- i delpartmente in pobrali pod-I cev, katerih oha roditelja sta bi-' la tujerodna; skoraj 1 I odsto tu-! kaj rojenih prebivalcev, katerih velike teškoče, da ohranijo vsaj premirje, predno se sni 'de v Laiisainne 'kanfercdica za mir. Opogumljeni vzpri-' to svoje zmage nad grškim imperijalizmom, so Turki prišli na dan z zahtevami, ki jih smatrajo zavezniki kot ; pretirane. Nastavili so jih eekstremni nacijonaiisti, ki ■■■■$0 v kontroli aingorske narodne skupščine. Turške zahteve so: plebiscit v zapadni Traciji, avtonomija za otoke v Egejslcem morju, ki se nahajajo se- otrok tujerodnih starišev (nam. rečez 28 odsto, kjer sta bila oba roditelja tujerodca, in čez 10 odsto, 'kjer le eden je bil tujerodec) m čez 39 odsto tukaj rojenih A-, postopno. Poljaki, Nemci, Zidje, Italijani, Madžari, Francozi, Ru-isi. Iugof'.ov;ini. so navedeni po materinščini kot Slovenci in Sr- i-ali uslužbenci, ki n6 moreJo pri- letnih opazovanjih dognali, da spe vati, \isled tega bati, da pri-H^te vse ptice v jeseni od sevc-'dejo v nemilost pri svojih pred-! rozahoda ali severovzhoda na ■postavljenih. Nastavljeni bodo l jugovzhod alf jugozapad v smeri Bospora, Male Azije in Afrike. Nekatere ptice prilete prav v Južno Afriko in prelete do 10.. ;000 km. posetni poibiralci, ki bodo obšli vže deipartment pise za darove. Kak ducat delavcev 1 na E. 1 Euclid Ave. se je včeraj popol- li način, da spremene tudi ^ , S eni les v ono lesno kaso, • 7a tere se izdeluje papir- u 5rnjevanje'' se kot belilo uP Ija bentonit, ilovici sličn® stanca, ki se pridobiva sikega pepela, kakor ga mnogo v Woymingu. V Minnesoti je neki že preizkusil novo izna) ' ca! dbo. sopI d4 je pobeliti 1500 ton star' in jih predelati v nov pap" prej določene kakovosti losti. Založniki so izjavi i, ^ U ,h no4 vn»] jeH ta papir izvrsten. SaiTio njenih državah se letno 2,200,000 ton papirja- Seda) bi „ • -m . Na skrajni severni tocki Nem. Baldwin Tezervarru na E. 107 m V. . , ,,, , . cije je med Vzhodnim morjem dne čudežno rešilo poškodb. gal se je kabel, podpimjoč težak ""r" rok. a 3—5 torej mogoče iz stare re pridelovati nov paP"^' les in tudi Isicer stroške« kulatura se ne bo vec P'^^ ^ . za zavijanje paketov. časopisje, ki slovi za " in ki ga odjemalci di oblike, pripravne za jeklen drog, na katerem se Je'T?"' ^ 'premikal sem in tja granik, ^ i Ves jezik pokrivajo le visoke ma-ipomočjo katerega ge polaga morskega peska. Kupi so viso- liko vodne cevi za nov Baldwin'^' ^ velikomestne hiše ena rezervar. Dve toni težak drog ^^uge. Viharji prenašajo te padel na žice od kare ter jih pre-l^"P^ P=s«k zasul skoraj že trgal. Spodaj pa je stalo kakih i ^a,!. Le še 4 vasi .se , t ^ dvanajst meč in naravnost vas se zove Rossitten. ^ dežno je, da ni bil nihče zadet od ornitolog (ptičjeslo-l 'z Pariza pn aj zavii paketov, bo doslej vec vr ----o -—"" MODERC SE VRAČA edno-' vest. ki merikanccv. katerih oba roditelja 'r V, T ,........ T J«' bil mhce zadet od j ' Skupaj bi bilo torej no tH I '' situpno ste- padlih Žic Z več tisoči Voltov eJe-'Prof. Thiernemann ze AM M rm i r\l\J »v-» 1 j ' V »t •«— . I _il. ____ ' _________1__?__ 1^1 •__ Skupaj bi bilo torej žnvah. Skupno prebivalstvo I vilo je navedeno z 7,607, nam-I reč: mesial Slovenci: 1,55 7, od teh 1,002 20 /daj pod grško oblastjo, odškodnino 6,000,000,000 zlati]l{P!"=l^"rgha znaša 588,343, ^ llujerodcev in '555' tukaj rojenih. frankov, vrnitev Mosul oljnih .vrelcev in popolno priz-l.;®*®"^ .le 5 5t,26i beiokozcev. j Srbo-Hrvati: 6,050, od teh 4,-• J • rn v • • 1 orci^n white stock , t. j. tU" /1 /) ,« i • # x ^ o t. i • nanje neodvisne Turčije. . . i . . . (^'2 tujerodcev m 1.438 tukaj Zadnja zahteva je skrajno važna. Turčija se hoče I rojenih. katerih je 550,261 belokožcev. 'Foreign white stock", t. j. tujerodci in njihovi tukaj rojeni o-troci, znaša 333,731. femed teh I poslednjih prednjacijo po mate-i Vseh .Slovanov v Detroitu jc rinščini Angleži, na to sledijo 60,687. postopno Nemci, Poljaki, Italija- i --O- ni, Zidje, itd. Slovaki, Srbo-Hrvati oprostiti vsem iiniešavanjom tujih oblasti v njenee trgovske zadeve, ki bi jih "krščanske" države rade izvajale pod pretvezo, da se mora varovati "krščanske" interese. Kaj tako varovanje "krščanskih" interesov pomeni, nudi jako dobro sliko današnja Kitajska. Ako se Turkom posreči dobiti, kar zahteva, tedaj zna nastopiti v m jih zgodovini nova doba. Za časa vojne so zaveaivild pod ne pogodbe, div razdele otomansko cesarstvo v "sfere vpliva" brez ozira na želje različnih narodnosti. Grška'2.874, od 1,400 tujerodcev avantura pa je vst te načrte skazila. Povzpetev nacijo- 1.674 tuk#j rojenih. L, 1910 j« nalistov k moči, daje upati, da se bodo uresničili ideali Slovencev navedenih 3#49, onega mladc-turškega giba'nja, ki je leta 1908 izpeljalo vchko vec. - , n, , , . 1. .,v.| kkupnj bi bilo torej po tez Iiel^rvare revoluc,!... lakratm im-okret ^se je kmraiio ^ ' u,o6-, Kot Srbo-Hrvati so navedeni: 8,211, od teh 4,622 tujerodcev 1 jL Ti- 1 , . in 3,589 tukaj rojenih: L. 1910 d^sah tajne medsoboj- .... ,, ,, ' Jih je ljudsko štetje naštelo 7,904, Kot Slovenci se bili naVedcsii: Clevelandske novice. zanimala tudi slovensko oden' .tvff fjeve' ktrične sile. Nesreča se je pri-,^Gt svojo opazovalnico. Ptice {p. moderc je zopet^ jgjamo celila ravno, ko je or-pe^iaia pod koliikor dolgo možno preko ietno. Ze dokaj e - - - - - - dež. da so ženske brez ^ Jugoslovanov. Vseh Slovanov v Piitsbuf.ghu DETROIT. .Utlovil v prvi vrati zato, l;er so bili njega voditelji v pj'vi vrsti pro'pagnnditi, f c pa praktični izkušenci v vladnih zadevah. Živeli "o dolga leta v evropskih središčih,'je 71,268. med narodom doma pa so bili nepoznani. Kot ])osledica so se morali po prevratu ranašati na stare uradnike ta- ho Y civilnih kot tii-li v; iasidh zadevah j n„ York 9 J„eo,lov.„Ai Od' Nacijonalistično gibanje, ki se je sedaj povzpelo p ^ j g moči, nosi vsa znamenja pravega ljudskega gibanja, j štetju od i. 1920 je mesto De-ki tetremi za upostavitvijo rednega ustavnega režima, jroit imelo 993,678 prebiv., od Ozki stiki med sedanjim turškim gibanjem ter sovjet-}katerih jc bilo belokožcev 952,-|Nnes, Ohio, potem, ko sta ddbili ''ko vlado v Moskvi tudi ne more ostati brez blagodej-i^^^. Izmed tih poslednjih pa je' dd nekod obljmbo, da bosta spre nih posletHc. Ako se v Turčiji res upostavi ljudska vla-l'"'" '' Amcikancv.jeii v neko fiMo dmao, sta- — Nimajo dovolj! Dvanajst tukajšnjih trgovfcev, ki prodajajo premog na drobno, Je vložilo na najvišjem državnem sodišču v ColuirJoiiis tčfebo, da naj se o-vi-'ze določitev' ohijške_?a premo-igovnega administratorja Neala, ki jim dovol#.je $2.75 dobička pri toni. Najprvo so se obrnili na Neala, naj svojo odredbo spre meni in ko je on odklonil, so se obrnili na sodišče. V tožibi pravijo, da $2.75 dolbieka pri toni premoga ni dovolj. V par slučajih je sodišče že spremenilo Nea-l.ove določbe. — Za nekatera dekleta'' je poklic kinomotografske igralke jako mičfn. V četrtek sta izginile neirnanokam 16 letna Annie Ross in Anna Caru'so z njih domov v iraniilcom neka poulična kara in kopnega, lahko počivajo. Pre-konec utrgane žice je še padel na ko Rossittena leta ptice iz Skan-njeno streho, ki je pričela gore-j dinavije, Rusije in Finske. Vsak ti. Da bi se lilla,pripetila nez'^oda ; <^an jih prileti blizu 300.000. malo preje, bi bil padel železen j Opazovalnica lovi ptice, jim de-drog ravno na karo in lahka ; " ,va na noge obročke z napisom bilo ubitih več oseb. ''Rossitten-Germania'' s številko -Včerajšnja konferenca Z Vsaka števi&a „ radniki poulične železnice je bila 17""^ ^ dot.cmm dnem. Ako ta. po mnenju župana Kohlerja u-spešna. Sicer ge še ni objavilo na tančnih načrtov, toda kot se naznanja, je bila konferenca jako zadovoljiva. Prihodnja seja glede premestitve $650,000 is raz- ;kega ptiča kje ujamejo, sporoče v Rcsitten, 'kdaj in kje so ga u. jeli. Tako so dognali selitveno pot ptic. Vsako leto maAirajo po opazovalnicah mnogokrat po 10.000 ptic. Odgovorov je le ma nih prostranskih skladov v pacta-i j"' za znanstvenike. A joči fcnd se bo vršila v županovem uradu v sredo zjutraj. — Sodniki, od kateri!) se zahteva povrnitev njih plač, kar s'o sprejeli preko $6,000 na leto, so j^oslali na prosekutorja E'.i-warda Stantona pismo, v katerem se zahteva, naj tse vutži proti njim tožba, da se dožene, koliko morajo vrniti. ko bi kdo v Sloveniji slučajno vjci ptico s tako marko, naj sporoči opazovalci, kdaj (dan in u ro) in kje jo je vjel! Naslov'je na obročku. NOV PAPIR IZ STAREGA. ez, da so ali steznikov. Vfii z dravn" preganjali to mučiloi ® v. 1 k ohlar" peha. A moda sirok« ^ toalet ga je odpih'"''®' p ske so se hipoma "ahl''' stale so naenkrat prožn«' ji sedele in se sklanjal®-^s bodele več kosti, ne ple so svobodno in ^ f^ii llahko po svobodni ^ zadovoljne so bile ^ da so se odkrižale tudi moškim je bJl" . všeč 'brez steznika. Ce ....... k ribji" \ nisi vsaj vec cutii in raznih vrvic ne?^ [ z' gorko telo. Itd. A s'®''' -pj«, met ' Ta problem je že precej star in je bil doslej nerešen. Iz Newyor-ka se sedaj poroča: Ker priiha-jajo ameriške šume vedno bolj Na glavnem stanu Commu- .^dke. kakor lasje na glavi bodo. nity Fonda, ki prične jutri svojo kampanjo, je bilo sinoči jako živahno, ko 3C je delalo zadnje priprave. Letois se bo skušalo na-'brati v fond $4,500,000. Na delu bo preko 3,700 delavcev. posledic, da, tedaj bo to (najboljši porok za mir na bližin jem ari-jentu. kajti potem bo prenehala biti igrača v rokah ev ropskih imperijalistov. Njene ostre zahteve so dokaz, da se zaveda svoje — Jutri zvečer prireja društvo Carniola Hive 493, L. O. T. 1 , ,v v v , . . T , , , . |M. v Grdinovi dvorani zabavno moeiin da v bodočnosti nece vec biti predmet medseboj.jv^Belito. Vabljeni ste, da prideJbelijo. iz mormonskega mesta U- neg-a izigravanja "krščanskih" državnikov Evrope. te, , : t [■ | f { tah pa javljajo, da so ram iznai- memba je modi čega plešca, so učenjaki v agrarnem departementu ZedWjfkih držav že dolgo preiskovali, kako bi zagotovili bralcem njih jutranjo lektiro. Iz laboratorij^ v Madisonu, Wisconsin, prihaja sedaj vest, da so iznašli nov postopek, da očistijo stare novine tiskarskega črnila in jih zopet po voljnost in vsa ttt"' zapiha veterček par'® Vsi učenjaki, kirurg' Jj, pravijo ne, a moda P jf ženska polje za tako bedasta. A so debele širokih nih bokov in obiln| ^ |^;]o v večini. Zenstvo, nij vojno preveč mars' _ lepih nog, niti lepila ro zati vsaj idealen jn ikn^' iM 4'^ moderc tu. Glavni razlog P® i® i" zaradi moderca krojev, šivilje, irio ri |(f^ tovarne zaslužijo j'^j cije nove milijone- je kor kolo, ki se pravkar spodaj, A ne Za dolgo. Ker . ___«di ZiV'J® SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkiewicz. Stanka je ganila ta zvestoba zamorskega dečka, približal se mu je, poMil mu roko na glavo in rekel; 'Tojdi v drevo. Kali in..-. Bog naj te bla'g'oslovi!" Ko je cstal sam, je še nekoliko pomislil, če bi ne bilo ddbro vzeti s sabo osla. Bilo bi vsvnejše, kajti levi v Afriki, kakcr tudi tigri v Indiji, ako srečajo človeka jahajcčega konja ali osfla, vržejo se vedno na žival a ne na človeka. Toda stavil si je vprašanje, kdo bi v tem slučaju nosil Nelkin šotor in kako bi 'ona i^ama potovala? Nato je takoj opustil misel, da bi vzel s sabo osla, ter se je peš spustil v džunglo. Mesec je priplaval 2o visoko na nebo in radi tega je postal'o veliko bolj jasno. Vendar go se pričeje težave takoj, ko se je ilecek spuwtil v travo, ki je zrastla že tako visoko,, da bi se ilovek na konju zamogel v nji ■skriti. Ceb pod ne \ i ni bil^ v nji korak pred eebe ničesar videti, kaj pa šele ponoči, ko je razsvetljeval mesec samo površino, spodaj jc bilo pa vse pogreznjeno v globoko senco. Pri takih razmerah je lahko zgrešiti pot in vrteti se,v krogu, mest'o da bi šel naprej. Stanko si je pa (lajal poguma z mislijc, prvič, da je taborišče, h kateremu je šel, bilo oddaljeno od skale, največ. tri ali štiri angleške milje, drugič pa, da se je dim prikazal med vrhunci dveh precej visokih gričev. — Torej ni bilo lahko zgrešiti pota, da je gledal vedno na ona dva yri.a. Toda trava, niimoze in akacije so mu vse ya.=lanjale. K sreči je zadel od časa do časa na kopico termidov, visoko včasih dvajset črevljev In čez, Stan- ko je pod vsako kopico previdno nastavil puško, potem splezal na vrhunec, — in, ko je pogledal ona dva grička, ki sta se zarisavala črno na ozadju ne:ba, splezal je spet doli in šel daljo. Strah ga je samo bilo pri mislih, kaj bo, ako oblaki zagrnejo mesec in nebo, kajti v tem slučaju bi bil kakor ped 'žemljo. Toda to ni bila edina nevarnost. Džungla je ponoči, ko se v tišini sliši vsak odmev, vsak korak in skoraj vsak šum,"kateraga povzroča golazen, plazeča se med travo, naravnovst strašna. Nad njo se dviga strah in groza. Stanko je moral paziti na vse, poslušati in čuvati, gledati na vse strani, kakor da bi imel glavo na peresu, -puško pa v vsaki gekundi pripravljeno za strel. Vsak trenctek se mu je zdelo, da se nekaj bliža, plazi k njemu, preži potuhnjen?. Včasih je zaslišal šumečo travo in naglo teptanje bežečih živali. Prišlo mu je na misel, da je preplašil antilope, ki, dasiravno postavi.ip straže, vendar spe jako čujno, ker vedo, da marsikak rumen lovec lovi o-b tej uri v temi. Tu se pa dviga velika črna senca pod mrežasto akacijo. Morda je to skala, morda pa tudi nosorožec ali bivol, ki za m ore vsak čas ,zavohati človeka, se vzdramiti iz svojega spanja in se takoj spustiti preti njemu. Tam zopet pod črnim grmom vidi dve bli.ščeči t-očki". Hej! puško k obrazu! To ni lev! Ne!... Prazen strah! To so svetlikajoče se žuželke kajti eno svetilo se dvi^a kvišku in leti nad travo, kot poševno padajoča zvezda. Stanko je splezal na termite včasih tudi zato, da bi si o tri ,s čela mrzli pot, se oddahnili in počakal, dokler Se mu ne pomiri nemirno bijoče grče. Pri tem je bil že tako utrujen, da je komaj stal na nogah. Toda šol je naprej, ker ga je giialu'misel, da mci\a rešiti Nelko. Cez dve uri jo prišel na svet, ki je bil gosto obsojan s .kamenjem, trava je bila nižja in bilo je dosti bolj vidno. Oba gri-Č.a sta se zarisavala v enaki daljavi, kot popriej; zato se je pa" bližje vlekel gkalni rob, za katerim se je dvigal drugi še višji, oba sta pa oči-vidno oklepala neko dolino ali sotesko, podpbno oni, kjer je bil zaprt King. Naenkrat je kakšnih tristo ali štiristo korakov na desno izaigledal na skalni steni rožni cdsev plamena. Nato je obstal, Srce mu je tako tblklo, da malo da ga ni sam slišal v nočni tišini. Koga bo zagledal tam doli ? Aralyce iz vzhodnih pdbreižij? Smainove dervišc ali divje zamorce, ki so zapustili rodne vasice in se skrivajo pred derviši v ngpristopnih gorskih kotlinah? Ali bo našel smrt, ali sužnost, ali rešitev za Nelko? Treba se je bilx prepričati. Umakniti se ni več mc'gel in ni hotel. Cez nekaj trenotkov je začel tiho lezti v gmeri proti ognju, šel je kolikor mogoče tiho in zadrževal sapo v praih. Ko je prešel kakšnih sto k:rakov, je nepričakovano zaslišal od strani džungle kanje konj — ter se.je zcpst ustavil. Pri mesečni svetlobi jih je naštel pet. Za derviše je bilo to premalo, toda sumil je, da so drugi morda skriti v vis'oki travi. Čudil (se je samo, da ni pri njih nobene straže in da te straže ne kurijo cgnja na višini, da bi strašili divje zveri. Toda iBahvaiil je Boga, da je bilo tako, ker je lahko nebpažen lezel, dalje. Blesk na s'kalah je postajal^ vednp fcra'ziteijili, preden je preteklo četrt ure, je stal Stanko na prost'o-ru, kjer je bila naisprcti stoječa skala najsilneje razsvetljena, kar je bilo dokaz, da mora pod njo goreti pgenj. Plazeč, kar mu je padlo v cči, je bil velik šotor; pred šotorcm je stala platnena vojaška postelja, na nji je pa ležal človek, oblečen v belo evrapejsko obleko. Majhen, morda dvanajstleten zamorec je nalagal suho gorivo na ogenj, ki je osvetljeval skalno steno in gručo zamorcev, spečih pod njo po obeh straneh šotora. , Stanko ge .'le spustil takoj doli po strmini na dno soteske. XXX. Nekaj časa ni mqg^el cd izmučen j a in viznemirjenja izpregovoriti niti besedice in težko soipeč je stal pred človekom, ki je ležal na postelji in molče gledal na pri-šleca, poln začudenja in skbraj izven sebe. Slednjič je zaklical: "Nasibu, si ti?" ni^' "Jaz sem, go'spod" — 'odvrnil je ''Ali vidiš koga in ali stoji kdo ..xj je 'Preden je pa deček mogel odgo^'®' ' , ko prišel k seibi: ■ _ gg ' "Gospod," — je rekel — '"imenujei" i( vt Tarkowski. Zbežala sva z malo Miss noisti pri derviši h in skrivava se v džu^^ ^ ka je težko bolna, t ere j te prosim, da 3^ ^ j Neznanec je še nekaj časa gledal ^ mi, potem si je ipa z roko otrl čelo: ^i, _ "Slišim, ne samo vidim," — rekel je pof'' "Ali so to sanje!". .. Kaj? Pomoč? ® 'jem pomoči. Jaz sem ranjen." Naenkrat je pa, kakor da bi se jn ■sanj ali omamljenja, pogledal Ibolj izave» ^ 'kom radosti v očeh, je odvrnil; .-eM' ,? "Beli deček!... še vidim 'belega ^ ' zdravljen, kdorkoli si.. Govoril si o neki želiš cd mene?" Stanko je pcnovil, da je ta ka gosp. Rawlisona, enega izmed f prekopa, da jo je že dvakrat napadla i"' la bo umreti, ako ne ddbi kinina, da tretjim napadom. ''Dva napada — to je slabo!" znanec. 'Tcda kinina ti zamorem dati, pgpo , Imam je še nekaj zavitkov, ki so nepotrebni." S temi besedami je rekel malemu da veliko medeno škatljo, ki je bila naP"''' lavitka, apoteka, vzel je iz nje dva velika za belimi praški in jo izročil Stanku. ''Tc je polovica tega, kar imam za .celo leto..." (Dalje prih ) Zados ito^ rut' ■ J ^VEMBER 17th, 1922. •TrofAKOPHAVNOSr strxn 9. S. Finžgar: STl DENT NAJ BO in ,»■ .'■'^eset let je preteklo, odkar godila tale zgodba. Ni no-' "i mislim, da ni stara. Ni 11, ker se jih godi takih vsako ^kdove koliko po naši donic-tudi stara ni, ker se bc-.^"clile do konca bridkih dni ^ revnega naroda — malo ^Jtnega in spdSCoyaneiga. In Zato vam jo pišem po res-'ker bodo v njej stotine sre-samega sebe. Duh časa se '^inja. Nad množico krilijo ;U' •jj peroti in jo valovijo sem ' tja. Toda odkritosrčna ^ ^ PMzna, da je pravzaprav ^ 'kakor je bilo. Samo o!bleka ^ po modi, telesa pod njo ^ista. Irhovina je bila nekdaj danes je za maškaro Panadc. modruje H' D-.j# Svet danes brez in se širokousti mesu in .pečenki. In tako dalje. Človeško srce je nemirno in bo nemirno, dokler se ne zedini z Večnim ciljem. A ta nemir je oče dela in dejanj, to hrepenenje je grm, iz katerega reže usoda šibo za vsakoga. Kdor hoče skozi življenje tako, da bo rodil sad, ta bb bičan. Cvet, ki se smeje v sami pomladi — s pr\'im vetrom pa od'pade — ni še nikoli rodil sadu. Kdor se boji vročfega soln-ca in treska, ni živel. Dnevi brez viharja, Ibrez koprnenva, brez ran in krvi — nanizani drug na drugega, niso življenje — ampak koledar, pratika. Ko mine leto, se vržejo v ktfš, da se z njimi zakuri. Pa ogrel se ob tem ognju ne bo nihče... Kogar pa zigrabi usoda in ga prikrivi — ne enkrat — k tlom, pa se v trenotku ®^j, zabavljajoč preteklo-j ko bi imelo počiti v križu, dvig-pa paberkuje za drob-1 ne s silno močjo ter bedi pot na- ki i S(j padale z davnih miz j prej — ta živi življenja vredno ^ duhov, se jim čudi in r Mravlja kakor dragulje. "Ol- „ .. . ... talnih se napije modrosti in vede pcžirkih, koine ukaže j o življenje. In tako življenje živi naš narod — od nekdaj. Pri ti s-njen in pritiskan često ob tla — se dvigne vselej, in njegov korak je samozavestnejši. Zdi se mi, da našega naroda ni otela sre^ča — ampak šiba, ki ga je akcvala v jeklo. In tako je premočna večina si- et> f" ^j^^b'ufivo kačo — ki ga je iz-** ^ L. ^ doma in vzdihuje, da vedno '?ori ostal "tam gori" pa gleda v L vznevoljen kveše s cok-)f> Sj, po hribih hrepeneč v doli-' nov našega naroda deležna uses' S^izam, s katerih dehA po de narodove. Ko izahrepeni otrok j' " Prijazne Nizke cene. —i s s ^iša 9 sob, lot 40x140; $4,250.00; takoj $2,000. 6 sob, bt 40x110; $5,100.00; takoj $1,000. ^iša 9 sob, lot 40x140; tlakovana cesta: $6,950 takoj ............................$2,000. ^iša 10 sob za dve družine, tlakovana cesta, garaž, gas, elektrika; zgotovljena bo okrog 1. decembi^a. Najboljša hiša v mestu %a dena! 6 0 S 0 S od doma, ko se je v redni hiši pb dolgem modrovanju izreklo: Študent naj bo — v tistem hipu se je redno podpisalo pismo: Izročimo to mehke srce — trpljenju in boju: morda zmaga — morda pade, morda je ta dan začetek sreče rodne hiše — morda ipa so udarili z uteodno palico po skali, iz katere privro solze... Z DOMA. Pred župniščem so stali oče, mati in sin Francelj, na pragu pa župnik Janez. "Ste se odločili, oče?" "Pcsku'simb eno leto. Zakaj majhna je naša kajža. Za dva sina ne bo v njej prostora. Morda tegale spravimo do lažjega kruha." Ž/upnik je ziajel iz tobačnice velik ščep, ponosljal, zaobrnivši glavo na desno in levo, pa izpre-govoril: "iPoiskusite! Povem vam pa: to je stava v loterijo!" Nato je obmolknil in potegnil veliko plavo ruto iz žepa. Fant je gledal v častitljivega starčka z velikimi vprašaj očimi očmi. Zakaj njegovih besedi ni ralzumel. Toda razumel jih je o-če in občutila jih je mati. "Lbterija, kaj ne? Se težko zadene. Pa nikar, če mislite, da bi bilo napak za nas in zanj." "Oče, kar je sklenjeno, je skle njeno. Fant naj gre. Poznam ga! Tedaj je stopil župnik bližje Franceljnu, z levico ga prijel za brado, desnico mu položil na glavo, da mu je alcev široka. Ima moPne zmetl ter drži točen čas. Ciodbo produclrajo jeklene plošče. Ker so Iz jekla se ne pokvarijo In vas trpijo celo življenje. m damo |)opoInoma zastonj /ANIlINI K vsako xiro lest komadov knv I VIw za Kod'bo In sicer najboljše kar jih Imamo. Ce želite, da vas ura zbudi ob pravem času vam Je treba uro pravilno nastaviti in zjutraj vas bo vzbudila iz spanca kiiisna melodija. | Ta ura vam bo v neizmerno veselje, poleg teaa pa vam bo krasila dom. Vsakdrf jo bo občudoval. Premiala vam bo vse va ali praznikih. Bodite prvi v vaši oko-tiadloKe in utrujenost ub zaključku dne-lici, ki v> Imel to uro — pokažite ^a znate ceniti ono kar je nekaj vredno, kajti ta ura je vredna najmanj S2."i ter vam je na ponudbo za tako nizko ceno Ic ome-| len čas. Ura je narejena v Evropi in ml i .«nio edina tvrrtka v tej deželi, od katere J) lahko kupite. Naša posebna cena samo za .l>lll!«IIIIBIIIillHlllllllllll»llll»IIH»IIIIBHII»HII»llll«llll»llll«llllllllll1lll«llll»llll»lll|«ill|»|ll|«|ll|»|ll|»HI|«HIHI|lll»lllillllWiliiMllliainiMllllllHIBHl;«llll3l1li»llll»lll» lilliliiIhlikUliilUiilaliiMIhMIiilffitlal^ilaliilBliilaliiUliilaliililiilaliilBliilBlinitiilaliilaliiUlHlaliilaliilBliililiilaliil^iulaliilJiiliiiiliiliilaliilaliiUliililiilal}! Frank Wahcic 746 E. 152-nd St. Posebna razprodaja Vabimo VM, da pridete na našo posebno dvotedensko razproda:]o Ženske suknje in obleke Dekliške suknje Da si čim lažje zberete, smo nakupili mnogo novih krojev Za to posebno priliko. $59.75 Suknje iz Bolivia Cloth, okrašene z kožuhnatimi ovratniki in zapestji. Vredne $69.50. Posebna cena $59.75 $29.50 Suknja narejena iz Bolivia Cloth, v rujavi in modri barvi z bobrastim o-vratnikoin z ohlapnimi rokavi. Vrednost $39.50, posebna cena $29.50 $16.49 Suknja izdelana iz Poli o Cloth, okrašena 8 kožuhovino. Vredna $22.60 do $25.00, posebna cena $16.49. i p 11 11 If 2429 . DR. L. E. SIEGELSTEIN p krvnih in kroničnih bolezni jc naša specijaliteta. Bldg. 746 Euclid ave. vopal E. 9th St. 'Jo 8 liro v pisarni zvočej. od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. $1295 kratek čas je kadar jo prejmete J. Lausche slovenski odvetnik 1 O .♦"t. Urafluje po dnevi v *\'o31 odvetniški pisarni 3 8 GUARDIAN Q L. D G. ZveCer od 8:30 do 8. ure pa na domu. 6121 ST. CLAIR AVK Main 2327 10 dni na brezplačno preiskušnjo Ne pošiljajte denarja Spolnite apocliijl kuTon ter pripnlti* Kiaven $l v.sx pofttiie slrnAkc naknr VHm bo- ] g i nio poslali čudežno uro z godbo na (JeKctdiVviio prelHkuftnjo. Damo vam fiest jokle-I S j nlli ploAč popolnoma zastonj. Ko dobite uio, plafajlo $12.95 in nič več. Igrajte jo H' denei dni in poU*m Če niste % njo popolnon\a zadovoljni, nam • jo pošljite nazaj v dobrem stanju v teku desetih dni i>o paketni pošti ter zavarovano nakar vam bomo ^ vrnili denar. Ne odlašajte. Pošljite kupo še danes! Grand Novelty Co. 1318 W. .Augusta Str., dept ] Chicago, 111. iIMiložfiio tioHlo nafli .$1. Trosim pošljite ml Wondprfiil Wall Music Clock. Ko jo d obi m bom plafal $rj.0r) In nc vcf', I'ri'jftl Imam i! Kodbonlli komadov popolnoma ZA-STON-J. Tro bom Imrl nn de.fetdnevnl prelnkuitnll fn fp ne bom r. 'n^ zadoviyicii vam Jo vrnem v toku douetlh dni po paketni pošti ter zavarovalno nakar ml boste vrnili denar. Imo..................................................................................... >.'aj