AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUACE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 61
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 13, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Mir na Finskem ne odvrne Anglije od cilja
Rusija se je še zadnji mesec obrnila do Anglije, da ki posredovala pri finski vladi za premirje, toda ta je odklonila, ker so bile ruske zahteve nesprejemljive.
AMERIŠKI ODPOSLANEC WELLES ODPOTUJE V ČETRTEK IZ LONDONA V RIM
Rusi in Finci so podpisali premirje
Japonci protestirajo radi posojila Kitajcem
Tokyo. — Japonski zunanji . minister Arita je v parlamentu! tžljnO pOllClJO
Ogrska zapira češke begunce v dogovoru z nemško
London. — Iz zanesljivih vi-r°v se poroča, da je angleški pre-ler Chamberlain odločno pove-
dal
ameriškemu odposlancu Wel-
H da četudi pride med Rusijo !n pinsko do premirja, da to ne v odvrnilo zaveznikov od kon-cilja, da se v Nemčiji stre 'Prizem. Chamberlain je raz-lžavam. S tem so mišljene ladje
LADJE ZA DOLG
Albany, N. Y. — Pred državno postavodajo države New York je resolucija, ki pozivlje kongres Zed. držav, naj zapleni vse ladje v newyorskem pristanišču, ki so last onih držav, ki ne plačujejo na svoj dolg Zed. dr-
°Žil Wellesu vojne cilje zavezni-°v- Govoril je v istem smislu, . Xp govoril Wellesu francoski Pren«er Dandier. Očividno sta ^ prej sporazumela, predno Je Prišel tje ameriški državni
Rajnik. '
Chamberlain je povedal Wel-u. da sta Anglija in Francija 'Pravljenj poslati vojaško po-Finski, če ta vpraša zanjo, si je vse to skrbno zapisa-d in b0 o tem poročal predsed-^ Rooseveltu. Iz Nizozemske mm pi-ipeljal na obisk k Wel-> tudi premier Colijn, da bo Welles zvedel tudi o.stali-„ Nevtralnih držav v tem ev-
Queen Elizabeth in Queen Mary, ki sta angleški lastnini in Nor-manflie, ki je francoska last.
Ko Slede
k
em konfliktu, so ga vprašali za mnenje e rusko-finskega sporazuma, ^ rekel Welles, da mu to ni bilo SG1"'°Čeno v Washingtonu in da ^ % strogo držal samo navodil, Je dobil od Roosevelta pred ^°dom. 'V četrtek odpotuje v es iz Londona preko Pariza v ^im, kjer se bo najbrže zo-
Sestal z Mussolinijem. čie bo
Det
f* teJ priliki obiskal tudi pape-
še ne ve. , ^remier Chamberlain je povejo v Poslanski zbornici, da ga je jaU8ija naprosila še 22. februar-' naJ posreduje pri Fincih radi n!'emirja. Toda Anglija je zavr-vsako posredovanje, ker je ^ja zahtevala nesprejemljive brhWe, katere bi pustile Finsko pez vsake pomoči v bodočnosti, otem je prevzela vlogo posredo-a ca švedska, ki v tem oziru ni
dko ohčnf„„	• A,-,,
Napredek v članstvu
Včeraj zjutraj je pripeljal Fred Marinko svojo ženo Sophie nazaj k Gornikovim. Nekoliko preplašen reče: "Tole gospo sem vam pripeljal nazaj, good bye," in je odšel. Gospa je šla parkrat gor in dol po sobi, nekaj zašepe-tala svoji sestrici Jennie, nakar jo obe ubereta' dol po stopnicah na avto in v Glenville bolnišnico, kjer je čakala teta štorklja, ki je staršem Marinko izročila zalo hčerko-prvorojenko. Marinkoto-vi so postali s tem prvič stari oče in stara mati. Gornikov ata in mama sta tega napredka zelo vesela, ker je dobila s tem tudi SDZ novo članico. Seveda, uredništvo pa tudi na vse pretege čestita.
*
Nezgoda v bolnišnici
Včeraj je nastala razstrelba v Booth Memorial bolnišnici na 1881 Torbenson Ave. Vzrok raz-strelbi je bil uhajajoč plin, ki se je vnel. Razstrelba je bila tako močna, da je podrla več sten. Pri tem je bilo deset oseb več ali manj poškodovanih in sicer oni, ki so bili takrat zaposleni -v laboratoriju in v pralnici. Razstrelba je nastala v pralnici in je vrgla vodne tanke in boilerje skozi stene.
Brezplačna voda
U t. i 'lite t.n i odsek mestne
napadel ameriško vlado, ki je dala Kitajski $20,000,000 kredita. "Zelo neljubo nam je," je rekel Japonec, "da je podvzela Amerika v tem časa take korake in dala podporo rušeči se Kajšeko-vi vladi." Dalje je minister poudaril, da se Japonska trudi, da bi trgovina med Japonsko in Zed. državami ne pojenjala, kar naj bi privedlo vlado Zed. držav zopet do tega, da bi obnovila trgovsko pogodbo z Japonsko.
Pokojni Frank Korelec
Kakor smo že včeraj poročali je umrl Frank Korelec, star 76 let. Dom^ je bil iz vasi Male Du-le pri Gombišču, odkoder je prišel v Cleveland pred 47 leti. že-
Belgrad.—V ječah na skem se nahaja do 1,500 čeških beguncev, predvsem bivših vojakov, častnikov in dijakov iz Češke, ki so zbežali preko meje, da se izognejo šikanam, ki jih morajo pretrpeti od strani nemškega "pokroviteljstva." Iz Češke so prišli na Ogrsko misleč, da bodo šli lahko od tam v druge dežele, predvsem v Francijo, kjer jim je obljubljeno boljše življenje. Mislili so, da jim Ogrska pri tem ne bo delala ovir, ker so bili pač politični begunci, kot je to navada "v evropskih državah.
Toda na meji so jih prijeli madjarfki orožniki, ki postopa-
Bigelow je kandidat v U. S. senat
Toledo, O. — Herbert S. Bige-low, katerega načrt za starostno [pokojnino v državi Ohio je bil gl"lpri lanskih volitvah temeljito po-iražen, je izjavil, da bo kandidiral ! za zveznega senatorja. To pa sa-Imo zato, da bo lahko govoril po radiu. Oddajne postaje namreč ne dovolijo na radiu spornih debat. In da. bo lahko govoril po radiu za sprejem novega pokojninskega načrta, je postal Bige-low senatorski kandidat, ker mu kot takem radijske družbe ne smejo odreči kampanje. Bige-low ima namreč pripravljen nov pokojninski načrt za državo Ohio.
na mu je umrla pred 17 leti. Tu- -j0 * njimi kot z navadnimi zlo-
kaj zapušča dva sinova, Edvarda in Charlesa ter dve hčeri: Ana Shimolens in Catherine, brata Johna, v starem kraju pa štiri sestre. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Bodi mu lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje.
Mr. Burton vložil peticije
Clevelandski župan Harold H. Burton je včeraj vložil peticije kot kandidat za ohijskega senatorja na republikanski listi. Peticije imajo 7,000 imen iz vseh krajev države. Poleg tega ima pa Mr. Burton še v "rezervi" kakih 60,000 imen. Včeraj opoldne sta povabila Mr. in Mrs. Burton na kosilo politi-kaše v Chillicothe, zvečer enako v Portsmouth, O., danes v Marietta in jutri v Steubenville. Torej te 3 dni gospod župan ne bodo posebno zaposleni v mestni hiši pri županskih poslih, za katere vlečejo na mesec $1,-250.00 od clevelandskih davkoplačevalcev.
Odlično priznanje Naš nadebudni in v lekarni
cinci. Zaenkrat so jih zaprli in potem jih bodo izročili nazaj v
še ima vest
Bilo je pred dvajsetimi leti, ko je nekdo izmaknil Mrs. Brennan večno torbico pri niasi V cerkvi sv. Rozalije na zapadni 114. ce-
roke nemški policiji in vsak si sti. V torbici je imela $19.00.
lahko misli, kaj jih čaka tam.
Po vsej Jugoslaviji je zbudilo to postopanje Ogrske veliko nevoljo. Ko so po raznih krajih v Jugoslaviji praznovali rojstni džn 'prvegh češkega predsednika Masaryka, je bilo sprejetih mnogo resolucij v simpatiji z češkiV in slovaškim narodom. Jugoslovansko časopisje kaže na Rusijo, češ da niti ona ne izganja nemške begunce nazaj v roke nemški policiji, kot to dela Ogrska.
-o-
Malo da ni zmrznila
Na dvoriču za gostilno Dunham Tavern, 6709 Euclid Ave. so našli včeraj zjutraj napol zmrzlo žensko, ki je ležala tam nezavestna. Nekaj korakov proč so našli njene nogavice in kakih 300 korakov proč njene čevlje. Oblečena je bila samo v lahko belo obleko. Policija jo je odpeljala v Charity bolnišnico.
Zdaj je pa nekdo oddal torbico z vsem denarjem in kar je bilo takrat v nji v župnišču z naročilom, da naj se to vrne Mrs. Brennan. žena je bila tega tako vesela, da je hotela dati denar uzmoviču nazaj. Toda župnik ji je rekel, naj ga le mirno spravi, ker ga bolj potrebuje, kot pa do-tični.
Za čezurno delo
Delavci pri Monarch Aluminum Mfg. Co. bodo dobili za $8000 dodatne mezde, kar jim gre po postavi za čezurno delo. Kot se je pronašlo. je firma vodila knjige tako, da se je iz njih razvidelo, da dobijo delavci plačano za vse čezurno delo, kar pa v rQsnici niso dobili. Nad 600 delavcev je prizadetih. Kompanija je s tem kršila federalno postavo in okrožni sodnik Wilkin je družbo posvaril pred enako mahinacijo s plačami v bodoče.
, občutna kot je Anglija gle-j zbornice je z 5 proti 4 glasovom bod
tek ."aočnosti Finske. Ako se ^ °Ca mirovna pogajanja med za^0 in Finsko razbijejo, bodo šk ezniki takoj vprašali Norve-za dovoljenje prevažati čete
Preko
njih ozemjla.
-u-
ue«iokratska delegacija
iJfa'V T. Miller, načelnik de-je° h °V V okra^u Cuyahoga, za narodno demokratka eQci-j°' ki se vrši 15- riu_ te . v Chicagu sledeče delega-sicer po dva iz vsakega krag.leSnega distrikta: 20. o-Cj J : Alfred A. Benesch, coun-coulf1?, Crown; 21. okraj: Pra I an William Reed in HavT Ratajczak; 22. okraj: i-v p filler in odvetnik Har-|
?oSSkaVa šo,skih busov
prWrol?db°r v Euclidu je na da na lo.Ray Turka odločil, Rrosi državno policijo, Ce Ce euelidske šolske bu-važanip° dovol.i varni za pre-•iavii, da t-r0k' Mr< Turk -je iz~ V doVol; iUsi niso mehanično varh0	stanju, da bi

azali otroke.
odglasoval, da ne bo priporočal mestni zbornici sprejetje predloga, da mesto daje vode zastonj cerkvam, šolam, knjižnicam in raznim dobrodelnim zavodom. Postavni oddelek mestne vlade je tolmačil, da mesto nima pravice dajati vode zastonj v druge kot direktno v mestne svrhe. Ne ve se še, kako bo o tem glasovala mestna zbornica.
Opeka zastonj
Councilman Hudec je predložil v mestni žbornici resolucijo, da mesto lahko daje rabljeno opeko, ki se vzame s cest, zastonj meščanom, če pridejo na lice mesta ponjo. To je bilo v navadi že od nekdaj. Toda lansko leto se je s tem prenehalo, ker so mestni očetje ropotali. da se daje opeka samo političnim pristašem.
Važna seja
Društvo Kat. Borštnarjev št. 1640 v Collinwodu ima v četrtek važno sejo. Na tej seji bo tudi volitev delegata za konvencijo, članstvo je prošeno, da se udeleži v največjem številu.
Zadusnica
V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za	.
•i,.. uaueuuum m v 1B1UU11I. pok. Joseph Vidmarjem ob 7 man 23. varde, je odprl syoj urad iN** nctueuuuiii ,„ v '	' . • nvp smrti Sorod na 6603 St. Clair Ave. Tukaj ga
škem poslu sirom Amerike po- dnevnici njegove smru. boioa-
• , i • i!	t j-iv, nwiobiii nriinrvin vnh ahko obiščete vsak torek in ce-
znani slovenski lekarnar Lodijniki in pnjatelji so prijazno vao-
Mandel je bil izvoljen za pred-]ljeni.
sednika National First Aidi	Mladinska seja
Week. Ta organizacija je razšir-1 Seja mladinske skupine SDZ
jena po vseh Zed. državah. Mr. j na Waterloo Rd. se vrši v petek
Lodi Mandel je prejel že veliko! 15.'marca ob sedmih zvečer v
Counčilmanov urad
Mr. Edward Kovačič, council-
trtek od 6. do 8. zvečer.
Vabilo na sejo
Dvuštvo Waterloo Camp št. 281 WOW ima v četrtek zvečer ob 7:30 redno mesečno se-
Vojna je bila končana v torek. - Finci so odstopili Rusom ves polotok Karelian Mannerheim linijo, Viipuri, vse obrežje jezera Ladoga, bojno pristanišče na otočju Hanko.
FINSKI PARLAMENT MORA ODOBRITI MIROVNO POGODBO V TREH DNEH
Moskva, I 3. marca. - Sovjetska Rusija je danes zjutraj uradno naznanila, da je podpisala mirovno pogodbo z Finsko, s čemer je bila končana tri in pol mesečna vojna na Finskem. Pogodba daje Rusiji ves utrjeni polotok Karelian z Mannerheim linijo, kjer leži tisoče in tisoče ruskih in finskih vojakov v mrzlem, grobu.
Sovražnosti so ponehale, danes zjutraj ob štirih, a finski parla-;prevažati svoje blago preko ment mora odobriti pogodbo v j okraja Petsamo do Norveške teku treh dni. Pričakuje se, da brez carine in končno dobi Rusi-bo to storjeno.	Jja vse finske bojne ladje, pod-
. Poleg miru dobi Finska letno mornice in bojna letala, ki se najemnino 8,000,000 finskih1 istočasno nahajajo v arktičnih mark ($120,000) za 30 letno na-1vodah, razen malih obrežnih la-jemnino otoka Hanko, ki je znan dij.
kot Gibraltar v Finskem zalivu, j Pogodba nadalje določa, da se Ruske čete bodo pa zapustile j pomaknejo ruske in finske čete okraj Petsamo na finskem v petek zjutraj ob desetih na skrajnem severu.
Finska je odstopila Rusiji Ves polotok Karelian z utrjeno kuje se, da bo parlament odobril Mannerheim linijo. Napol poru-'mirovne pogoje s sovjetsko Ru-šeno mesto Viipuri in vse otoke'si jo. Govori se, da je feldmaršal vtem zalivu. Vse obrežje na je-j Mannerheim odobril pogoje kot zeru Ladoga, ki je eno naj večjih'najboljše, kar je mogla Finska v Evropi, s tremi mesti. Dalje, dobiti v tej vojni, katero je boje-dobe Rusi otok Hanko in okoli-j vala tri mesefce in pol brez vsake ško otočje za dobo 30 let, kjer bo pomoči od zunaj. Rusija zgradila svoje bojno pri-: Finski narod je zelo potrt radi stanišče. Dalje gotovo otočje v poraznih mirovnih pogojev, ki Finskem zalivu, velik del finske-j jih je moral sprejeti od Rusije, ga ozemlja na severovzhodni me-!Armada kar verjeti ne more, da ji.	j je poražena. Ljudje izražajo ve-
Daljedobi Rusija pravico zgra- liko ogorčenje nad zavezniki, nad diti železnico od Belega morja j Zed. državami in zlasti pa nad pa do Botniškega zaliva, ki se I Švedsko, ki niso hoteli priti na nahaja zapadno od Finske, s če-1pomoč Finski. V splošnem pra-mer bo Finska nekako obkrože-j vi jo Finci: še bo prišel naš dan, na. Nadalje dobi Rusija pravico vse še ni izgubljeno!
svoje nove meje. Helsinki, 13. marca.
Priča-
odlikovanje v lekarniški profesi-jTurkovi dvorani, 16011 Water- jo. članstvo se prosi, da pride ji. čestitamo!	'loo Rd.	j v velikem številu.
Čevljarski tvornici Bata iz Češke se stavljajo na pot velike zapreke
Baltimore, Maryland. — Če- bi se je zanesel celo v kongres, ška čevljarska firma Bata, ki kjer je napadla podjetje kon-
Velik udarec za zaveznike
London, 13. marca. — Konec zahtevi Nemčije po olju. finske vojne je indirekten uda- Z mirom na finski fronti bo rec za Anglijo in Francijo. Ber- Rusija oproščena in bo lahko da-lin in Moskva smatrata konec la zdaj vso pomoč Nemčiji in bo finske vojne za sijajno zmago, tako zlomljena zavezniška bloka-Z mirovno pogodbo med Finsko da proti Nemčiji. Uspeh Nemči-in Rusijo je dobil prestiž zave-'je v tej vojni je odvisen od po-znikov pri skandinavskih naro- trebščin, ki jih bo zdaj lahko do-dih velik udarec. Enako tudi na'bila iz Rusije. Balkanu. To premirje je spra-j Pri teh mirovnih pogajanjih vilo skandinavske dežele v ob-'je igrala Nemčija veliko vlogo in možje Nemčije in Rusije. To zna: nemška diplomacija je pridobila imeti tudi za posledico, da se bo'veliko na ugledu. Ta ruska zma-
zrahljala vez med Turčijo, Anglijo in Francijo. Morda bo
ga bc« imela morda tudi odmev v Italiji, kjer bo Nemčija podvoji-
spremenilo tudi zadržanje Ro-jla napore, da zveže Italijo z Ru-munske, ki se je dozdaj upirala sijo.
ima svoje tovarne po vsem svetu, si je postavila tovarno tudi v Belcamp, 20 milj od tega mesta. Toda za njen razvoj se ji postavljajo na pot velike ovire, tako -od imigracijskih oblasti, kot od delavskih unij in ameriških čevljarskih družb. Ameriške delavske unije so zlasti proti načrtu te češke družbe, ki ima sistem, kot je v navadi v Evropi, -da uposljuje fante in dekleta, v starosti od 16 do 18 let, katere sprejemajo kot vajence za učno dobo treh let. V tem času stanujejo v kompa-nijskih stanovanjih, kjer so pod strogim nadzorstvom
gresnica Edith Nourse iz Mas-sachussetsa rekoč, da bo podjetje škodovalo ameriškim čevljarskim delavcem, ki jih je bilo leta 1937 po izkazu statistike 34,000 brez dela.
Podjetje Bata namerava v ,tem kraju postaviti sčasoma j 20 tovaren in trdijo, da bo sčasoma zaposlenih do 10,000 delavcev. Zd^aj jih dela tam kakih 800. i .
Med družbo in ameriško vlado je prišlo že do nesporazumov, ko je družba dobila iz Češke 100 delavcev, ki naj bi bili kot učitelji ameriškim delav-
le delavske unije in posledica je bila, da je ameriška vlada dovolila družbi, da dobi iz Češke samo 10 delavcev kot učitelje. Ustanovitelj tega podjetja, Bata, pravi, da se bo boril proti temu odloku ameriške vlade in bo zahteval, da se mu dovoli importirati 100 delavcev iz Češke, kot prvotno dovoljeno o.d naselniškega urada.
Proti družbi' je bilo tudi že več pritožb, da se ne drži postave glede minimalne plače. Kompanija je morala lanskega
Odmev v Zed. državah
Boj proti tej evropski druž- cem. Proti temu so protestira-
Washington, 13. marca. — Vo-j držav molčijo, dokler ne dobe od dilni kongresniki izražajo obža-svojih držav vse podatke. Finsko lovanje nad mirovnimi pogoji,1 poslaništvo pravi, da bo Finska ki jih je morala Finska sprejeti potrebovala nadaljni kredit v od Rusije. Vodja demokratov, j Zed. državah. Ruski poslanik senator Barkley je rekel, da je Oumansky je odsoten iz mesta, to čisto navaden rop. Uradna'atašeji pa niso hoteli izjaviti ni-ameriška vlada ni podala -še no- česar glede mirovne pogodbe.
bene izjave.	j	---o--—
Splošno se v Washingtonu so-; ,.	sejj
di, da se je s tem ojačila rusko-
Starše godbenikov fare sv. Vi-s da se orosi, da se nocoj udeleže
decembra radi tega plačati svo-jnemška zveza. Nekateri kon-
jim 65 uslužbencem v svojih (grešniki so pa mnenja, da je s da se prosi prodajalnah $7,000 na zaostali .končano vojno na Finskem od- polnostevilno seje ki je zadnja plači. Družba ima po deželi že stranjena ena nevarnost, da bi pred koncertom. Seja se ^J 47 svojih prodajalen, kjer se šle Zed. države v vojno. -	.stari šoli sv. Vida v 2. nadstrop-
prodajajo čevlji njih izdelka. 1 Diplomati raznih tujezemskih j ju.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 13, 1940
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenne
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	•
»>88
No. 61 Wed., March 13, 1940
Še malo o gruntar jih
čakal sem, da bi se še kdo
sovjetska vojna mornarica nad 100.
m
Toda v javnem mnenju se je v
oglasil in podpiral dopis Jože zadnjih dneh mnogo pisalo tudi Arkota in bi mu obrisal krokodi- o tem, kako se nemške« čete sku-love solze. Kakor vidim iz tvo- šajo skozi Vzhodno Galicijo po-
Roosevelt bo ali pa Hull
Vplivni politikarji v demokratski stranki so mnenja, da se vrti nominacija za predsedniškega kandidata čim dalje bolj okrog Roosevelta in Hulla, državnega tajnika v Roose-veltovem kabinetu. Še noben od teh dveh ni podal kake izjave, če bo sprejel nominacijo. Toda Hull se vedno bolj pojavlja kot posredovalec med novimi dealerji in staro gardo demokratov v slučaju, če bi Roosevelt sam ne sprejel nominacije.
Politikarji so danes še vedno mnenja, da Roosevelt lahko dobi nominacijo, če jo želi. V tem je samo ena možnost, da se mu to prepreči in to je, če pridejo na plan demokratje, ki se drže še v odzadju in ki so odločno proti vsakemu tretjemu terminu. Če stopijo ti naprej in zastavijo Rooseveltu pot, potem bi bil sentiment proti tretjemu terminu tako močan, da tega Roosevelt z vso svojo mašinerijo ne bi premagal.
Podpredsednik Garner in njegovi pristaši so skušali nagovoriti druge odlične demokrate, ki morda upajo na nominacijo, da bi se skupno borili proti tretjemu terminu. Toda ti kandidati si ne upajo na dan, ker se boje posledic v slučaju, ako bi Roosevelt nazadnje le kandidiral in bi bil izvoljen. Nazadnje niti najbolj pretkan politikar ne ve, kako bo volil ameriški narod. Politikar, ki se spre s kandidatom in je ta izvoljen, se potem bridko kesa, ker nima absolutno nobene besede pri vladi, niti kake naklonjenosti. Edini podpredsednik Garner je šel v boj odprto. Ako bo nominiran Roosevelt ali Rooseveltov pristaš, potem je Garnerju za vedno odklen-kalo v političnem življenju.
Državni tajnik Hull, katerega smatrajo bolj za konservativca kot za novega dealerja, ni napravil še nobene poteze, da bi se lahko sodilo, če bo kandidat. Na. narodno demokratsko konvencijo, ki se vrši 15. julija v Chicagu, ne bo prišel Hull z več kot 22 delegati iz države Tennessee, ki bodo volili zanj. Toda vrt je poln jablan, na katerih je zrelo sočno sadje, samo če bi hotel Hull to drevo malo potresti. Za njim bo stal generalni poštni mojster Jim Farley, kateremu gre kredit, da je izvolirRoosevelta dvakrat zaporedoma.
Tudi Garnerjevi pristaši so naklonjeni Hullu. Hull sam na ne reče nič. Toda politikarji so prepričani, da Hull ne bo odrekel, če mu ponudijo nominacijo, čeprav se je baje večkrat izrazil, da ga predsedništvo ne veseli. Toda radi bi poznali tistega, ki bi se branil biti predsednik mogočnih Zed. držav, zlasti če se mu predsedništvo prinesena krožniku.
Ena stvar je, katero bi morali upoštevati politikarji, če nominirajo Hulla in to je urad podpredsednika. Hull je star 68 let, tri leta mlajši kot Garner, katerega smatrajo za prestarega, da bi bil predsednik Zfed. držav. Torej če bi bil izvoljen Hull, bi moral biti za vsa kslučaj izvoljen tudi dober podpredsednik, da lahko nastopi urad predsednika, če,se Hullu kaj pripeti.
Hitler še davno ni na kolenih
Svetovna diplomacija je mnenja, da je sedanji način vojne, ki jo vodijo zavezniki prav po načinu, ki si ga želi Hit-;er in da bodo morali zavezniki svojo taktiko spremeniti, če bodo hoteli zmagati. Nemčija še davno ni obkoljena.' Še vedno ima dostop do skandinavskih produktov na severu, do balkanskih na jugu in do ruskih na vzhodu. Ako bodo zavezniki sedeli in čakali pred lisičjo luknjo, se zna zgoditi, da jo popiha lisica pri drugi luknji ven.
Ni vprašanja, da Nemčiji manjka si rovi n za dolgo vojno. Toda ima pa rezerve, kot gori omenjeno, ki ji bodo omogočile, da bo lahko še dolgo vztrajala.
Zavezniki sedijo in čakajo, Hitler pa medtem organizira okupirano ozemlje, ki mu bo dalo nove zaloge in obilo rezerve, Od severa, juga in vzhoda pa počasi vozi razne potrebščine in si kupiči rezervo. Zavezniki pa sedijo prekrižan ih rok in gledajo, kako Hitler dovaža nove zaloge od vseh strani.
Če bi pa bila Nemčija prisiljena, da se postavi na več frontah, bi ji njena zaloga kmalu pošla in v par meseci bi bila prisiljena prositi za premirje. Ce bi mogli zavezniki najti pota, da bi Nemčiji odrezali pot do železne rude na Švedskem, bi ji bil s tem prizadet smrtni udarec. To priznava Nemčija nehote sama, ker se zdaj tako silno trudi, da bi se sklenil mir na finski fronti, ker je sicer nevarnost, da pridejo zaveznik; v Skandinavijo in Nemčija bi namah izgubila vire za železno rudo, kar je za Nemčijo življenskega pomena.
Če bi se zavezniki zganili in šli na vzhod, bi v trozvezi Anglija, Francija in Turčija dobile trdno stališče v Črnem morju, od severa v Skandinaviji, pa bi bila Nemčija obkoljena. V tem slučaju bi bil tudi Mussolini prisiljen priti iz luknje in stopiti na to ali ono stran, v tem slučaju, gotovo na stran zaveznikov.
Hitler je poslal svojega ministra von Ribbentropa v Italijo par dni prepozno. Spor med Anglijo in Italijo radi premoga je bil med tem poravnan.
Nekateri so mnenja, da bo Hitler v kratkem udaril in postavil vse na eno kocko. Drugi pa mislijo, da bo ždel in tako počasi črpal Anglijo s svojimi napadi na angleško mornarico z letali. Potem bo vprašanje, kdo se bo prej naveličal čakanja in oprezovanja.
jega diposa Jože, se ti sline cedijo, ker Mr. Opaskar bolje obstoji kakor pa ti. Čast mu, ki je malo bolj na visokem. Ti nisi njemu pomagal do tega in tudi on ni kriv, če se ti nisi tako visoko povzpel. Poleg tega pa napadaš še Mrs. Modrijan, da ji visi "kuča" na rami in da hlače nosi.
Zdi se mi, da so se ti prepozno, sedaj po 40 letih, oči odprle, čeprav sedaj prepustiš hlače ženi, pa skoro gotovo vem, da ne boš prišel na stališče kakor je Mr. Opaskar in Mrs. Modrijan, če hoče človek, da mu ne bodo gruntar j i oporekali radi vode, se je bilo treba- dobro podpreti. Praviš, da si mehkega srca. Dobro! Poleg tega pa praviš, da mora rentar plačati vse še predno je čas. Obžalujem. Obriši si solze uboga zmota, zakaj si pa nisi na rame obesil 2 ali 3 kuče, ali pa še več in bi lepo živel kakor milijonar, najemniki bi ti pa lepo plačevali vse vodo, davke, plin, elektriko itd.
Vidiš kako bi lepo živel in kakor vidim so vsi drugi trpini bolj rzviti kakor pa ti Jože, vsaj poznajo kaj je belo in kaj je črno. Ti, ki imaš dobro srce, kar pojdi s klobukom okoli, tudi jaz ti bom dal, da si boš lahko obrisal solze.
Priznam, da smo bili vsi uboge sirote, ko smo dospeli v to blago deželo. Torej zavedaj se v kakšnem položaju si ti in v kakšnem pa so nekateri drugi. Nikar ne bodi tako nasprotem onemu, ki kaj ima in kje živi. Treba je imeti dobro glavo in pridne roke, potem pa tudi kaj na rami ostane za stara leta. Veš Jože, jaz spoštujem take ljudi, ki jim vsaj nekaj na rami obvisi n ne da so taki kot nekateri, da ■o taki zadaj kot po hrbtu.
Jaz sem že četrti, ki pišem o tem in mislim, da kar pišem je prav. Dosti je treba potrpeti in prenesti pri vseh trpinih in rentar jih, pa bo že, saj so pošteni in nam vse plačajo, saj takih kakor 3i ti Jože, mislim, da ni dosti. Če' hočeš še kaj več pa kar pridi po zdravila in jih boš že dobil, če ne pri enem pa pri drugem.
Sedaj ti pa želim k tvojem golu, saj ni več daleč, vse kar si v 40 letih zamudil in da bi prepustil svoji ženi nositi hlače, če že ni prepozno, ampak mislim da je. Moja žena jih tudi nosi, seveda do gotove meje in zato nam pa trpini vsi plačajo, al' nam je dobro, kaj ne gr.untarji?! Pozdravljeni, pa naj se še kateri kaj oglasi,
Tom Kastelec.
--o---
Od Carigrada do Kabula
makniti proti črnemu morju. Tam se njihova glavnina najbrž ne bi ustavila. Skupno s sovjetsko vojsko bi se naj nato izvedel napad proti angleškemu vplivu v Mali Aziji, rdeča vojska bi naj opravila svojo nalogo na ta način, da bi vdirala naprej proti Indiji. Kdor je hotel streti vse tekmovalce Evrope, je moral kreniti osvajat bogastva Indije. Ti načrti so se ponavljali v vseh stoletjih zgodovine od Aleksandra Velikega do Napoleona. Vsi ti načrti so se razbili zaporedoma, najdalj časa vladajo v Indiji Angleži, ki si je pa niso pridobili z orožjem v roki, ampak z denarjem. Ali bo v novem času mogoče na drug način zavladati nad Indijo?
Prodiranje proti Indiji pa je predvsem problem prometnih zvez skozi države, ki vodijo proti Indiji, to je skozi Turčijo, Irak, Iran in Afganistan. Ali so te dežele sploh prehodne za moderne armade, to se vprašuje zadnje čase cela vrsta časnikarjev in publicistov. Prva velika država je Turčija.
Turčija. — V stari Turčiji so bile prometne zveze zelo slabe, že v evropski Turčiji ni bilo mnogo cest in železnic, še manj cest in drugih prometnih zvez pa je imela stara Turčija v svojih azijskih in afriških posestvih. Nova moderna Turčija se je tako rekoč umaknila iz Evrope in vsa njena moč .te sedaj v Mali Aziji, kjer je sedaj tudi nova turška prestolnica Ankara.
V stari Turčiji je bil Carigrad najvažnejši prometni vozel in izhodišče za križarenje po turškem cesarstvu. Na njegovo mesto pa je v novi Turčiji stopila Ankara in je torej od tam ';reba gledati na razvoj promet-iih, zvez po Turčiji.
Nova Turčija pa se ni vrgla na gradnjo cest; vse delo turške vlade v javnih delih je bilo silno plodno, toda za dvig prometa je moderna Turčija skrbela predvsem na ta način, da je gradila železnice. Stara Turčija je imela 4000 km železnic, nova turška
Te dni mednarodni listi posebno mnogo pišejo o tem, kako bi se naj bojišča sedanje svetovne vojne razširila. Vojna je sedaj v teku komaj na zapadu Evrope ob Renu in v Posarju in na severu, ker se sovjetski vojaki že nad dva meseca trudijo, da bi zasužnjili najbolj civiliziran in kulturni evropski narod — Fince. Seveda se na severu boljše-viki ne bi ustavili ob finsko-šved-ski ali finsko-norveški meji, ampak bi Sovjeti skušali vdreti tudi naprej do Atlantika in priti do Narvika. To bi bil velik imperialistični, plen Sovjetov na severu — Sovjetska'Rusija bi prišla tako do odprtega morja. Anglija bi se nato morala na morju poleg z Nemčijo pomeriti tudi s Sovjetsko Rusijo. Taka zamisel je sicer še precej nejasna in blodna, kajti boljševiki imajo še manj brodovja kot pa Nemčija. Toda s podmornicami se lahko že marsikaj doseže in teh ima baje.
republika je dolžino železniških prog najmanj podvojila. Cest pa tudi v novi Turčiji niso gradili, vse nove ceste pa, ki so bile zgrajene, so bile zgrajene pra-
da v Ankaro je bila sicer dolgo časa v načrtu, sedaj pa o njej nikdo več ne govori. Prav tako pa je gradnja cest v Turčiji silno draga in stane vsak kilometer ceste v Turčiji vsaj 1000 turških funtov. Ta vsota je tako visoka, da zgradi vsak vijalet (pokrajinsko okrožje podobno našim banovinam) na leto komaj kakih 10 km cest, kar je pri ogromnih razmerjih skoraj brezpomembno. če pa bi hoteli govoriti vsaj o nekakem normalnem cestnem omrežju v Turčiji, tedaj bi moral vsak v i j a 1 e t v Turčiji imeti vsaj 300 km cestnega omrežja. To je pa taka številka, da je skoraj nemogoče misliti na to, da bi se kaka vojska z modernimi motoriziranimi kolonami lahko v redu pomikala skozi turški del Male Azije. Prodiranje je torej možno samo po železniških progah in tako prodiranje je seveda dovoljeno samo turškemu prebivalstvu in tistim, ki so te mu prebivalstvu naklonjeni in koristni. Vsak sovražnik pa že leznic že ne bi mogel več upora bi jati in bi naletel na turško vojsko, ki je popolen gospodar turškega gorovja in njegovih neprehodnih planot.
Irak. — Irak je tista dežela, ki obsega nekaj več ozemlja, ki se navadno imenuje Mezopotamija. Tam pa so prometne zveze še skoraj bolj žalostne kot pa v Turčiji. Vsega je železnic komaj za 1200 km in še te železnice nimajo enake širine tirov. Samo nekdanja bagdadska železnica ima normalne tire. V kratkem bo dograjena železniška proga Mosul—Oiarbekir in šele tedaj bo ta velika bagdadska proga res v celoti zvezana z železniškim tirom. Iz Carigrada do Bagdada bo čez Ankaro vodila proga nor malnega tira.
Irak pa ima izredno obsežno cestno omrežje, ki je izgrajeno najmoderneje. Te ceste so zgradili predvsem Angleži in so vse asfaltirane, posebno tiste, ki vo dijo proti mejam. Dežela pa je prebogata na rekah in tako vodijo' vse te moderne ceste čez iz redno število mostov. Toda nad 6000 km cest je še v slabem sta> nju in to posebno v notranjosti dežele. Najmanj 115 let bi še trajalo, če bi hoteli izpopolniti to omrežje.
Irak je gospodarsko izredno bogato in važno ozemlje. Nobena azijska država nima iz Evrope toliko letalskih zvez kakor ravno Irak. Tigris in Evfrat sta plovna v dolžini 1150 in 900 km. Vsa nova px*ometna dela pa so v rokah PWD, to je angleške družbe za dvig javnih del v tej državi.
Ves promet teži proti perzij-
Za pouk in
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
vokotno na železnice in so zami- skemu zalivu, to je v smeri od ju
šljene tako, da naj dovažajo progam tovor, nikakor pa naj ne gredo vzporedno z novimi progami. Velika železniška mreža pa se je razvijala predvsem od za-pada proti vzhodu, to je v smeri, ki bi prišla v poštev za pot proti Indiji. Ceste pa se v tej smeri niso razvijale in jih skoraj ni.
Najvažnejši novi železniški progi, ki sta bili zgrajeni v zadnjih letih nosita ponosni imeni "premogovna železnica" in "bakrena železnica," Prva proga veže Ankaro s črnim morjem, druga pa Ankaro z Diaberkir-jem, ki je že blizu iraške in iranske meje. Silno važna proga Siwas-Erzerum pa je bila predana prometu 20. oktobra lanskega leta. S temi progami .je bila nova Turčija lepo prepredena od zapada proti vzhodu. Iz Er-čeruma vodi stara železniška ozkotirna prota v Leninkan na sovjetskem ozemlju. Iz Erzeruma bodo začeli graditi železniško zvezo z Iranom (Perzijo) proti Tebrisu in naprej v Teheran.
Najvažnejša in edino porabna cesta v novi Turčiji vodi iz Tra-pezunta ob črnem morju v Er-zerum in nato naprej v Tebris v Perziji. Turška vlada pa gradi vse nove železniške proge v lastni režiji in zato nima vlada dovolj sredstev za gradnjo cest. Avtomobilska cesta iz Carigra-
ga proti severu. Vzhod-zapad ne pomeni v prometnem oziru mnogo.
Tisti, ki je gradil tako moderne ceste z najmodernejšimi mostovi, si je pač znal zagotoviti vse varnostne odredbe, ki naj ščitijo te zveze samo zanj. Nešteti mostovi, so najbrž vsi že zavarovani tako, da bodo služili samo njemu in nikomur drugemu. Kdo bi pa uspel vdreti v perzijski zaliv, bi tam gotovo naletel na vojno brodovje tiste velesile, ki ščiti Indijo zase, to je na najmočnejše vojno brodovje sveta — na angleške križarke in podmornice.
Iran. — Iran ima eno glavno železniško piJogo in ta zopet vodi od severa proti jugu, to je ob obali Kaspijskega morja v Perzijski zaliv. Ta proga je ponos mlade države, kajti ta proga je bila zgrajena skozi tako težke i/ neprehodne dele- perzijskega i
Članek 24 DOBER NASVET
Največjo napako pa napravijo starši, če so preveč popustljivi v začetku in kar naenkrat pa postanejo strogi napram svojim otrokom. Zelo slabo bi vplivalo na otroke, ki bi nekaj časa smeli napraviti kar bi se jim poljubilo in kar naenkrat pa bi se ne smeli* niti ganiti.
Nikdar pa ne smete dovoliti, da bi se otroci igrali z predmeti s katerimi se lahko poškodujejo za vse življenje. Nekateri starši so mnenja, da naj se otrok igra z ognjem toliko časa, da se bo opekel in potem bo pa že vedel kaj sme in kaj ne sme. Starši rtienda j a ne morejo dovoliti, da bi otrok padel po stpo-nicah in si' zlomil nogo ali roko in da se bo na ta način sam naučil, da je igranje na stopnicah nevarno.
Zopet drugi slučaj, starši nikakor ne bodo dovolili, da bi se otrok igral z nabitim samokresom, s katerim bi lahko smrtno ranil sebe ali. pa koga drugega. Torej je vedno potrebno, da starši skrbe za vzgojo in pouk isvo-jih v vseh ozirih.
Kadar se primeri, da se otrok star deset ali dvanajst let upre svojim staršem ali učiteljem, tedaj pa je neobhodno potrebno, da starši po vzame j o potrebne korake in napno vse sile, da se tako zoperstavljanje enkrat za vselj ustavi dokler je otrok še v tistih letih, ko se ga lahko upogne. "Kar se Janezek nauči, to Janez zna." Tako pravi star pa resničen pregovor.
Odkar pa so starši prvi otroški voditelji tudi v družabnem življenju, je tudi njih sveta dolžnost, da učijo svoje otroke pravega in dostojnega obnašanja. Če se pa otrok ne pokorava, da ga tudi primerno kaznujejo. Nikomur ni dovoljeno, da bi delal kakor se njemu poljubi, kajti vsaka stvar ima svoje meje.
človek, če hoče biti dober član človeške družbe, mora biti po sten, ne sebičen, dostojnega obnašanja in vljuden napram vsakomur. Takega človeka vsak spoštuje in ceni v obratnem slučaju pa ga zaničuje in sovraži Človeka nedostojnega in surovega obnašanja ljudje kaj hitro spoznajo in se ga tudi ogibljejo.
Zato je naloga staršev, da svo jim otrokom pokažejo, da se ; surovostjo in razuzdanim obnašanjem ničesar ne doseže in da človeška družba takega surove-ža ne mara.
Čim bolj boste dobri in popust ljivi svojim otrokom, tem trše bo življenje za nje. Pravilna strogost in o pravem času ne bo nikdar škodovala. Neubogljivega otroka pustite, da bo nekaj časa osamljen in kaj hitro se bo spametoval in taka kazen, ki pa ne sme biti prestroga, ga bo naučila, da bo vedel kaj ga čaka, kadar bo njegovo obnašanje iz ven mej družabnega reda. Teh stvari se otrok nikdar ne nauči prezgodaj.
-o-
je zapadel na Jesenicah in okolici, že dolgo let ne pomnijo. Sneg je sam pršič, podlago ima tudi dobro, tako da predstavlja za smučanje idealno priliko. Precej bodo prizadete smučarske postojanke na bolj oddaljeni R°z* ci—Golici ker ne bo veliko obiskovalcev.
— Na Jesenicah primanjkuje premoga. Hude težave so za kurjavo, posebno za »premog. Trgovci, ki so razprodali že vso zalogo, ne morejo ustreči naročilom strank ker ga ne morejo dobiti-
-	Nesreči. Greifoner Jožef, 50 letni delavec s Sp. Brega v Ptuju, si je med delom, ko je nosil premog in pri tem padel, zlomil desno roko. Imenovani ima smolo, saj si je že lani zlomil levo roko. Ko je 45 letni posestnik Kralj Alojz s Kukave, občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah čistil s strehe sneg, je pri tem P° nesreči padel v globino in si zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v ptujski bolnišnici.
—Nesreča ne počiva. V Iven-ci pri Vojniku se je opekla Prl štedilniku po obeh nogah 76 letna občinska reva Korošec Antonija. V Dobrniču, pri Št. Andražu pri Velenju je slamoreznica
pri delu odrezala dva prsta na levi roki 11 letni Praprotnik Tereziji. V Vrb ju pri Žalcu je padel na pragu in si zlomil desno roko v zapestju 16 letni sin P0' sestnika Dimec Josip. V Gaber-jih pri Celju si je zlomil desno roko v zapestju pri telovadbi 8 letni Vojska Adolf. V Prekorju pri škofji vasi je padel s kobsa 18 letni sin posestnika Borršek Jože in si zlomil levo nogo kolenom.
Poroke v Celju. V Celju f« se poročili: Jarmšek Franc, rudar, in Feldin Ana, delavka 'H Zagradu; Zgojznik Jože, P^ . sestnik, in Puncer Frančiška . pos, hči v Nazarjih; Albreh* Anton, brivec, in Šeligo Marij^BB frizerka v Višnji gori; Delakorf^ da Franc, posestnik v |?fetrbvč4§jg in Cencelj Zofija, posestniška hči v Libojah; OmeržeT Ivan, tp govec, in Zeme Marija, tov. de* lavka v Celju.
—V Ljubečni pri Celju je dla v šoli in si zlomila levo nogo pod kolenom 10 letna hči delavca Ana Koštomaj.
—	V Ljubljani umrlo od 19* januarja do 25. januarja 1940. Pangre Ivana, roj. Pire, vd. Pe-trič, vd. Prepeluh, 88 let, vdova živinskega mešetarja, Vidovdan-ska c. 9, Marenče Franc, 5 mesecev, sin čevljarja, Korotanska ulica, Gajšek Ana, 68 let, poljska dninarica, Vidovdanska c> 9, Kurent Marta, 18 let, sirota, Vidovanska c. 9, Stegnar Marija, služkinja, Vidovdanska c. ^ Merjasec Marija, roj. žirovnik-79 let, vdova cerkovnica, Vid'oV" danska c. 9, Mohar Stanislav, let, pisarniška moč, Sv. Florij*" na ulica 40. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Deceko Jože, 45 let, delavec, Gorenja vas pri Škofji Loki, Jereb Janez, 49 let, delavec, Hraše 19, obč. Lesce, Jur' man Peter, 42 let, dninar, Vodo-« vodna c. 31. Podboj Anton,
let, občinski cestar, Planina 4 Logatcu, Oman Marija, 2^

IZ DOMOVINE
—'■Maribor, žetev smrti. V Puškinovi ulici 9 je umrla vdova po podpolkovniku gospa Ema Sa-
pogorja, da je te proga f oh!tran> stara 59 let _ Na Tržaški najdražja proga, ki je bila dose- ^	^ 63 ^
daj zgrajena na svetu. Vsa tal	, .
pn
let, žena posestnika, Sp. Dupl3e 7 pri Kranju, Govekar Alozij, leto, sin dninarja, Podgorje 20, obč.
nrntr-i io hiln rimnena brez de-' n° soPr°8° upokojnega železni-proga je bila zgrajena brez de	Heleno vaienčič. V Slo-
narne pomoči iz tujine m lahko, , . ...... , oc , ,
. .: , , - . ,. v , i venski ulici 40 je umrla 85 letna si mtShmo, s kakšnim ljubosum-
i i .• . t>„„„:j„; zasebmea Marija Gradišnik. — jem morajo gledati vsi Perzijci Tr v . . . , ,.
■ .	T)	, , ,V Oroznovi ulici je umrla mati
na to svojo progo. Proga je dol-
v-, . ,	.v	mariborskega trgovca gospa Te-
ga 1400 km.'Ostale manjše pro- ..	f	„.
etovno reziJa Weizl, vdova po naduci-
! tel ju, stara 87 let.	,
ge so bile zgrajene med sv vojno in so jih nekaj zgradili tu-j (Da-lje na 3 strani)
-Tako visokega snega, kakor
Če verjamete al' pajtj
Oče: "Povej mi sinko, kako se imenuje vsemogočno bitje, ki vse vidi, vse sliši, vse ve in pred katerim sva midva pravi ničli?"
Sinko: "To so naša mama." *
V Ljubljanico je padel možak, ki ga je ponoči zaneslo prebil11 obrežja, pa je začel na ves glab vpiti: "Pomagajte, pomagaj^' plavati ne znam!"
Gori na bregu se ustavi dobi"0" voljček, ki nekaj časa posluj vpitje, končno pa pravi: "Pra ^ reč! Saj tudi jaz ne znam P1*' vati, pa se ne derem tako beo<1 sto kot se vi."
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 13, 1940
S
ROSE BAMPTONl
LAWRENCE TIBBETX]
KIRSTEN FLAGSTAD
HILDA BURKE
WINNET0U
P» Eemiktm l»rlr»Ika K. Maya
,n res Je mislil tudi topot "us-,Itx kolenu." Počasi je se-PO svojo srebrno puško ter 'graje i" na videz brez posebne-** namena položil cev tesno ob ^nu. Kam je meril —?
. Sledi! sem z očmi podaljšani 1 Puškine cevi in opazil v po-,rasti med listjem rahlo svetline, vidno le za človeka, ka-^ je bil moj Winnetou, ki mu jjbilo ostro oko prirojeno in po-JleJ vežban in šolan. Sam bi ga o6bl10Pazil, da me ni Winnetou-^ kretnja opozorila na njega, dvo* ° svetlikanJe je pomenilo
^Nečloveških oči. V grmovju
nekdo tičal in nas opazoval.
n Winnetou ga je mislil s stre-
°m ob kolenu zadeti.v čelo med oci.
še malo više je pomaknil cev.
rtJPravljen je bil.
^ Napet0 sem čakal. Winneton ^ ni zgrešil, tudi ponoči ne 1 tudi ne pri strelu ob kolenu. . edaj je položil prst ob peteli-
ni ustrelil.
ieiii
. k Umaknil je roko, odložil pu-
1|n iztegnil nogo po travi.
,. °Bledal sem v gozd. Oči so iz-ginile.
Navihan človek!" mi je šep-
11 »o apaško.
c'ovek, ki pozna strel ob ko-,„u' če ga tudi morebiti sam ne
Mia |>>
Sito Sem P°veda1' tudi P° apa"
'^elokožec je." n Sioux in vobče Indija-0|jc bo nikdar tako na široko !,"'' oči, da bi se v temi videle." ^ Pri! iuškoval je. Zato so na-j- .f'^otniki tako glasno govori-
je blizu."
tudi sam dobro ve, da sva l|||i]a."
gjfj Videl je, da si mislil i^vlffi ob kolenu, pa si je seve-mislil, da si ga opazil. U-se je. Previden bo." ,,^'lezoval ga bom." ,, i bilo silno nevarno!" .^Whnil se je. M mene — ?"
^ ^lldi! Gotovo se je umaknil
i 111 globlje v goščavo in nas od L<*m ■	- <* -
Ij - opazuje, če
boš vstal, bo
"Stori to!" sem mu dejal.
Tudi midva sva igrala komedijo. žal ni učinkovala.
Winnetou je vstal, si ogrnil santillo odejo in odšel na videz h konjem, v resnici pa, da pogleda za vohunom. Vedel sem, da bo zunaj v temi legel na tla ter v ovinku zlezel v gozd in ogledniku za hrbet. Odeje pri tem se-ve ni rabil, pa vzel jo je s seboj, da bi bila prevara še bolj uspešna.
Tovariši so za hip umolknili, pa beseda jim je bila kmalu spet v teku. Njihovo glasno govorjenje mi je bilo topot čisto po volji. Olajšalo je Winnetouu zalezovanje, oglednik pa ga vsaj ni čul, če je po nesreči list zašumel pod njim: ali pa se ukrhnila suha veja.
Naslonil sem glavo na komolce, napol zaprl oči ter se delal malomarnega in zaspanega, izpod obrvi pa sem najpozorneje ogledoval rob goščave.
Pet minut je minilo, minilo je deset minut Winnetoua pa ni bilo od nikoder, še četrt ure je minilo, in še vedno se ni vrnil.
Strah me je že bilo za prijatelja, pa miril sem se. Težko in zamudno je zalezovati nasprotnika, ki ima oster sluh in ki povrh še sluti, da ga misli nekdo izne-naditi. In človek, ki je tičal za grmom, se je, o tem nisem dvomil, le predobro razumel na vse zvijače zalezovanja in prisluškovanja.
Po dolgem čakanju sem čul korake iz smeri, kamor je Winnetou odšel h konjem. Obrnil sem
* i
se.
Da, prihajal je. Po santillo o-| deji sem ga spoznal. In ker je| tako brezbrižno stopal, je ogled- j nika gotovo našel in prijel. j
Pomirjen sem se spet naslonil na komolce ter čakal, da prisede in mi poroča.
Vse bliže so prihajali njegovi koraki. Obstal je trdo za menoj.!
"Sedaj pa še ti!"
Tako je povedal glas, ki pa ni i bil Winnetouov.
Šinil sem okoli.
Videl sem santillo odejo, pa j mož, ki je bil v njo zavit, ni bili
Zvezde Metropolitan operne sezone v Clevelandu
bodo podane štiri predstave, in izbralo se je operna dela, ki običajno niso vključene v repertoarju Metropolitan opere, kadar se mudi na letnem gostovanju v našem mestu.
Puccinijeva najbolj priljubljena opera "Madam Butterfly," ki bo peta v petek 12. aprila popoldne, je bila zadnjič vprizor-jena od Metropolitan opere v Clevelandu pred 30 leti, ko se je vršilo pardnevno gostovanje v Hippodrome gledališču. Zahteva po obnovitvi tega krasnega glasbenega dela tekom clevelandske-ga gostovanja je bila izredno velika, zato se pričakuje, da bo vprizoritev iste eden izmed viškov opernega tedna. Glavno vlogo bo pela Hilda Burke. Med 8. in 13. aprilom bo v biteljev glasbe iz vseh delov dr- Osobje v vseh operah bo prvo-Clevelandu gostovala slo v i t a zave Ohio j v vodilnih vlogah na- vrstno, kar znači, da ni sličnih Metropolitan operna družba iz stopijo najslovitejši pevci in pev-! predstav mogoče videti nikjer New Yorka. Podanih bo osenvke omenjene operne družbe. j drugje na svetu, svetovno znanih oper, ki so bile j Tekom zadnjih dveh dni,( vi Tekom opernega tedna bodo izbrane na podlagi sugestij lju-Jpetek in soboto 12. in 13. aprila,1 ljubitelji petja glasbe iz Cleve-
VZPORED PREDSTAV
V pondeljek zvečer, 8. aprila "AIDA"
V torek zvečer, 9. aprila "TANNHAEUSER"
V	sredo zvečer, 10. aprila
"LA BOIIEME"
V	četrtek zvečer, 11, aprila
"CARMEN"
V	petek popoldne, 12. aprila "MADAME BUTTERFLY"
V	petek zvečer, 12. aprila "TRISTAN UND ISOLDE"
V	soboto pop., 13. aprila "LA TRAVIATA"
V	soboto zvečer, 13. aprila
"LA GIOCONDA"
landa in drugih delov države Ohio imeli priložnost slišati naslednje svetovno slavne pevke: Kristen Flagstad, Grace Moore, Gladys Swarthout, Helen Jep-son, Zinka Milanov, Karstin Thorborg, Bruna Castagna, Rose Bampton, Hilda Burke in Irra Petina, medtem ko v moških vlogah nastopijo sledeči sloviti pevci : Lawrenpe iTibbett, Lauritz, Melchior, Ezio Pinza, Richard Crooks, Giovanni Martinelli, Ar-mand Tokatyan, Charles Kull-man, Guiseppe De Luca, Alexander Kipnis, John Brownlee, John Carter, Norman Cordon in Leonard Warren.'
Prvič bo to pot v Clevelandu gostovala Zinka Milanov, svoje-časna pevka opernega gledališča v Zagrebu, ki bo pela glavno žensko vlogo v operi "Gioconda," s katero se bo v soboto 13. aprila operni teden zaključil. V isti operi bodo peli Giovanni Martinelli, Ezio Pinza, Bruna Castagna in Gladys Swarthout.
Cene sedežem so od $1 do $6 (vstopnice so davka proste) in bodo v kratkem na razpolago. Vsa naročila po pošti naj se naslovijo na Northern Ohio Opera Association, Union Bank of Commerce, Euclid Ave. & East 9th St., Cleveland, Ohio. Istim naj se priloži koverto z naslovom in znamko.
OD CARIGRADA DO1 KABULA
Počakal!" pshaw —!
Naredil se bom, grem h konjem. Ne bo se
•Hož
,jtfelo sumljivo."
Pač!
Kakor vse kaže, pozna j Vse zvijače in trike divjega J^a. Ne boš ga prevaril!" ,, a prijeti ga le morava!" ,wi>rePUsti ga rajši meni, Win-
(	„	Winnetou. Bradat človek je bil,
le'j u8anil, da ga greš iskat, pa čudno znan se mi je zdel. In j Onr^atoM"	pravkar je dvignil puškino ko-1
pito v zamah.
Po bliskovo sem se zavalil v stran, umakniti sem se mislil. Pa prepozno je bilo. Mesto po glavi me je zadelo kopito v tilnik. Udje so mi mahoma ohromeli.
Še enkrat je zamahnil, udar me je treščil po glavi. Onesvestil sem se.
VI.
Sunter.
Dan se je delal, ko sem se zavedel.
Dobrih šest ur sem torej ležal v nezavesti. Udarec v tilnik mi je ohromel ude, geniti se ni sem mogel. Dolgo sem se mučil da sem končno vsaj oči odpr! Pa težke so bile, kot da so i svinca. In ko j so se mi spet zj
Ali na
ij tebe pošljem v nevar-
sam pa strahopetno osta-
|0 ~ na varnem ? Sram bi me bi-
mojim belim bratom!
^ Winnetou je prej zagle-
t0 ,SVetlikajoče se oči ko ti, za-
jj lma prvo pravico do njega.
! Jbratmi naj pomaga, da bom
*o odšel, ne da bi oglednik
komu velja."
t.., £l Počakaj va še vsaj nekaj '-■tsa t"
"kobro!"
Največje dvpmotorno letalo, ki je bilo zgrajeno v Ameriki, je znamke Curtiss-Wright ima prostornine za 36 oseb, je dolgo*?5 čevljev in čez krila pa 108 čevljev. Vozi s hitrostjo p »i, /wv>7 '	• * ■ ••	StivS /milne w.ad zetnlio.
se a^ala sva deset minut. Pa' prle in nepremično sem obleža toy. ^ narecM osornega in dejal! napol sem spal, napol sem bedt 'ičir'*Sem' so še veclno ^ovo_! Biio mi je, kot da sem umrl
( i m čenčali:	| kot da moja duša iz onega sve
tej sf^ je Pa dovolj! Nehaj-j sem posluša, kaj se ljudje mei ba , Pojdemo! Jutri bo tre-1 jo ob mojem truplu. Razumel to farana vstati, spoditi mora-1 nisem ničesar. Topo sem leža jyj1^'	! Tedaj pa sem čul glas, zr
VeJ;	a^li ste dobro pri- glas, na mah me je spomnil
j^1 sy°jega konja?"	j najusodnejše in najžalostnf
a3^oVOljn0 je zagode^	P°jure, ki sem jih doživel na za
to0,Tlh namenih> bi bil že du, glas, ki bi ma bil od mrl dl Prenehati s komedijo. 1
<*'" Je dejal in se obrnil v "M •
je nr°J rjavec še ni privezan,"
obudil.
In tole je povedal glas: "Tisti apaški pes noče nič znati in onega drugega pa
topot al Win»etou glasno in ubil —. škoda! Na njega ^ Priv° angleško- "Pojdem pa|se še prav posebno veselil. ( b0 zem zunaj na preriji, se bi naj, podvojeno in podeset Al.; i° Ponoči Pasel.	no bi naj čutil, kaj se pravi,
Olcl	vzamem s seboj tudi
u S>i + —s seuuj tuLu
atterhandoveea Swallo-
(Nadaljevanje z 2 strani)
di Rusi, ko so imeli zaseden del Perzije. Toda te proge, dolge komaj nekaj nad 100 km imajo ruski široki tir.
Dežela je pa vsa prepredena z dobrimi, tudi za motorni promet sposobnimi cestami. Dolžina teh dobrih cest v Perziji znaša 18,-
000	km, vendar pa so vse zgrajene iz enega središča — iz glavnega mesta Teherana in vodijo na vse obmejne točke države. Zelo ugodne so ceste proti Kaspijskemu, morju in proti Perzijskemu zalivu in celo v Afganistan. Prav slabe in težko prehodne ceste pa so zgrajene v smeri proti Indiji. Te ceste so za moderni promet komaj upoštevane, še hitreje pa jih lahko zapre vsakdo, kdor bi hotel braniti vdor v Indijo s te strani.
Perzija si je zgradila v zadnjih letih vse to omrežje prog in cest v nekem zanosu norodnost-nega razmaha. Težko je verjetno, da bi lahko' kdo premikal svoje sile ob tej veličastni najdražji progi sveta ali pa po cestah, ki so zopet prehodne le v smeri proti Perzijskemu zalivu.
Afganistan. —- Afganistan pa sploh nima železnic. Prav tako n- tam cest, ki bi bile sposobne za moderni promet z motornimi vozili. Po deželi vodijo stare ceste za karavane, ki se morajo boriti z izrednimi težavami in nadčloveškimi napori. Vendar pa je v teku gradnja izredne gorske železnice Herat-Kabul, ki bo zgrajena najbrž šele čez nekaj let.
Dostopen pa je Afganistan samo iz Indije, in sicer iz Lahore čez Ravaldindi, Pešavar in prelaz Khaiber. Toda ta cesta je že sedaj v rokah Angležev, toda tudi ta cesta ne prihaja v poštev
za moderno vojsko.
*
Našteli smo nekaj podatkoV o IV-'ometni prepredenosti maloa-zijskega sveta, ki prihaja v poštev za iste načrte, ki danes toliko govore o Indiji. Verjetno je, da s tem resno računajo vsi tisti, ki bi morali kreniti na take pohode. Vojaški krogi torej za borbe v tem delu sveta ne morejo biti preveč navdušeni. Zasanjajo se radi samo politiki in če
1	bodo ti odločevali v vojni bolj
I kot generali, se tudi res lahko zgo-! di, da bo kdo hotel oditi v zgodo-vino z lavorikami Aleksandra Ve-ilikega, ponesel pa bo s seboj najbrž tudi sloves njegovega neuspeha in konca.	,
Nemški minister je odšel iz Rima praznih rok
Rim- — Nemški zunanji minister von Ribbentrop je gotov s svojim uradnim poslanstvom pri italijanski vladi in pri Vatikanu ter se je odpeljal domov. Splošno se sodi, da ni dobil nikakih zagotovil v Rimu razen morda te, da bo ostala Italija še nadalje nevtralna. Glede vzroka obiska nemškega ministra in glede poteka razgovorov v Rimu vlada največja tajnost, toda tako od nemške kot od laške vlade hite zatrjevat, da ni prišel Ribbentrop v Rim radi kakih novih pogodb.
Ribbentrop je prišel v Rim, tako trdijo v Berlinu, predvsem radi tega, da izve pri Mussolini-ju mnenje glede trenutne evropske situacije in kaj laški premier misli o finsko-ruskih mirovnih pogajanjih. Ker je Ribbentrop sam prosil za avdijenco pri papežu se sodi, da je prišel branit nemško pokroviteljstvo na Poljskem-, ki baje preganja poljski narod na nečloveški način.
Kolikor se more dognati, je bil papež zelo oster v svojih besedah ter je zahteval, da začne Nemčija postopati drugače s Poljaki. Ribbentrop je baje dokazoval papežu, da je Nemčija rešila Evropo pred boljševizmom in da je njena zveza z Rusijo zgolj ekonomskega pomena, pa še v to jo je prisilila Anglija. (Seveda, Anglija je prisilila Hitlerja, da je vpadel v češko in Poljsko!).
Angleške ladje koncem severne Finske
Stockholm. — časopisje objavlja vest iz norveškega mesta Kirkenes, da leže v bližini mesta Petsamo dve angleški križarki in ena ladja, ki nosi bojna letala. Petsamo je finsko mesto na severu, katerega imajo zdaj v posesti Rusi. Iz tega sledi, da bodo angleške čete, če se jih pošlje v od-pcmoč Finski, začele operirati iz severa in druge pa bodo prišle v Finsko preko švedske. To je, če ne bo prišlo do premirja med Rusijo in Finsko. Anglija sicer zatrjuje navzočnost bojnih ladij v teh krajih samo radi nemške blokade, toda vojaški izvedenci vedo povedati drugače.
--o—--
Delavec ubit radi male opazke
i
Akron, O. — Paul Bonin, star 42 let, se je peljal s svojim prijateljem Johnom Merle v avtu v južnem Akronu. Pri nekem križišču, ko je Bonin ustavil avto, je nekemu mimoidočemu zaklical nekaj opazk. Ta je brez besede stopil k avtu, izvlekel Bonina in ga tako pretepel, da je napadeni umrl. Potem je premikastil še njegovega tovariša Merla, nakar je mirno odšel. Policija išče napadalca.
SVOJEVRSTNA ZDRAVICA
Kingsport, Tenn. — Charles Rice, lastnik nočnega kluba je prišel v hotelsko sobo, kjer je bila njegova žena z nekim drugim moškim. Ni kazal nobene jeze, še celo šalil se je ž njima. Potem je dvignil čašo, napil zdravico obema, nato pa ženo ustrelil.
ni v pest priti! Mnogo mi bi dal, da ga nisem ubil —! (Dalie prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
Odda se
soba z dvema posteljema; odda se poštenemu in mirnemu 'moškemu. Vprašajte na 1162 E.
60th St.
i f
Delo dobi
i Išče se moškega za na farme. Mora znati ravnati s konji. Plača po dogovoru. Obrnite se na Jerry Strojina, R 3, Geneva, O.
(62)
Prodajalec pohištva
in raznih električnih predmetov se takoj sprejme, Slovenec ali Hrvat. Tedenska plača in komišen. Vprašajte pri Norwod Appliance & Furnit. 6104 St. Clair Ave.
(mall, 13, 15)
ognju, katerega so zanetil
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina
mmm
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vara tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
HEnderson 0628
6117 St. Clair Ave.

Oliver Twist
C. Dicketis-O. Župančič
slajšim glasom, "ste vi, Bumble?"
"Sluga pokoren, ma'am," je rekel gospod Bumble, ki je postal zunaj, da si je očedil čevlje ter otresel sneg s plašča, in se je zdaj pokazal s trirogom v eni in svežnjem v drugi roki. "Ali naj vrata zaprem, ma'am?"
Dama je z odgovorom sramežljivo odlašala, kajti morda bi ne, bilo prav spodobno, če bi imela z gospodom Bumblom sestanek pri zaprtih vratih. Gospod Bumble je to obotavljanje izrabil in, ker je bilo njemu samemu precej mraz, jih je kar brez dovoljenja zaprl.
"Hudo vreme, gospod Bumble," je rekla matrona.
"Hudo, prav res, ma'am. Raz-dali smo, gospa Corneyeva, raz-dali smo celih dvanajst četrtink kruha in poldrugo kolo sira samo to blaženo popoldne; in še vam niso zadovoljni ti ubožci."
"I, kajpada ne. Kdaj bi bili j ti zadovoljni, gospod Bumble?" je rekla matrona sreba je čaj.
"Prav res, ma'am, kdaj!" je odgovoril gospod Bumble. ""Premislite si tega moža: dali smo mu z ozirom na ženo in veliko družino četrt hleba in cel funt sira dobre vage. Pa je hvaležen, ma'am? Je hvaležen? Niti toliko, kar je črnega za nohtom! Veste, kaj vam počenja, ma'am? še malo premoga prosi; samo toliko, kar bi ga v robec povezal, pravi! Premoga! Kaj pa hoče s premogom? Sir si bo opražil z njim in potle bo prišel po drugega. Take vam uganja to ljudstvo, ma'am: danes mu nasuj poln predpasnik premoga, pojutrišnjem bo prišel z najbrezobra-znejšim obrazom po drugi pred-pasnki."
Matrona je izrazila svoje popolno soglasje glede brezobraz-nih obratov; in birič je nadaljeval :
"Nikdar še," je dejal gospod Bumble, "nisem videl takega na-tekanja. Predvčerajšnjim pride mož — bili sste ftmožtmi, ma'am, zato vam lahko povem — mož, ki je imel komaj capo na životu (tu je pogledala gospa Corneyeva v tla), pride našemu predstojniku pred vrata, pa še goste je imel pri obedu, pa de, da mora dobiti podpore, gospa Corneyeva. In ko se ni dal nikakor odpraviti in se je vsa družba hudo zgledovala, mu je dal predstojnik funt krompirja in pol pinta ovsene moke. 'Moj Boj!' pravi ta nehvaležna nakaza, 'kaj pa bi s tem? Kakor bi mi dali železne naočnike!' — Trav dobro,' je rekel naš predstojnik in mu vse zopet vzel, 'kaj drugega ne boste dobili pri nas.' — 'Potle pa grem pa bom kar na cesti u-mrl,' je dejal vlačugar. — 'O, ne, ne, tega pa ne boste,' je dejal naš predstojnik."
"Ha, ha! To mu je pa dobro
Zasoli' ' (bistri nnHnhrm
Grar mat
spo
gospod j s poudarkom pripomnila matrona. "Pa,'ali ne mislite, da so podporo izven hiše nekaj zelo slabega, gospod Bumble? Vi ste izveden mož, vi morate že vedeti."
"Gospa Corneyeva," je dejal birič in se nasmehnil, kakor se nasmehujejo možje, ki so si sve-sti svojega višjega znanja, "podpora izven hiše, če se pravilno ravna — pravilno ravna, ma'am — je, kakor bi ubožnico ogradil. Veliko načelo za podporo izven hiše je to, da daš ubožcem prav tisto, česar ne potrebujejo; potem se naveličajo trkati."
"I, lejte si no!" je vzkliknila gospa Corneyeva. "Res, ta je do-bra.„ta!"
"Mislim, da! Med nama rečeno, ma'am," je odgovoril gospod Bumble, "to je prvo načelo; ih zato boste zapazili, če prebirate taka poročila po tistih ne-
sramnih novinah, da so dobivale bolne družine podporo v siru. Tako delajo sedaj povsod po vsej deželi. Pa to," je dejal birič in se sklonil, da je odprl svoj sveženj, "to so uradne tajnosti, ma'am ; in ni, da bi človek o tem govoril, razen, kakor bi dejal, proti srenjskim uradnikom, kakor sva midva. To j«e portsko vino, ma'am, ki ga je dovolilo pred-stojništvo bolnikom — pravo, sveže, pristno portsko vino; šele danes ' popoldne potočeno, čisto kot ribje oko in brez gošče."
Gospod Bumble je dvignil prvo steklenico proti luči, jo po-tresel, da je dokazal, kako je. iz-borno, nato je postavil obe na predalnik; zravnal je robec, v katerega sta bili zaviti, ga skrbno vtaknil v žep in se pokril, kakor da hoče oditi.
(Dalje prihodnjič)
Finsko obmejno mesto v Xttske bombe.
"N.a stežaj," je odgovoril Toby, ko j a pogledal noter, da se je prepričal. "Ali ni smešno; vsako noč jih samo pripro, zaradi psa, ki leži notri, da se lahko po vež-:'; posprehodi, kadar se mu neče spati. Ha, ha! Barney ga je zvabil sinoči s seboj. Lepo, ne?" '
Čeprav je govoril gospod Crac-kit s komaj slišnim šepetom in se brezglasno smejal, mu je Si-kel oblastno ukazal, naj molči in gre na delo. Toby je ubogal, izvlekel najprej svojo svetilko in jo postavil na tla; potlej se je uprl z glavo čvrsto ob zid pod oknom, z rokami ob kolena, da mu je bilo moči stopiti na hrbet. Komaj je bilo to'storjeno, je stopil Sikes nanj, porinil Olive-ra z nogami naprej nalahko skozi okno ter ga postavil, ne da bi bil izpustil njegov ovratnik, varno znotraj na tla.
"Na to svetilko," je rekel Sikes in je gledal v hišo. "Vidiš »stopnice pred sabo?"
Oliver, bolj mrtev nego živ, je dahnil "da." Sikes je kazal is pištolo proti vežnim vratom in ga je še na kratko opomnil, da stoji ves čas pred cevjo, in če se bo le količkaj pom i šl j al, da bo padel pri tisti priči mrtev na tla.
"Samo minuto, pa bo, končano," je dejal Sikes z istim šepe-tajočim glasom. "Brž ko te izpustim, hajdi na delo! — Čuj!" "Kaj je to?" je šepnil drugi. Tenko sta poslušala. "Nič," je rekel Sikes in izpustil Olivera. "Zdaj!"
Tisti kratki čas, kar ga je i-mel, da si je zbral misli, je deček trdno sklenil, da bo stekel iz veže po stopnicah in zagnal hrup, pa naj mu to prinese smrt ali ne. S to mislijo se je spustil na pot, a potihem.
"Pojdi nazaj!" je nenadoma zakričal Sikes. "Nazaj! Nazaj!"
Preplašen Od glasu, ki je rezko presekal tišino tega kraja, in od krika takoj na to. je spustil Oliver svetilko na tla in ni vedel, • ..ali bi šel naprej, ali bi bežal. Krik se je ponovil — luč se je prikazala — postavi dveh pre-padlih, napol oblečenih mož vrhu stopnic sta mu zaplavali pred očmi — blisk — pok dim — polom nekje, a kje, ni vedel — in omahnil je nazaj.
Sikes je za trenutek izginil; a takoj se je zopet prikazal in že ga je držal za vrat, preden se je dim razkadil. Izpalil je svojo pi štolo proti možema, ki sta se že umikala, in dvignil dečka.
"Oprimi se me tesneje," je rekel Sikes, ko ga je vlekel skozi okno. "Pahovko daj! Zadeli so ga. Hitro! Sto hudičev, kako krvavi!"
Flotem je vstalo glasno zvo njen je, pomešano s pokanjem pušk in krikom in občutkom, kakor bi ga jadrno vleklo preko hrapavih tal. Nato se je trušč v daljavi polegel, in mrzlo čustvo kakor bližajoče se smrti je preletelo dečku srce; ničesar ni več slišal niti videl.
TRI IN DVAJSET POGLAVJE Ki porom o prijaznem pomenkovanju gospoda Bumbla z neko dam,o in pokaže, da je za nekatere reči tudi birič občuten.
Hudo mrzla noč je bila. Sneg je ležal, zmrzel v debelo skorjo, tako da j^ veter, ki je vil zunaj,
DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ
ŠT. 1640, COLLINWOOD, OHIO.
Zavaruje čiane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju.
Predsednik: Prank Martich, 707 E. 162nd St.; tajnik Prank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave,; zapisnikar; Anton Grošcl, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek. 1188 E. 176th St.
zatimal "samo kupe, ki so se nabrali po tokavah in zakotjih; tembolj pa je znašal svojo jezo nad tistim plenom, kopičil ga je v oblake, sukal v tisočerih meglenih vrtincih in ga sej al po zraku. Tisti* ki imajo streho in živež, se stiskajo v taki mokrot-ni, temačni, mrzli noči okrog ognja in hvalijo Boga, da so doma; in stradajoči siromak brez strehe — kaj mu je storiti, kot da leže in umre? Marsikak izstradan zavrženec zapre ob takih časih oči na naših ulicah; pa naj bodo njegovi grehi kakršnikoli, težko da bi jih odprl na brezdu-šnješem svetu.
V takem stanju so bile zunanje zadeve, ko je sela gospa Corneyeva — matrona ubožnice, ki jo naši čitatelji že poznajo, saj se je Oliver tam rodil — pred prijazen ogenj v svoji sobi in gledala z nemalim zadovoljstvom na okroglo mizico, kjer je stal primerno velik pladenj z vso potrebno pripravo za najljubši u-žitek starim matronam. Gospa Corneyeva si je namreč hotela postreči s skodelico čaja. In ko se je ozrla od mizice na ognjišče, kjer je pel najdrobnejši sa-movarček, kar si jih moreš misliti, z drobčkanim glasom drob-čkano pesemco, ji je notranje zadovoljstvo vidoma naraslo — tako zelo, prav res, da se je gospa Corneyeva nasmehi j ala.
"Res," je rekla matrona, na-slonivši se z laktom na mizico in gledaje zamišljeno v ogenj, "to pravim, vsi smo lahko Bogu za marsikaj hvaležni! Za marsikaj, samo če bi dobroto prav spoznali. Ah!"
Žalostno je zmajala gospa Cor neyeva z glavo, kakor bi obžalo vala dušno zaslepljenost tistih u-božcev, ki tega ne spoznajo; in nato je vtaknila srebrno žličko (njena zasebna last!) v notranje prostornine dvounčne škatle in začela pripravljati čaj.
Kakšna neznatnost utegne razrušiti ravnovesje-naše slabotne duše! črni kotliček, majhen in do roba nalit, je prekipel, ko se je potopila gospa Corneyeva v svoje moralno premišljanje, in krop je malo oparil gospe Corne-yevi roko.
"Bes te lopi!" je vzkliknila častitljiva matrona in ga postavila naglo nazaj na ognjišče; "mala, neumna stvar, ki drži samo dve skodelici! Kakšen prid je.ofl te> ga komurkoli? Razen," je pri stavila gospa Corneyeva po kratkem premolku, "razen ubogi, zapuščeni revi, kakor sem jaz. O, ti mili Bog!"
S temi besedami se je spustila matrona na stol, oprla zopet laket ob mizico in se zamislila v svojo samotno usodo. Mali samovar in edina skodelica sta ji zbudila v srcu žalostne spomine na gospoda Corneya (ki je bil šele pet in dvajset let na onem, svetu) ;> in vso jo je prevzelo.
"Nikoli ne dobim drugega!" je rekla gospa Corneyeva zlovo-Ijno; "nikoli ga ne dobim — takega kakor on že ne."
Ali se je tikala ta pripomnja moža ali lonca — kdo bi to vedel! Prejkone lonca, zakaj gospa Corneyeva je gledala vanj, ko je govorila, nato pa ga je dvignila. Toliko da je pokusila prvo skodelico, jo zmoti lahno trkanje na sobna vrata.
"O, kar noter!" je dejala gospa Corneyeva ujedljivo. "Najbrž umira kaka stara baba. Zmerom umirajo ravno, kadar hočem jesti. Tak nikar ne stojte tam, da uhaja mraz v sobo! Kaj pa je že spet narobe, e?"
"Nič, ma'am, nič!" je odgovoril moški„gla>s._____ ...
"Moj Bog!" je vzkliknila z vse
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 13, 1940
UČITE SE ANGLEŠČINE
«
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
$2.00
kateremu je znižana cena in stane samo: \
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
William Bioff, desno, s svojim zagovornikom senator-jem Abe L. Maronntz-em na sodniji v Chicagu se bori proti obsodbi, ki je bila izrečena nad njim pred 18 leti.
Skozi rimski hrib Janiculum grade predor, ki bo doHl 980 čevljev in je kot predpriprava za svetovno razstavo v Rimu leta 19.1)2.