primorski uTr'p
| ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO	Piran-Izola-Koper j
©ROC^
PORTOROŽ
NOVEMBER 1999
leto 5
številka 69
cena 120 SIT
•fC Banka Koper
Civilna družba spet opozarja
Izjava za javnost je nov dokument, opozorilo, ki gaje Civilna družba Slovenije za mejo v Istri sestavila, predstavila na novinarski konferenci v Kopru in ga namerava poslati najvišjim pristojnim organom v R Sloveniji. Podpisani odvetnik Danijel Stannan, doc. dr. Duša Krnel Umek, Janez Lenassi in nov koordinator (Frane Goljevšček se je izključil) Joško Joras, svetnik Občine Piran, v Izjavi na dveh straneh opozarjajo na nekatere nepravilnosti in dejstva v zvezi z morebitno ratifikacijo Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško. Večina
poslancev naj bi menila, da je tak sporazum samo v korist R Hrvaške in v nepopravljivo škodo državotvornim interesom R Slovenije. Sporna je zlasti točka 3. odst. 1. čl., ki določa: Obmejno območje na morju po tem sporazumu je morski prostor pod suverenostjo vsake od pogodbenic... Je torej Piranski zaliv že razdeljen na polovico? Joško Joras je mnenja, da bi morali najprej ugotoviti potek meje, šele nato bi lahko podpisali tak sporazum. Svojevrstno prizkušnjo živcev in zaplet je povzročila tudi izjava sedaj že hudo bolnega predsednika R Hrvaške dr. Franja Tudma-
Kdo bo novi koprski župan?
Na volitvah v Kopru, 5. decembra se bo za mesto župana Mestne občine Koper potegovalo kar 11 kandidatov: Valter Purger (Naprej Slovenija), Zdravko Vatovec (Nacionalna stranka dela), Albin Jenko, sedanji požupan (DeSUS), Gino Ratoša (IDZ-DDI), Dino Pu-cer (ZLSD), Vojko Petrič (LDS), SKD, SLS in Zeleni so podprli Iris Pahor. Za županski stol se bodo potegovali z različno podporo tudi Janez Koprivec, Marko Brecelj, Igor Rožac in Marija Podvršič. Po oceni In-forme Portorož nobeden od kandidatov ne bo izvoljen v prvem krogu. V drugi krog se bosta uvrstila Dino Pucer in Albin Jenko.
na: “Piranski zaliv je hrvaško morje”. Znunanji minister R Hrvaške je v zvezi s spornim maloobmejnim sporazumom izjavil: “V vsaki začasnosti je seme stalnosti.”
Hrvaške oblasti prek ribiških zadrug ponovno v zaščiteni ribolovni rezervat R Slovenije nameščajo školjkarske nasade, čeprav ta rezervat sodi v celotno območje Sečoveljskih solin in je slovenski. Za zaselke Bužini, Škodelin in Skrile velja status quo, vse dokler ne bo določena fiksna meja med R Slovenijo in R Hrvaško tudi na kopnem. Veliko zapletov in nejasnosti torej - in malo rešitev.
Otvoritev novih prostorov uredništva Primorskega utripa in razstave izbranih izdelkov iz keramike
Uredništvo Primorskega utripa je ob peti obletnici izhajanja časopisa dobilo tudi svoje nove prostore na Obali 125 v Luciji (kjer je nekoč stala železničarska hiška). V petek, 17. decembra ob 15.00 uri se bomo skupaj s povabljenimi bralci, gosti in poslovnimi partnerji veselili tega dogodka in vam ob dobri kapljici in prigrizku povedali načrta za naprej. Hkrati si boste lahko ogledali tudi prvo zanimivo razstavo izdelkov iz keramike, avtorice Snežiče Krajnc. Razstava bo odprta vsak dan od 17.00 do 19. ure, vključno do 2. januarja 2000.
Informa Portorož
Finali dobili tožbo
Okrožno sodišče v Kopru je razsodilo, da mora izdajatelj časopisa PR.A.E. - Družba za založniške pobude iz Trsta, Via Montecchi 6, ki je pred leti izdajala propadli dnevnik Republiko, v katerem je bil objavljen sporen članek dopisnika Borisa Vuka o domnevno namernem požaru v skladišču podjetja Finali d.o.o. v Obrtni coni v Luciji, plačati firmi Finali d.o.o. 11.400.000,00 SIT odškodnine in zamudne obresti od 19. 9. 1993 do plačila. Skupaj z izračunom zamudnih obresti na dan 28. 10. 1999 znaša odškodnina 60.851.112,80 SIT. Poleg tega je tožena stranka PR.A.E.-DZP je dolžna v 8 dneh povrniti tožeči stranki 227.183,00 SIT stroškov pravdnega postopka. Tožena stranka ni prišla na prvi narok, kaže pa tudi, da v 15 dneh ni navedla upravičenih razlogov zaradi izostanka, zato naj bi bila sodba že pravnomočna. Vzporedno s tem pa poteka tudi civilna odškodninska tožba Emila Grižona zoper nekdanjega dopisnika Republike Borisa Vuka. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora Boris Vuk plačati Emilu Grižonu določeno odškodnino. Višje sodišče v Kopru je sodbo sodišča I. stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno razsojanje. Emil Grižon zahteva odškonino za takrat prestane duševne bolečine in okrnjen ugled njegovega podjetja.
Glasujte za najboljše športnike Pirana!
Primorski utrip, Športni center Piran in Občina Piran tudi letos skupaj pripravljamo izbor najboljših športnikov, športnih ekip in zaslužnih športnih delavcev v občini Piran za leto 1999. Prireditev in podelitev priznanj bo januarja 2000. Več o tem v decemrski številki Primorskega utripa. V tokratni številki pa že objavljamo tudi glasovnico, na kateri glasujete za najbolj perspektivnega mladega športnika ali športnica (ali skupino) za nagrado Primorskega utripa.
5 let Znanstveno raziskovalnega središča Koper
V sredo, 8. decembra ob 17.00 uri bo v Pretorski palači v Kopru osrednja slovesnot ob peti obletnici uspešnega delovanja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. To bo tudi priložnost za oceno, ali je in kolikor je že mladi javni zavod po rezultatih svojega dela prepoznaven kot dejavnik razvoja in spodbujevalec znanstvenega dela doma in v obmejnem prostoru. Nekaj simbolike je tudi v njihovem sloganu: “Kaplje znanja v morje življenja”. Od začetka do danes so se raziskovalna polja središča razširila o čemer so govorili tudi na novinarski konferenci 10.11. v Kopru. 29 zaposlenih na zavodu, ki ima sedaj končno tudi rešen status nacionalnega zavoda in temeljne vire financiranja, vodi direktorica ZRS dr. Lucija Čok.
Prireditev ob mednarodnem letu starejših Četrtek, 25. 11. 1999 v Avditoriju ob 16,uri
S kakovostnim staranjem v novo tisočletje
Občina Piran, Center za socialno delo in Avditorij Portorož vabijo na osrednjo proslavo ob mednarodnem letu starejših, 25. 11. ob 16.00 uri v Avditoriju v Portorožu. Po pozdravnem nagovoru županje Občine Piran Vojke Štular bo prof. dr. Vid Pečjak iz Ljubljane govoril o psihologiji tretjega življenskega obdobja, mag. Tone Kladnik iz Kopra o pomenu nekaterih temeljnih nematerialnih potreb v tretjem in četrtem življenskem obdobju, Dragica Rihter, socialna delavka Cenntra za socialno delo Piran pa o predstavitvi medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Ob 17.30 uri bo okrogla miza , na kateri bodo govorili tudi o ustvarjanju pogojev za sožitje vseh generacij v piranski občini, o morebitnem dnevnem centru za mesto Piran, domu upokojencev v občini Piran in drugih aktualnih vprašanjih. Ob 19.30 bo kulturni program s prigrizkom. Več o socialnih vprašanjih Pirančanov v decembrski številki.

vO/'

^	IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
Odstopil Svet KS Sv. Peter
Člani Sveta Krajevne skupnosti Sv. Peter so se (/ i/jemo enega), odločili za odstop. Nas ajajo. da so se /a la korak odločili “zaradi molenja dela KS od zunaj”. Zadeva, v kateri nastopajo tudi polilični akterji, se je kuhala kar nekaj časa. dozorela pa je pred dobrim ineseeein dni. ko so člani Sveta KS podali os-lavko komisiji za solitve in imenovanja Občine Piran. Člani Sveta KS Marjetka Česnik, Miran Gaspari, Marjan Grižon. Anton Špeh in Jože Grbac bodo svoje dolžnosti opravljali do volitev, ki bodo razpisane za januar 20U0. Ali bo to imelo tudi kakšne posledice za Krajevno skupnost, kije znana po dobri organizaciji vaškega praznika in dejavnostih kulturnih društev, bomo šele videli. Hkrati bodo opravljene (udi dopolnilne volitve v Svet KS Lucija.
TERME sl© PALAČE
Portorož Portorose Slovenijo
V mesecu NOVEMBRU vam nudimo: NOČNO KOPANJE
ob petkih in sobotah od 21.00 do 24.00 ure s 50 % popustom: samo 750 SIT ter
SAVNE in TEPIDARIUM vsak dan od 13.00 do 20.00 ure s 50 % popustom:
samo 850 SIT (od ponedeljka do petka) samo 1.100 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih)
ZDRAVJE JE SOL ŽIVLJENJA Vabljeni v Terme Palače
Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360,747 041
Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15,
6000 Koper
Tel. & fax: 066/31-303
DNEVNO ODLIČEN KRIJri IN PECIVO IZ MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER
Foto color laboratory- Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografi), prodna fotografskega materiala in opreme
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
■ w
Prejeli smo
Duh dahavskih procesov nad Istro
Še vedno sem prepričan, da bi lustracija razkužila slovenski prostor do tiste mere, da bi bile uničene vsaj nalezljive smrtonosne bolezni enopartijskega sistema.
Pripoved o kateri želim govoriti ima takšne podtalne razsežnosti, da je težko verjeti.
2. februarja letos je začela name padati toča z Okrožnega sodišča v Kopru. Od takrat do danes sem od tam prejel 18 pisem različnih vsebin. Samo v februarju jih je bilo čez 10. Pisma so prinašala obtožbe, vabila na obravnave, spremembe datumov obravnav, izrečene sodbe ter razna opozorila in obvestila Prva obravnava je bila napovedana za konec marca (prestavili so jo na maj), druga je bila sklicana za začetek julija, tretja za prvo polovico septembra, kije bila dan pred obravnavo preložena na konec septembra, četrta je bila sklicana za začetek oktobra, peta za sredino oktobra.
Zakaj 2. februar in vsi dnevi po njem s to kavkovsko iracionalnostjo? Konec januarja je bila ustanovljena Civilna družba Slovenije za mejo v Istri, 2. februarja je bila sprejeta Peticija o celovitosti Piranskega zaliva. To je slovenski diplomaciji nabilo žeblje v roke in noge. Najvišji vrh političnega establišmenta se ihtavo trudi utrditi mejo, kot jo je začrtal, vendar žeblji ga hromijo. Ta trditev ni samovšečno pretiravanje, kot bi nekateri želeli, daje. O tem pač govorijo izkustva. Vsaka civilna iniciativa je v hudo napoto vsaki nedemokratični oblasti in če ta oblast hoče imeti mir, jo mora ohromiti, uspavati ali obglaviti. Načrtovalci so prepričani, da me bodo tolikšni zaporedni udarci, ki jih doživljam, dotolkli. Očitna naloga sodnikov oziroma sodnic je, da me čimbolj brezhibno obsodijo. Zato ne dopuščajo velikih možnosti zagovora, ne zanimajo jih vzroki, ki so sprožili obtožbe, neprikrito sodelujejo z odvetniki tožeče stranke, da ne bi prišlo do kakšnega “kiksa” in da bi šlo po predvidenem scenariju, dopuščajo krivo pričanje prič, zavračajo temeljne materiale, ki jim jih prinašam. Ko sem postavil vprašanje priči, ki je pričala proti meni, je sodnica vsa prestrašena ostro zahtevala od priče, da ne odgovarja, češ, da bi to lahko škodovalo tožitelju. Duh dahavskih procesov plava nad Istro! Oblast še vedno uporablja represivno moč sodišč, za dosego svojih političnih ciljev in cilj posveča sredstva. Vse to presega Kavkovo videnje delovanja sodišč.
In kakšne so obtožbe zoper mene? Namreč nekaj let sem vztrajal z javnimi napadi na nezakonito gradnjo marine v Izoli. S tem sem napadal združbo, ki je bila in je še, politični vrh občine Izola. (Združbi, ki obvladuje gospodarstvo in politiko obenem, v zasledovanju svojih koristi, se reče mafija; povzeto po slovenskem pravopisu in slovarju tujk). Mojo ostro kritiko so vzeli kot “žalitev in to izkoristili za 10 tožb, ki so pet let grozljivo strašile. Žalitve dobrega imena, ki sem jih zagrešil v “pismih bralcev”. (Ena izmed prič je pričala, da sem žalil z besedami, ki se v normalnem komuniciranju ne uporabljajo, kot so kraja, goljufija... Druga priča je pričala, da iz lastnih izkušenj ve, kako je če nekdo neresnično piše o tebi, zato s tožiteljem sočustvuje... Tretja priča pa je pod prisego lažno pričala.)
Toda samo ena od tožb seje v teh letih udejanjila, druge so čakale na potrebe časa. Zaradi same gradnje ni bilo treba realizirati nobene tožbe, kajti marina se je s pomočjo slovenske politične nomenklature gradila nezakonitostim navkljub. Ta potreba po sprostitvi procesa seje pokazala s trenutkom vprašanja naše južne meje in nastankom Civilne družbe Slovenije. Povezave so grozljive.
Znani odvetnik z Obale (je žal tudi “pomladnik” v političnem smislu), ki ne more iz kože prejšnjega sistema, arogantno ugotavlja za ta primer, češ: “ To so tvoje frustracije” (in hiti na sodišče, da bi branil resnico, ki mu bo nanesla toliko in toliko!). Mnogi bodo mislili podobno, ko bodo, če bodo, to prebirali. Kajti današnji čas je močno izpraznjen in v tej praznoti in v tej gluhoti je doma samo še lov za eksistenco. V politično-narodnostnem smislu pa je pri nas “vegetiranje v ncmišljenju”, kot je zapisal pisatelj Drago Jančar. In v takšnem prostoru se v glavah oblasti hitro prebudi duh dahavskih procesov, ki so spravljeni v predale, za vsak slučaj...
Frane Goljevšček, Izola
Prejeli smo
Spoštovana gospa predsednica LDS občine Piran
Oprostite, a ne moreni biti tiho na Vaša sprenevedanja čestitki ob občinskem prazniku, ki ste jo objavili v Primorskem utripu, ko skušate obrniti Vaše slabo delo v prejšnjem mandatu v Vaše dobro. Saj se po vašem pisanju pojavite kot “angelčki”.
Vsem nam je znana sestava prejšnje koalicije v občinskem svetu, kije delovala pod vašim predsedstvom. Verjemite mi, da se je tedanja opozicija počutila še slabše, kakor vi sedaj. Sedanja koalicija, ni koalicija strank, ampak koalicija svetnikov, ki skušajo uresničiti obljube, dane občanom od svojih strank v predvolilni kampanji.
Glede pogovora o sodelovanju s sedanjo večino, če se ne motim, je bilo vam med drugimi ponujeno mesto podžupanje, vaša stranka pa je to zavrnila, ker je želela profesionalnega podžupana in to ne v Vaši osebi. Seveda se tukaj pretrgajo usklajevanja in razgovori o zastopanosti.
Prejšnja opozicija je ravno tako opozarjala župana in občinski svet na nepravilnosti politike tedanje koalicije. Glede zadolževanja, gospa predsednica, pa bi rekel samo to, da se ve od kdaj je občinska blagajna kreditno nesposobna.
Sedaj, ko je gospa županja elegantno in korektno izpeljala plačilo prekoračenih sredstev za pokritje Avditorija in obnovo Tartinijevega gledališča, se očita županji in koaliciji v občinskem svetu, da se občina zadolžuje v preveliki meri.
Kdo je sprejemal sklepe o pokritju Avditorija in prilagojene nerealne finančne plane, kljub protestom tedanje opozicije?
Ne glede na vsa nesoglasja in zaplete je občina pridobila z novim obrazom Avditorija sposobnejši kulturni prostor in večjo vrednost, podaljšano časovno delovanje in s tem boljše trženje, čemur bi moralo slediti manjša dotacija Avditoriju s strani občine in s tem lažje plačilo anuitet.
Kar se tiče garažne hiše (če se ne motim lokacija Fornače je bila sprejeta pod Vašim predsedstvom), ne glede kje bo, seje treba spomniti, daje na ta račun bilo zapravljeno že ogromno časa in denarja davkoplačevalcev. To dolgo zavlačevanje za sprejem odločitve o gradnji garažne hiše, škoduje razvoju občine in ne daje možnosti iskanja sponzorstva.
Sedaj gospa predsednica je skrajni čas, da svetniki LDS sodelujejte z ostalimi svetniki v občinskem svetu, kajti šola v Sečovljah in Italijanska šola v Piranu sta tudi del programa vaše stranke. Ker denarja ni, zakaj ga ni tudi vemo, bi z vašimi izkušnjami iz prejšnje vladavine zelo pripomogli, čeprav z zamikom, rešiti to potrebo in obljube, dane občanom.
Nazadnje gospa predsednica, imam občutek, da se pod vašim podpisom skriva nekdo drug. Z Vašo odobritvijo objave takšnega članka škodujete svojemu imenu in imenu vaše stranke. Pustite vaše veljake naj se izpostavijo sami s svojim podpisom.
S spoštovanjem.	Pave! Godnič, Lucija
LDS se vrača na “bojno polje”
Svetniki LDS Piran so sc po kratkotrajni obstrukciji 4. novembra vrnili v svetniške klopi. Verjetno so medtem dokončno spoznali, da z njihovim zunanjim delovanjem in notranjimi nesoglasji, ne bodo nič dosegli. Njihov bojkot sej je, v nasprotju s pričakovanji, utrdil koalicijo, ki je sklepčna tudi v njihovi odsotnosti. Sedaj bodo, kot so zapisali za javnost, “vseeno sodelovali na sejah in še bolj dosledno opozarjali na škodljive odločitve za razvoj celotne občine”. Le to še ni znano, kdo v piranski občini je sprejemal ali sprejema škodljive odločitve? Že na prvi seji, ki so seje udeležili so presenetili: napovedali so kolektivni odstop z vseh funkcij v telesih občinskega sveta, ker naj bi bili, glede na število svetniških mest (6), premalo zastopani v raznih odborih in komisijah.
Nove table Občine Piran
V piranski občini uspešno uresničujejo odlok o novih označevalnih tablah, ki jih že lahko vidimo. Lepe table so tudi promocija za turistično občino.
Nov koprski grb na registrskih tablicah KP in prenovljeno gasilsko
vozilo za Rakitovec
Upravna enota Koper je v sredo, 2. 11. pričela izdajati registrske tablice za motorna vozila z novim grbom - s soncem Mestne občine Koper. Prvo tablico z napisom KP-KOPER 1 sta simbolično prevzela županja Mestne občine Koper, Irena Fister in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Rakitovec, Viktor Miklavčič. S to tablico je namreč registrirano gasilsko vozilo novoustanovljenega Prostovoljnega gasilskega društva Rakitovec. Terensko gasilsko vozilo, ki je bilo do sedaj v uporabi Gasilske brigade Koper, je prenovljeno in prirejeno za delo gasilcev pri gozdnih požarih, ki večkrat ogrožajo tudi območje precej oddaljene krajevne skupnosti Rakitovec. Novo Prostovoljno gasilsko društvo Rakitovec šteje 12 članov, vodi pa ga predsednik Miran Miklavčič. Prenovljeno vozilo so 3. novembra svečano predali gasilcem v Rakitovcu.
Nalepke z novim grbom bodo na razpolago tudi lastnikom vozil s starimi tablicami. Nabavijo jih lahko na sedežu Upravne enote Koper ali pri pooblaščenih organizacijah, ki opravljajo tehnične preglede (baza AMZS Sermin in na Avtoplusu d.d., Istrska cesta v Kopru).
Tovariško srečanje borcev NOB
Krajevna organizacija Zveze borcev NOB Lucija, njen predsednik Pavle Šuc, je v sredo, 10. novembra zvečer v restavraciji Taverna v Luciji priredila tovariško srečanje za borce NOB iz Lucije.
Na tovariškem srečanju se je zbralo okrog 80 nekdanjih borcev, njihovih družinskih članov in gostov, med katerimi jc bila tudi Vojka Štular, županja Občine Piran. Udeležence je najprej pozdravil predsednik KO ZB NOB Lucija Pavle Šuc, nato pa je nekaj pozdravnih besed borcem spregovorila Vojka Štular. “Vedno znova se rada vračam med vas, zato vsem skupaj lepa hvala za vse prijazne misli, ki mi jih poveste. V tem jesenskem večeru se počasi premikamo proti magičnemu tretjem tisočletju. Prepričana sem, da bomo vsi tisti, ki bomo prestopili v naslednje tisočletje, postali pravzaprav mnogo bogatejši, zato, ker imamo to priložnost, da živimo ta čas in smo lahko zelo, zelo veseli. Zadovoljna sem, da jc tovarišu Pavletu Šucu v tako zelo kratkem času uspelo zbrati skupaj toliko ljudi. Mislim, daje največ vredno to, da drug drugemu posvetimo kakšno prijetno minuto in ta večerje temu tudi namenjen”, je dejala županja Vojka Štular.
Lepo je bilo videti skupaj toliko čilih ljudi, ki se še živo spominjajo dni, ko so se borili za našo skupno svobodo, ki jo mlajši rod morda danes premalo ceni. Tiste čase, ko
so v partizanske vrste pogumno stopali mladi ljudje in tvegali svoja življneja, jc treba spoštovati. Nekdanji borci srečanja v Luciji tega srečanja niso izrabili za naštevanje krivic, ki se jim še vedno dogajajo, niso kritizirali ali obtoževali drugače mislečih, ampak so združno, ob zvokih Mišotove harmonike prepevali, deklamirali, pripovedovali ljubke zgodbe in šale iz partizanskih časov. Faturjeva iz Lucije jc na primer brezhibno deklamirala Prešernovo pesem Podvodni mož. Ali niso to pravi veterani, ljudje, ki nosijo svoj osmi križ, borci ki so številne mrzle noči, velikokrat brez hrane in preskrbe, v večni nevarnosti pred premočnim sovražnikom in kolaboranti, vse od leta 1941 do osvoboditve, tvegali svoja življena - za lepši jutri. Vsak od njih, 33 jubilantov, bi vedel povedati svojo zgodbo. Nekateri borci so, ali pa bodo letos dopolnili 90 let; Frančiška Resinovič iz Lucije, Franc Zarabec in Jakob Hočevar iz Vinjol. Nekateri so se rodili v burnem letu, ko se je pričela L svetovna vojna in so letos dopolnili 85 let; Ivan Knafelc iz Lucije, Viktor Franza iz Seče, Herman Rožič iz Lucije. Osemdeseti rojstni so, ali pa bodo proslavili letos; Ana Buzlcta, Ivan Ponikvar, Alojzi-
ja Žnuderl, Ciril Somrak, Stane Podrepšck in Marija Križman. Med mnogimi nekdanjimi borci in aktvivisti NOB, ki so ali bodo letos proslavili svoj 75. rojstni dan so prišli na srečanje tudi Emilija Krošelj, Dora Likar, Albin Fatur. Nekateri “mlajši” nekdanji borci iz Lucije bodo letos dopolnili 70 let. Čas žal neusmiljeno redči njihove vrste. Zaželimo jim, da bi še dolgo bili med nami.
Na sliki: Srečanje borcev Krajevne organizacije NOB Lucija v lucijski Taverni in pozdrav županje Vojke Štular
■ w
Torta zbliževanja
Letošnja osrednja prireditev ob prazniku občine Piran, katere ključni dogodek je bila otvoritev letnega dela Avditorija - Amfiteatra, je nekatere povabljne na začetku malce zmedla, saj so pričakovali, da bodo proslavi sledili v novem pokritem letnem delu Avditorija. Amfiteater je bil tisti večer kar nekam temen, organizatorji pa so se iz previdnosti (morda zaradi večerne hladne sapice) raje odločili za toplejšo varianto - glavno dvorano. Nekateri, ki se na prireditvah sicer radi ozirajo naokrog, nikakor niso mogli zagledati svetnikov iz vrst piranske koalicije in hotelirjev ( s častno izjemo enega), ker jih pač ni bilo. Le zakaj se svetniki iz piranske koalicije niso udeležili tako pomembne prireditve ob občinskem prazniku - in še pomembnejšega investicijsko-dolžniškega dosežka občine? So bojkotirali županjo, ki je prelomila sebe in župniku (ni ga bilo na spregled) podelila plaketo? Ali pa je sodu izbila dno objava opozorila oziroma mnenja LDS v našem časopisu, da se piranska Občina preveč zadolžuje? Glej ga zlomka. Občina seje morala zadolžiti (leasing) prav na račun investicije v letnem delu Avditorija, odločitve o gradnji pa so bile sprejete v času povsem
drugačne koalicije od sedanje. Politika je res.Večna skrivnost, bi
rekel župnik. Županja Vojka Štular se ni pustila zmesti. S strumnimi koraki je stopila na oder in v znak “skupnih” dosežkov zaželela vsem prijetno skupno praznovanje. In res, bilo je prijetno. Za lep večer so ob spremljavi velikega zabavnega orkestra RTV Slovenija poskrbeli Alenka Godec, Anika Horvat, Tinkara Kovač in Lara Baruca. Še dobro, da je prišla naša Anika, ki zna zapeti tudi v nam znanem domačem jeziku - slovenščini.
Prvi dami slovesnega večera v Avditoriju, Vojka Štular in Jana Tolja sta še enkrat dokazali, da pogledi z dveh različnih političnih bregov ne smejo skaziti zunanjega blišča prijetnega večera. Združno sta prerezali veliko torto z napisom 16. 10. 1999, ki spominja na dan, ko so slovesno odprli Amfiteater.
Primorski
oglasnik
Informativno razvedrilni časopis
BREZPLAČNI MALI OGLASI.
•	Nepremičnine, novi in rabljeni avtomobili, plovila.
•	Osebni stiki, "vroči stiki", astrologija, vedeževanje.
•	Komercialne linije 090, mali oglasi iz Hrvaške in Italije, humor, razvedrilo.
•	Prireditve, koncerti, potovanja.
•	Vaš brezplačni mali oglas lahko objavite tudi na Hravškem in v Italiji!
PRIMORSKI OGLASNIK
p.p. 721 6001 KOPER Tel./Fax: 066/272-642, 273-231, 272-286 E-moil info6primorski-sejem si http://vir.si/prim-ogl
VSE TO IN ŠE VEČV
Primorski
oglasnik
VEČkOT OGLASNIk
• Postanite naročnik, čaka vas presenečenje!
------------~~'r ^
Poslovalnica TPC Lucija,
tel./fax: 066/773-296
Poslovalnica koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788
*	IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL


V Kopru razglasili najboljše policiste
Na priložnostni svečanosti 18. oktobra v prostorih PU Koper so razglasili najboljše policiste v posameznih kategorijah na območju Policijske uprave Koper za leto 1998/ 99. Prvi mesti sta osvojila Zvonko Jurič PMP Kozina in Vili Petrovič PP Koper. Darko Tunanovič iz PP Piran v kategoriji -operativno delo - je zbral 35 točk in osvojil 3. mesto
Na Ministrstvu za notranje zadeve so se že leta 1998 odločili, da bodo po zgledu drugih dejavnosti tudi v policiji izvedli akcijo izbora najboljšega policista. Z akcijo so želeli vzpodbuditi in motivirati policiste za še boljše in učinkovito preventivno in drugo policijsko delo. Cilja, ki sta jih pri tem vodlila sta bila dva:Ustvariti čim večjo prepoznavnost policijskega dela med ljudmi in čim boljše partnerske odnose med policisti in državljani pn zagotavljanju varnosti v delovnih in bivalnih okoljih. Akcijo “Izbor najboljšega policista 1998/99” , ki naj bi po prvotnem načrtu trajala od 1. oktobra 1998 do L maja 1999, so podaljšali do L septembra 1999
Ocenjevanje policistov je potekalo v dveh kategorijah, po izdelanih kriterijih z največjim zbirom 35 točk, katerim so prišteli še glasove javnosti. Glasovi javnosti so kajpak lahko vprašljivi, saj strog policist res ne more pričakovati preveč pohval.
V	1. kategorijo - preventivno delo - so bili vključeni vsi vodje policijskih okolišev in vsi tisti policisti, ki večino svojega delovnega časa namenjajo preventivnemu delu. V to pa sodijo strokovna us-posobljenost, kreativnost, samoiniciativnost, domiselnost, partnersko sodelovanje z državljani, odnos do sodelavcev in starešin, obnašanje in osebna urejenost policista.
V	2. kategorijo - klasično policijsko delo - so bili vključeni vsi ostali policisti, ki opravljajo operativno policijsko delo. Sem sodijo samostojnost in zanesljivost pri delu, strokovnost, odnos do sodelavcev in starešin, odnos do državljanov, obnašanje in osebna urejenost. To je potekalo na treh ravneh: na ravni Policijske postaje (izbor najboljšega policista na policijski postaji), na
ravni Policijske uprave (izbor najboljšega policista na ravni PU) in na državni ravni (izbor najboljšega policista v državi). Na podlagi strokovnega ocenjevanja in prejetih glasov javnosti so rezultati izbora najboljšega policista na območju Policijske uprave Koper naslednji:
1.	KATEGORIJA -preventivno delo
L Zvonko Jurič Postaje mejne policije Kozina (38 točk)
2.	Bojan Vaukman, Policijska postaja Koper (37 točk)
3.	Robert Furlan, Policijska postaja Koper (35 točk)
Policist Darko Tunanovič PP Piran
Neodvisni nestrankarski časnik za
primorski uVp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija,
6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Naročnine, oglasno trženje in
Media Senice - storitve za medije in tisk
Tel. A fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
VList izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
II. KATEGORIJA -operativno delo
1- Vili Petrovič, Policijska postaja Koper (54 točk)
2.	Amir Beganovič, Policijska postaja Koper (40 točk)
3.	Darko Tunanovič, Policijska postaja Piran (35 točk).
Policista Zvonko Jurič in Vili Petrovič sta se kot zmagovalca v kategoriji uvrstila v tekmovanje za izbor najboljšega policista na državni ravni.
Uspešne policiste sta pozdravila in se jim zahvalila za dosežene rezultzate Marija Mikulin (MNZ) in Emil Čebokli, direktor Policijske uprave Koper in svetovalec vlade.
Slovesne razglasitve najboljših policistov v Kopru sta se udeležili tudi županja Mestne občine Koper Irena Fister in županja Občine Piran Vojka Štular, prof.
FOTO: FK-INFORMA
MALI OGLASI

J
| Laserski tiskalnik HP 4 Jet,
| malo rabljen, ugodno prodam. j Kličite 066/770-185.________
| V Piranu oddam garsonjero ^pokličite: 066/770-378	^
Nova oglaševalska revija
območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 066/773-602 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. St.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur list RS Št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %.
I w
prlmorskiuTp
Nova spoznanja o možnostih dodelitve koncesije za garažne hiše v Piranu
Profesor natočil čistega vina
Na prvi predstavitvi oblik projektnega financiranja in podelitve koncesij za izgradnjo in upravljanje parkirnih hiš v Piranu ( 28. 10.) je izredni profesor na mariborski Ekonomski fakulteti Mojmir Mrak med drugim dejal, da ni najbolj bistroumno, če bi občina, ki povrhu vsega menda nima denarja, svojemu javnemu podjetju v 100-od-stotni lasti, torej sama sebi, dala koncesijo. Predstavil je obliko BOT projektnega financiranja, ki nujno zahteva partnerski odnos javnega in privatnega sektorja.
S piranskimi garažnimi hišami je pravi križ. Občinski svet prejšnje in sedanje generacije je ves čas deloval (in tudi razprav-lj al) kot, da bo garažo pos-tavi-la občina s svojimi proračunskimi sredstvi, zato so se svetniki velikokrat spuščali v nepotrebne podrobnosti namesto, da bi izglasovali temeljne pogoje, zavarovali interese občine,
postavili kriterije, določili lokacijo, financiranje pa prepustili privatnemu kapitalu. Večkrat smo pogrešali tudi strankarsko harmonijo. Občina bi zaradi dom-
nevno rizične investicije lahko bila morda le manjšinski, nikakor pa ne večinski lastnik. O še vedno nesojenih piranskih garažnih hišah sta najbolj kristalno jasni dve stvari: velika potreba po parkirnih mestih in pomanjkanje proračun-
skih sredstev.
Pred odločitvijo za obliko BOT projektnega financiranja je treba izdelati kakovostno predhodno študijo
Izkušnje z BOT (Build operate transfer - izgradi, upravljaj in - po določenem času - vrni) projektnimi financiranji v Sloveniji so še menda zelo skromne. Menda so nakaj podobnega poskušali pri izgradnji Savske elektrarne.
Profesor Mrak je povedal, da bi bilo treba pred odločitvijo o izvedbi te oblike projektnega financiranja za garažno hišo na Fomačah, izdelati kakovostno preliminarno študijo. Tak dokument sicer že obstaja, je brez dvoma dober, vendar po njegovem mnenju ne daje dovolj elementov za dokončno odločanje. Študija bi morala vsebovati: ozadje projekta, sedanje stanje stoječega (mirujočega) prometa v mestu, analizo tržnih potreb, tehnične parametre, oceno stroškov projekta, finančne projekcije, ekonomsko analizo projekta, glavna tveganja s katerim je projekt izpostavljen.
Potencialni partnerji v projektu so lahko občina gostiteljica, posojilodajalci, vlagatelji privatnega kapitala in drugi. Iz takšne študije bi mo-ralo biti tudi jasno razvidno, pod katerimi pogoji bo projekt dosegel komercialne in razvojne cilje ter zagotavljal zadostne finančne prilive za kritje vseh operativnih stroškov obratovanja garažne hiše. BOT projekti zahtevajo privrženost občinskih struktur tej obliki financiranja. Drugače rečeno, ta oblika projekmega finnaci-ranja omogoča državi/občini, da znaten del finančnih bremen in tveganja prenese na privatni sektor, vendar pa velja izrecno poudariti, da ta oblika financiranja zahteva tudi partnerski odnos javnega in privatnega sektorja. Močna ali celo odločujoča vloga javnega sektorja je nujna zlasti v prvih fazah projektnega ciklusa. Ce občinske strukture niso resnično privržene tej obliki financiranja projekta, bo slej ko prej prišlo do problemov pri realizaciji projekta, je poudaril prof. Mrak. Bolj ko je projekt rizičen, večji mora biti delež lastniškega kapitala.
Zanimivost - koncesija
Na začetku smo ugotovili, da v občinskem proračunu ne vidimo potrebnih investicijskih sredstev za izgradnjo garažne hiše. Toda iz razprave seje dalo razumeti, da bi občina dala koncesijo. Prav tu pa se začne razpletati vozel. Enoje nekaj zgraditi in nekomu predati v koncesijo, povsem drugo pa je nič imeti, po možnosti nič prispevati (razen morda zemljšča oz. oprostitve plačila komunalnega prispevka), zahtevati koncesijske dajatve, čez določen čas pa še popolno lastništvo. Koncedent torej računa na to, da bo koncesionar ustvaril toliko presežne vrednosti, da si bo kril vse stroške poslovanja, stroške amortizacije, financiranja, ustvarjal čisti dobiček... Le tega se še ne ve, v koliko letih bi mu kaj takega uspelo? Predavanje izrednega profesorja Mojmira Mraka je razsvetlilo obzorja nevednosti in teme, zaradi česar lahko upamo, da bomo v Piranu vse bliže garažni hiši, čeprav šele v tretjem tisočletju. Po besedah županje Vojke Štular pa bi se prva garažna hiša morda res zgodila v letih 2001-2002?
Kdo naj bi bil koncesionar?
Profesor Mrak je govoril o problemih vključitve privatnega kapitala, nujni izdelavi ocen rizičnosti oziroma dobičkonosnosti takšnih gradenj, stroških financiranja, vlogi bank in podobnih vprašanjih, ki zadevajo naložbo v takšen infrastrukturni objekt. Povedal je, da so garažne hiše po svetu praviloma v privatnem lastništvu. “Po mojem globokem prepričanju Okolje ne more biti glavni koncesionar, kajti njegov kreditni potencial je potencial občine”. Občina bi torej v tem primeru dala koncesijo sama sebi. In ka je koncesija? To je uradno dovoljenje, podelitev kake pravice ali sama pravica upravljanja z nečim ali opravljanja neke dejavnosti, ki jo praviloma podeli lastnik - koncedent. Nerodnosti okrog tega je toliko, da se včasih zdi pravo sprenevedanje ali morda nep-
oznavanje tovrstne ekonomske materije? Bistveno je, da v piranski občini sedaj pride do resne študije upravičenosti projekta in do pravega odgovora na vprašanje, kako ta projekt financirati, kdo naj da jamstvo za moreitni najem posojila, kakšna bo cena garažnega mesta, kakšna so profitna in neprofitna tveganja, kdo naj krije morebitno razliko v ceni za najem ali prodajo garažnih mest in podobno. Finančne osnove kot kaže še ni, ugank pa zvrhan koš. Zato bi kazalo čimprej ustanoviti projektno skupino ali celo podjetje, ki bi vso zadevo strokovno pripravilo in porinilo nekoliko naprej.
Na kateri lokaciji bo stala prva garažna hiša?
O lokacijah smo že velikokrat poročali. Še vedno ni dokončno znano, ali Piran potrebuje eno veliko garažo ali več manjših. Jih potrebuje v mestu ali zunaj njega? Tista “najbolj vroča” pri bencinski črpalki tik pred mestom, ki jo je zagovarjal prejšnji župan Franko Fičur je skoraj že pozabljena. Tudi ona pri stolnici. Sedaj sta aktualni in določeni dve: na Fornačah in pri pokopališču. Garažno mesto na Fornačah bi v najboljšem primeru stalo 1,5 milijona SIT. Nad Piranom pri pokopališču pa še bistveno manj. S prodajo poslovnih prostorov bi se cena posameznega garažnega mesta vsekakor še znižala. Sledi še nekaj vprašanj; ali bi Pirančani bili pripravljeni kupiti ali najeti ta garažna mesta in svoje železne konjičke parkirati pred mestom? Bo Piran res zaživel takrat, ko bomo iz mesta spravili pločevino? Verjetno bo hkrati tudi potreben drastičen ukrep - avtomobile prisilno iz Pirana, sicer se lahko zgodi sindrom prazne garažne hiše pri Metropolu. Če bo vendarle prišlo tako daleč, da bo glavno besedo pri graditvi piranskih garažnih hiš dobil privatni kapital ali konzorcij podjetij, si bo ta ne-dvomno že znal izdelati renatbilitetno računico - in skrb občine bo omejena na dodelitev koncesije. Šele po razpisu bo jasno, če se bo privatni kapital sploh našel? Robert Časar, direktor JP OKOLJE, kije pripeljal profesorja v občinsko hišo je menil, daje zelo prav, da se končno le pojasni način financiranja in da se pogovorimo oziroma poskušamo ugotoviti kdo in s katerim kapitalom naj bi končno zgradil piranske garaže. Podžupan Drago Žerjal je profesorja Mraka zaprosil naj pojasni razloge, zakaj lastnik koncesije ne more biti občinsko podjetje, kar je profesor tudi obrazložil. Na razpravi žal ni bilo veliko svetnikov. Sedaj lahko pričakujemo povsem drugačne sklepe Občinskega sveta Piran v zvezi z garažnimi hišami.
Franc Krajnc
Na sliki: Izredni profesor Mojmir Mrak predava maloštevilnim piranskim svetnikom o projektnem financiranju piranske garažne hiše
Oljka županov obrodila srednje dobro
Društvo oljkarjev Slovenske Istre, Kmetijska svetovalna služba in Znanstveno raziskovalno središče Koper v sodelovanju z Občino Piran, Izola in Koper, KZ Agraria Koper, LABS in GIZ za turizem Izola, je v petek, 12. novembra na Belve-deiju nad Izolo priredilo tradicionalno, že peto po vrsti, obiranje oljke županov in s tem simbolično odprlo sezono obiranja oljk. Poleg županj in župana primorskih občin je letos priskočilo na pomoč tudi šest gorenjskih županov, med njimi tudi župan Občine Naklo, Ivan Štular.V oljčniku Viljanke Vesel in Danila Markočiča, predsednika Društva oljkaijev Slovenske Istre, kjer že šesto leto raste “županova” oljka sorte Licino je kar 780 oljčnih dreves, s katerih bodo pobrali okoli 6 ton oljk. Letina je bila srednje dobra, nam je dejal Viljankin oče, Milan Vesel. Viljanka Vesel je na zaključni slovesnosti povedala, da oljkarstvo v Slovenski Istri kar dobro napreduje. “Imamo že okrog 1000 hektarov oljčnih nasadov, od tega 600 ha mladih. Pričakojemo nekoliko boljši pridelek , 2000 ton oljk, iz katerih bodo v znamenitih torkljah iztisnili 400 ton kakovostnega olja. Prav kakovost pa je (zaradi konkurence in cene) treba obdržati”. Veliko novega in zanimivega o oljkarstvu je bilo slišati tudi na strokovnem posvetu - Sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, 11. novembra v Hotelu Belvedere nad Izolo. Na posvetu so sodelovali tudi tuji strokovnjaki.
Kam na dobro kosilo ali večerjo?
Želite popeljati poslovne partnerje ali svoje najdražje na okusno kosilo ali večerjo?
Pustite se zapeljati... naj bo ta trenutek vpet v prijeten ambient in beseda naj steče ob okusnih jedeh in žlahtni kapljici izbranega vina. Vabimo vas, da obiščete restavracijo Pečina v Grand hotelu Emona, kjer kuharski mojstri pripravljajo posebno kulinarično ponudbo in sicer, vsak dan od 12.00 do 23.00 ure.
d.o.o., s.r.l., 6330 Piran, Kidričevo nabrežje 4


►
Privoščite si silvestrovanje v dobri družbi.
Nudimo vam bogat novoletni menu po zelo ugodni ceni - samo 5.800 SIT v RESTAVRACIJI turističnega naselja SALINERA v Strunjanu.
Rezervirate lahko po telefonu:
066/ 742 - 568 ali 473 - 200.
Za zahtevnejše goste lahko ponudimo SILVESTROVANJE OB GLASBI v restavraciji hotela TARTINI v Piranu po ceni 15.000 SIT.
Rezervacije osebno na recepciji. Informacije: Telefon 066/ 743 -100
V Piranu bo pestro tudi na Tartinijevem trgu, kjer lahko silvestrujete kar na prostem.

Za hitrejši razvoj podeželja in obnovo vasi
Na zaključni prireditvi I. (uvajalne) faze programa CRPOV (Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) v soboto, 30. oktobra v Novi vasi, so predstavili prve dosežke tega projekta. Program CRPOV je uvodoma predstavila predsednica projektnega sveta, Nataša Umek. Večerno prireditev je povezovala Rožana Špeh.
Prejeli smo
Občina Piran se je junija 1998 prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerem so uspeli pridobiti 2 milijona SIT in pričeli z uvajalno fazo Projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - za oblikovanje razvojnega programa v vaseh Sv. Peter, Padna in Nova vas. Za spremljanje izvajanja projekta je bivši župan Franko Fičur imenoval projektni svet v katerem so Nataša Umek (predsednica projekt-
ta, Nataša Umek. Sledil je kulturni program; nastop narodopisnega krožka OS Sečovlje. Predstavnika izvajalcev projekta Giuliano Nemamik - Regionalni razvojni center Koper in Lili Mahne - Notranjski ekološki center iz Cerknice, sta opisala priprave. Konkretne naloge in izvajanje so na slikovnem materialu v dvorani predstavili delujoči vodje v treh skupinah - za turizem, kmetijstvo in prenovo. Videli smo tudi fotografije treh tipičnih vaških hiš, ki so zajete v programu obnove. Zbrane v dvorani je pozdravila tudi županja Občine Piran, Vojka Štular in pohvalila prizadevnost tamkajšnjih krajanov. V nadaljevanju kulturnega programa sta nastopili pevska skupina Pergula in folklorna skupina Saltin.
Uspeli tudi na drugem razpisu
Nataša Umek je dejala, daje bil avgusta letos drugi razpis na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerga so se prijavili in tako za izvajalsko fazo uspeli pridobiti 9,2 milijona SIT. S pra-
nega sveta), Karmen Vidak-Forte, Tanja Franca, Sergej Laganis, Sonja Palčič, Bruno Purger, predsedniki vseh treh KS Emil Grižon (Nova vas), Marjetka Česnik (Sv. Peter), Plavijo Grižon (Padna) ter Irena Vrhovnik in Ivan Silič. Naknadno je bila imenovana v Projektni svet še predsednica KS Sečovlje, Milena Flego. Krajevna skupnost Sečovlje je namreč zaprosila, da bi naslednje leto vključili v ta program tudi njihovo skupnost. Kot opazovalec je bil vključen še Goja Denis. Da bi projekt sploh lahko izpeljali je županja Vojka Štular za tehnično izpeljavo vseh nalog določila še Mileno Vodopivec, kot skrbnico celotnega projekta. Izvajalec projekta je Razvojni center Koper, ki ga zastopa Giuliano Ncmarnik in Lili Mahne iz Notranjskega razvojnega centra, ki je bila ves čas strokovni vodja projekta in ima bogate izkušnje na tem področju.
Zaključno prireditev so organizirali v soboto, 30. 10. zvečer v Novi vasi. V zelo lepo urejeni dvorani s tipičnimi krajinskimi in zgodovinskimi poslikavami na stenah, so najprej nastopile Šavrinke, nato pa je prisotne v imenu treh KS (Padna, Nova vas in Sv. Peter) pozdravil predsednik Sveta KS Nova vas, Emil Grižon. Uvodno predstavitev programa CRPOV je imela predsednica Projektnega sve-
jektom za razvoj podeželja bodo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Nekaj sredstev je zagotovila tudi Občina Piran, ki je resnično, odkrito, tudi podprla ta program.
“Večkrat smo slišali kako nekatere občine nimajo razumevanja za tak program, zato bi se danes prav rada zahvalila županji Vojki Štular, da je la naš program dejansko tudi podprla. Omogočila nam je
zaposlitev še ene dodatne delavke.” Za spremljanje te naloge je bil imenovan projektni svet.
Trije skupni programi
Delo spremlja projektni svet, ki se je doslej sestal na štirih sejah. V prvi fazi razvoja projekta so pravzaprav ugotavljali, kaj želijo doseči. Pripraviti so morali takšne programe, ki bodo sprejeti s strani krajanov in bodo skupni za vse tri vasi. Ko so na sestankih in po več razgovorih na terenu ugotovili kaj ljudje potrebujejo, so izbrali tri programe: prvi program je namenjen turizmu, športu in kulturi, drugi program vsebuje prenovo, tretji pa je program kmetijstva, ki je v teh vaseh osnovna podlaga za življenje ljudi. Vsi namreč vemo, da je v teh vaseh potrebna prenova starih objektov in da imajo krasno kulturno dediščino, ki žal močno propada, je dejala Nataša Umek. Na podlagi tako določenih projektnih programov so nato določili projektne skupine in njihove nosilce, ki so ta večer v Novi vasi že predstavili svoje zamisli kako naj vse zastavljeno tudi uresničujejo. Na panojih smo videli fotografijke treh hiš, ki jih nameravajo obnoviti ter smernice razvoja turizma. Svoj program so predstavili tudi na obrtnem sejmu v Celju in na srečanju v Narinu, tretja predstavitev pa bo v Portorožu. Pripravili so tudi prospekt, s katerim naj bi širšo javnost seznanili s programom CRPOV in naj bi vzpodbudili občane za vključevanje v posamezne programe. V ustanavljanju je tudi turistično društvo. Nameravajo se vključiti tudi v projekt za vse tri obalne občine Piran, Izola, Koper. Nataša Umek se je na koncu še posebej zahvalila tudi Lili Mahne in Rožani Špeh, predstavniku zavoda za spomeniško varstvo B. Purgerju, Emilu Grižonu in drugim, ki so pripomogli, da je projekt sedaj že zaživel.
FOTO: PRIMORSKI UTRIP
Marina, marina, marina
(ti voglio piu presto spozar...)
Večinski lastnik marine v Izoli je postal Italijan Enrico Galassi.
Po uradnih razlagah je tako, kot da se ni nič spremenilo v marini Izola, od tistih časov, ko smo Zeleni opozarjali in se upirali tej vprašljivi gradnji, do danes, ko stranka Slovenskih krščanskih demokratov Izole ugotavlja, da seje prav to zgodilo, kar smo Zeleni napovedovali. Ugotavljajo, da se dogodki v marini odvijajo v najslabšo možno smer za Izolane in za Slovenijo. Ob tem izpostavljajo ekonomske izgube občine (izguba zemljišč, nikoli plačane obveznosti, nikoli izpolnjene obljube) in nedopustne malverzacije občinskih politikov (sklepanje vprašljivih pogodb).
Čas je, da spet obnavljamo visokodoneče (lažne) obljube Marinin-vesta izpred desetih let, s katerimi so Izolane prepričali o nuji gradnje marine. Obljubljali so izgradnjo osnovne šole, pridobitev 600 novih delovnih mest, izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Izoli. (Jože Černelič, predsednik IS je takrat grozeče svaril:”če ne bo marine, bo Izolo lepega dne zalil drek!”) Obnoviti moramo vprašanje temeljne goljufije: prenosa občinskih zemljišč na Marininvest. Jovanovič, boter Marininvesta trdi, daje Marininvest dobil zemljišče v upravljanje, zemljiške knjige pa izkazujejo, daje Marininvest lastnik teh zemljišč. (Mar lažejo zemljiške knjige?) Vprašati se bomo morali: kdo so in kaj so nosilci tega prenosa in vsega, kar se je po tem prenosu dogajalo (Mahne, Orel, Rener, Paliska, Jovanovič, Baraga, Gorjup, Lozej, Andrejašič, Černelič in drugi). Vprašati se bomo morali spet, kdo je izdajal nezakonita dovoljenja za gradnjo marine, kije uničila najlepši predel Izole.
Predvsem pa bi morali popraviti Zazidalni načrt marine, ki je bil rojen še v socialističnem sistemu z značilno tendenco megalomanije, nekvalitete in uničevanja narave.
Na koncu bomo še zaprosili g. Janka Kosmino, direktorja Istrabenza Koper, poznavalca temnega labirinta marine v Izoli, če bi širše razložil svojo izjavo: “Razprodali smo slovensko obalo! Rešitev ni v skladu z nacionalnimi interesi! Obala je najobčutljivejša stvar, ki bi jo morali varovati!”
Županja Breda Pečan je spet natrosila veliko prgišče peska naivcem v oči. Pravi: “Vseeno je, kdo je lastnik Marinvesta,” To pa ni res. Najslabše bi bilo, da bi Marinvest ostal v rokah Jovanovičevega klana, ker bi se s tem nadaljevalo hladnokrvno uničevanje obale in morja. Bolje je, seveda, daje Italijan, ker ni del izolskega političnega nad in -podzemlja. Najbolje
bi bilo, da bi bil lastnik Slovenec, ker bi obstajalo upanje, da bo tako ob tej najbobčutljivejši stvari” le prisoten kakšen procent nacionalne, in s tem okoljevarstvene, zavesti.
Županja še govori: “Pomembno je, daje podjetje slovensko,” in si tako išče točke zaupanja. Čigavo pa naj bi bilo podjetje, po sedanji zakonodaji, kot pa slovensko? Županja nadaljuje, kot da drži predavanja osnovnošolcem: Pomembno je, da ne more (lastnik) nenadzorovano odnašati dobička v tujino. “Dobiček bo vendar zakonito šel tja, kakomor bo lastnik želel, da gre, pa če tudi na Sicilijo! In na koncu reče v svojem (IQ) stilu: “Pomembno je, da (Italijan) ne more marine odnesti iz Izole!” Vsak moj komentar na to “misel” bi sodišče ocenilo za žalitev.
Krščanski demokrati Izole so si naložili težko breme, ki smo ga do sedaj nosili Zeleni Izole. Odslej ga bomo nosili skupaj.
Izola, 26. 10. 1999 Frane Goljevšček Zeleni Izole
Še dve novi društvi v piranski občini
V Sv. Petru bodo ustanovili turistično, na Seči pa ekološko društvo
Rožana Špeh je na večerni prireditvi ob predstavitvi projekta CRPOV, 30. 10. v Novi vasi naznanila, da nameravajo ustanoviti ustanoviti Turistično društvo ŠKURŠA. Ime bo dobilo ime po značilnem redkem drevesu Škuši, ki menda tu in tam še raste. Turistično društvo si bo prizadevalo za povezovanje in spodbujanje turizma v Novi vasi. Sv. Petru in Padni. Janez Sterle pa nam je pred kratkim sporočil, da na Seči pripravljajo osnutek ustanovnega akta prvega Ekološkega društva v piranski občini. Najprej so nameravali ustanoviti turistično društvo, o čemer smo že pisali, sedaj pa so si premislili. Odločili so se za ekološko društvo. Naloga tega društva bo vplivati in spodbujati ukrepe za
zaščito in racionalno (gospodarno) izrabo zaščitenega krajinskega območja polotoka Seča in Sečoveljskih solin.
53MATES d.Q

Produkcija in trženje programa TV CAPR1S
P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 -017 e-mail: info@domates.si
■ w
primorski u'rlp
Številna spominska obeležja
Na komemoracijah ob Dnevu mrtvih so se ljudje poklonili in zahvalili tisočerim junakom, ki so v junaških časih naše zgodovine žrtvovali svoja življenja
V piranski občini in tudi drugod ob spomenikih in grobovih, so bile ob Dnevu mrtvih številne komemoracije, ki sojih v glavnem organizirale Krajevne organizacije Zveze borcev NOB. V Strunjanu so se poklonili spominu na žalosten dogodek 19. 3. 1921, ko so pod fašističnimi kroglami obležali mladi, v Portorožu so se po-klonli padlim pomorščakom, ob spominski plošči v Luciji pa je po položitvi venca in zvokih Tišine iz trobente, zbranim spregovorila Sonja Frančič De Rosa, tajnica Krajevne organizacije ZB NOB. Vence ob spomenik padlim je položila tudi Tatjana Kosovel ZLSD Piran.
Polaganje vencev v Strunjanu
Mladi na spominski slovesnosti v Luciji
Ne vemo zakaj, toda reči moramo, da letošnje komemoracije niso bile tako masovno obiskane, ponekod že preveč rutinske. Ljudi, ki se še živo spominjajo naše svetle zgodovine je žal vse manj, odgovorni pa očitno premalo pozornosti posvečajo obveščanju. V Strunjanu ni bilo nikogar, ki bi mladim spregovoril o našem boju za svobodo in svetli tardiciji iz zgodovine. Pred spomenikom v Strunjanu seje 29. 10. dopoldne ob 10. uri zbrala le peščica starejših krajank in krajanov in če ne bi bilo mladih, ki so s svojim nastopom, petjem in recitiranjem nekoliko popestrili dogodek, bi vse skupaj izpadlo dokaj klavrno. Še dobro, daje predsednik Krajevne organizacije ZB NOB Ivan Krbančič najavil konec komemoracije. Pred spomenikom v Strunjanu so nastopili otroci iz Centra za usposabljanje mladine Elvira Vatovec in učenci iz podružnične OŠ Lucija v Strunjanu.
Pred spominsko tablo padlim žrtvam v Luciji so nastopili tudi učenci OŠ Lucija in portoroški pevski zbor. Udeležencem komemoracije je v odsotnosti (zaradi bolezni) predsednika Krajevne organizacije ZB NOB, generala v pokoju Pavleta Šuca, spregovorila Sonja Frančič De Rosa iz Lucije. V svojem spominskem nagovoru seje obrnila na mladim. Poudarila je, da smo prav z mladim rodom zgradili porušeno domovino, ki je zahtevala iskrenega in delavnega človeka, ki naj urejuje medsebojne odnose, utrdi enotnost vseh naših ljudi, ne glede na politična in verska prepričanja. “Naš mladi rod, vi učenci in dijaki sedanjega časa, ki hodite mimo teh spomenikov in obeležij, spomnite se junakov, med katerimi so morda tudi vaši dedje in pradedje. Zahvalite se jim za življenja, ki sojih dali svobodi”, je dejala govornica Sonja Frančič De Rosa.
Županja Vojaka Štular na komemoraciji pri spomeniku pomorščakom v Portorožu
“Nam ne peša spomin”
Spoštovani ljudje našega časa, junaki kopnega in morja, svobodnjaki!
“V dneh, ko tudi v krajih občine Piran že pada listje z dreves, se vsakokrat, ko zaokroži letni čas, 55. leto zapored odpravimo na jaso spomina. V zavest v takšnih trenutkih še bolj prikličemo spoznanje o dneh, ko so in ste nam borci, junaki tistih dni, priborili Primorsko in to sladko žuborenje večnega morja.
Znova in vedno bolj dvigamo kopreno s potez povojnih vojnih trgovcev, domnevnih zaveznikov, ki so s črtami čez vasi in ljudi četverih človeške usode. Če ne bi bilo njih, ob katerih spominu stojimo in vas, spoštovani, bi nedvomno imeli prav preroki toplih zapečkov in okupatorjevih srebrnikov. Še zdaj pleteničijo, da upor ni bil potreben in da so po nepotrebnem padle žrtve. Res vendarle je, da bi ostali brez morja in že samo zaradi tega in ne samo zaradi tega, je treba v spopad. Za golo življenje. Za jezik. Za človeka. Za nas.
Nikoli zato ne bo potihnil odmev tistih dni in ni ga prahu, ki bi prekril težko vest napačnih izbir ljudi, ki so bili za človeka slabi strani. Oni pač ne poznajo trpljenja, pa neizmerne želje postaviti se po robu izničevalcem človeškega v ljudeh. Nočejo vedeti za ljudi, ki so vstali izza strojev, ki so odložili orodja, vstali iz pesnikovih src, vzniknili iz kamna in polni zanosa hiteli lastnemu življenju napropti.
Spoštovani! Nekaterim je danes vseeno, kako je kdaj bilo. Nam pa nikoli ne bo vseeno in ni je vode, ki bi preplavila vse to. Ne peša nam spomin ir* nič ne bomo pozabili. Znova in znova bomo pravili to zgodbo, pa če bo treba tudi tisoč let!
Vsak spomenik je simbol plemenitih dejanj, ta, ob katerem stojimo, pa se nam zazdi celo kot ladja, ki je s spomini dokončno priplula domov, na svoje obrežje. Spomenik, delo našega kiparja Janeza Lenassija je torej pripoved o lepih težkih dneh, o gorečem upanju in pričakovanju novega živjenja” je dejala županja Vojka Štular.
Miro Kocjan
Legenda Slovencev na morju je stvarnost
Na letošnji spominski svečanosti in srečanju pomorščakov NOB (16. oktobra) na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu je bil slavnostni govornik Miro Kocjan, član Odbora partizanskih pomorščakov Slovenije. Objavljamo del njegovega govora.
“Spet slavimo pomemben dan, praznik občine Piran, ki je povezan s 55. obletnico ustanovitve Mornariškega odreda Koper leta 1944, v bistvu pa z izjemnim prispevkom, ki so ga k stvari svobode dale vse slovenske partizanske mornariške enote. Te enote, slovenski partizanski pomorščaki, so bile ključni in izvirni del osvobodilnega boja na morju, ob njem in daleč na kopnem. Poudarim naj, da letos, pravzaprav te dni, slavimo tudi 55. obletnico ustanovitve vseh slovenskih partizanskih mornariških enot, v katerih je bilo okrog tisoč vrlih mož, ki sojih zvečine spet sestavljali Primorci in Istrani.
Številke so nazorne. Nekdo mi je dejal, da jih je treba pozlatiti. No, mislim, da so kar zlate. Tudi zato, ker je bilo partizansko mornariško bojevanje kot epopejsko dogajanje in njegov dosežek hkrati sestavni del nadvse bogate zgodovine Slovencev na morju.
Legenda Slovencev na morju je kar stvarnost, ki pa res sega v mit. Pa ni šlo samo za množični, pač pa tudi za kakovostni prispevek k pomenu sinjih voda.
V avstro-ogrski monarhiji so Slovenci, iz vseh krajev Slovenije, predstavljali blizu 20 odstotkov častniškega in podčastniškega kadra. V kraljevini Jugoslavije jih je bilo že kar 5 odstotkov več, v socialistični pa že 32 odstotkov, če ne celo več. V jugoslovanski partizanski mornarici je nad 200 Slovencev vzdolž vsega Jadrana obclodanjalo svojo sposobnost, vztrajnost .in pogum na visokih
tudi veliko partizanskih mornarjev iz naših sosednih hrvaških središč. V mornariškem odredu Koper je bil kar pester narodnostni sestav. Ce je kje nastala in se krepila zavest o skupnem boju, o vzajemnem sodelovanju, etičnih videnjih, o družnih naporih za prihodnost v resnično demokratičnem svetu, potem je to bilo prav v partizanski mornarici NOV. Zdajšnji mornarji, pripadniki slovenske vojske na morju z evropskim duhom, kot obetaven obrambni dejavnik naše končno res samostojne neodvisne in suverene Slovenije, so spet granitni kamen te kontinuitete. Njen poseben segment so tudi naše pomorske šole, ki so dale več kot 2800 kvalificiranih kadrov.
Slovenija ni samo ob morju, je na morju in za morje. Žal pa to mikavno dejstvo še danes za marsikoga in marsikje ne velja. Ne velja pač postulat, da je morje najširša pot, da je sinonim odprtosti. Morje je tudi kritični dejavnik stanja in razmer. Sedemdeset odstotkov svetovnega prometa sc razvija po morju, v naših ustavnih in drugih listinah pa je morje klasi-ficirano šele na tretjem mestu, za rekami in jezeri. Če že imamo razmeroma več ministrov in državnih sekretarjev kot jih imajo največje države v Evropi, potem bi lahko imeli tudi vidnejše in vplivnejše funkcionarje za pomorstvo, kar seveda ne pomeni, da so sedanji slabi.
Majav odnos do morja je ena izmed rakavih ran naše pogosto kvazi državne politike. Uspehi so marsikje nesporni, v turizmu, ribji industriji,
položajih. Pa ne samo to. 220 Slovencev sc je bojevalo proti nacifa-šizmu med drugo svetovno vojno na zavezniških ladjah, osem pa je bilo kar ladijskih poveljnikov.
Okrog 300 partizanskih pomorščakov je bilo prav iz krajev, ki so danes v zamejstvu. Mestne četrti ali kraji kot so Barkovlje, Sv. križ, Kontovel, Devin, Tržič, sam Trst in drugi, so zmeraj v preteklosti bili zakladnica slovenskega mornariškega znanja in izkušenj, pa ne samo ribiških. In naposled, v partizanskih mornariških vrstah sc je odlikovala številna skupina italijanskih borcev tako z naše obale, kakor iz zamejstva. Šlo je kar za 80 pokončnih partizanskih neutrudnih mož. Med drugimi je bilo
toda ne morejo zakriti globalnega zapostavljanja, ki smo ga deležni pri naši centralizirani oblasti. Pojavlja pa se spet z ekstremoma: koprska Luka je dobesedno fenomen napredka, saj bo kmalu imela 8 milijonov ton pretovora letno, toda je hkrati priča državne lakomnosti, ki prezre, če vidi določeno finančno birokratsko korist, tudi temljna merila, denimo v zvezi z ekologijo. Splošna plovba je žal še vedno žrtev kreditov, ki jih mora vračati, si pa vztrajno utira pot v boljše čase.
Pomorski zakonik pripravljamo že celo desetletje in smo zdaj mukom pri drugem branju. Pri nas je pač tako, da nas pestijo afere, ki jih ni ne konca ne kraja in še Državni zbor se
z vso vnemo ukvarja pretežno z njimi. Gremo v Evropo kot zastavonoša aferaških držav.
Še zmeraj nimamo slovenske pomorske zastave na naših ladjah, kar je preprosto rečeno, žalostno. Imajo jo Avstrija, Švica, Madžarska in druge države, ki niso na morju.
In smo pri Piranskem zalivu. Seveda so vzvodnega pomena dejstva -zgodovinski dokazi, katastrske listine, pričevanja vseh vrst. Odločno pa menim, da bi problem, ki pa problem ne bi smel biti, hitreje in v obojestransko korist rešili, če bi ga v bistvu zaupali v rešitev našim ljudem, domačinom, našim ustanovam tu, ki natanko poznajo vse njegove gibe in pregibe.
Piranski praznik je praznik slovenskega pomorstva in mornarice, v bistvu pa je praznik slovenske države - Slovenije, kije pred desetimi leti obrnila svojo napomembnejšo stran v bogati knjigi vse slovenske zgodovine”, je na velikem zborovanju pred spomenikom pomorščakom v Portorožu dejal Miro Kocjan.
Jože Žgur - Pepi
Med prvimi parfizani pomorščaki
Na spominski svečanosti in srečanju pomorščakov NOB v Portorožu (na Trgu prekomorskih brigad, 16. 10. 1999), ki sta jo organizirala Združenje borcev in udeležencev NOB Piran in Občina Piran, je bil tudi Jože Žgur - Pepi iz Lozic 7 -Podnanos. Jože seje rodil 15. decembra 1917. Živo se spominja burnih časov delovanja na morju. Začeli so z zaplenjenim lesenim čol-
nom. Izkrcali so se tudi na Visu. Spominja se tajne organizacije TIGR, v kateri je deloval njegov brat Janez, tudi tega, kako je njegov brat leta 1926, v času vzpona fašizma, raztrgal italijansko zastavo, pa vse do tragičnega dne, ko so okupatorji 22. julija 1942 zažgali vas Lozice. Pred leti so v jami - v Furlanovem žlebu, našli steklenico masti, ki seje ohranila dolga desetletja. Za popotnico, za hude čase, jim jo je dala njihova mati. V držini jih je bilo osem. Vsi so bili zavedni, napredni in čuteči borci. Janez Žgur (Jožetov brat), Jože Nabergoj in Jože Žvanut so bili v NOB med prvimi aktivisti OF.
Na sliki: Županja Občine Piran Vojka Štular pozdravlja partizana pomorščaka Jožeta Žgttra iz Lozic.
Na spominsko svečanost in srečanje pomorščakov NOV na trgu prekomorskih brigad v Portorožu 15. oktobra 1999 v okviru občinskega praznika Piran so prišli povabljeni borci NOV iz Šentjerneja, Novega mesta, Ajdovščine, Italije in Hrvaške. Po zaključku komemoracije in skupnem kosilu so borci Lucije borcem iz Šentjerneja razkazali znamenitosti starega mesta Pirana. Borci Pirana pa so ostalim gostom opisali razvoj in kulturo tega mesta. Goste iz notranjosti je še popsebej zanimal “sporni” Piranski zaliv, je med drugim v pismu, ki gaje poslala Primorskemu utripu, zapisala Sonja Frančič - De Rosa.
IfC-
Kriminalisti se zbir aj o dokaze
Policija potrdila novice o “ začasno izginulem” lucijskem podjetniku Marinku Babiču. Še v priporu?
Ker so se nekateri mediji kar nekam jezili na koprske kriminaliste, češ zakaj so tako redkobesedni v zvezi z domnevnimi lumparijami in izginotjem znanega podjetnika iz Lucije, naj povemo, da kriminalisti v takih primerih v resnici ne mirujejo in skrbno zbirajo podatke. Policija se strogo drži zakona o varstvu osebnih podatkov, zato tudi javnosti ni sporočila polnega imena in priimka lucijskega podjetnika, ki je bil celo na VIP seznamu Občine Piran, ampak le njegove inicialke. Medtem so se hitro spletle neverjetne zgodbe in ocenjevanja, koliko (milijonov) mark naj bi bil podjetnik že dolžan različnim poslovnim partnerjem in koliko ljudi v stiski, ki so z njegovim posredovanjem prodajali svoje nepremičnine, naj bi prinesel okrog. Samostojni podjetnik posameznik M.B. bo svoje “podjetniške podvige”, ki jih je dosegel v neverjetno kratkem času, razložil sodišču, seveda, če bo prišlo do ovadbe. Do takrat pa je za vse, ki spletajo zgodbice, nedolžen. To bi morali vedeti tudi mediji, ki so v nasprotju z zakonom objavili polno ime in priimek.
Vendar, kjer je dim, je tudi ogenj. Iz koprske PU so nam 27. 10. po telefaksu sporočili, daje dne 18. 10. 1999 na Obalni komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Koper, poklicala 39-letna R.B. iz Lucije in prijavila izginotje svojega moža, ravnotako 39-letnega M.B. Urad kriminalistične službe PU Koper je v zvezi s tem takoj pričel z zbiranjem obvestil zaradi suma kaznivega dejanja ugrabitve po členu 144 KZ in ugotovil, da je M.B. sam zapustil obalno območje, vendar vzroka do takrat še niso ugotovili, izključili pa so možnost, daje M.B. žrtev kaznivega dejanja. Torej, da bi bil ugrabljen, izsiljevan, ali celo umorjen.
Policija je tudi potrdila dejstvo, da je nekaj oškodovancev podalo kazenske ovadbe zoper M. B. zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po členu 217. Kazenskega zakonika. Marinka Babiča naj bi zaradi mednarodne tiralice priprli prprli v Sisku, vendar se bo zagotovo kmalu vrnil na mesto dogodkov, kjer bo moral dokazati ali in kolikor so resnične obtožbe zoper njega. Vključno z domnevnim "poslovno - finančnim" sodelovanjem s podjetnikom Rajkom Hrvatičem.
Pirančanka ostala brez Vuga
24- letna Pirančanka je svoj osebni avtomobil znamke Zastava Vugo, reg. št. KP 76-55M, posodila 22-letnemu državljanu Makedonije. Ta jo je potem poklical iz tujine in ji povedal, da ji vozila ne namerava vrniti. Zaradi kaznivega dejanja zatajitve je oškodovanka podala kazensko ovadbo.
Neznanec kradel na MBP Piran
V	četrtek, 4. 11. okoli 9. ure dopoldne je nezncncc iz pisarne Morske biološke postaje v Piranu na hitro ukradel žensko torbico v kateri je 47-letna S.M. iz Pirana imela denarnico, dokumente in osebne stvari. Neznanec jo je oškodoval za 50.000,00 SIT.
Na območju Seče prijeli 4 Romune
Koprski prometni policisti so v začetku novembra na območju Seče prijeli 4 romunske državljane, za katere je bilo v postopku ugotovljeno, da so v našo državo iz Hrvaške prišli na ilegalen način. Po postopku pri sodniku za prekrške sojih naši policisti vrnili hrvaškim varnostnim organom.
Neznanec “obiskal” Marino v Luciji
Piranski policisti so obravnavali dve kaznivi dejanji v Marini Portorož. V enem primeru je storilec med 24. in 26. oktobrom stopil v jahto Dadi. S silo telesa je odprl drsna vrata ter iz notranjosti ukradel športno torbo. V drugem primeru pa je neznanec med 20. in 21. oktobrom stopil na jahto Nikta. Na krovu je našel ključ drsnih vrat ter jih odklenil. Iz notranjosti je ukradel avtoradio Kcnvvood. Svi-car-sko podjetje je z dejanjem oškodoval za okoli 140.000,00 SIT.
Vlomilec ni našel veliko denarja
V	noči na petek 22. 10. je neznanec vlomil v market Dante na Dantejevi ulici v Izoli. Najprej je razbil okno.
nato pa preiskal notranjost. V registrski blagajni je našel manjšo vsoto denarja in ga ukradel, nato pa trgovino previdno zapustil.
Ko zagori avto...
V	petek, 22. oktobra nekaj po 23. uri je zagorelo na avtomobilu znamke Fiat Tipo, ki je bil parkiran na Belvederju nad Izolo. Policisti in kriminalisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do samovžigana na delu za vžig in na razdelilni kapi. Ogenj seje hitro razširil na celotno vozilo ter poškodoval tudi vozilo Opel Vectro, ki je bilo parkirano v neposredni bližini. Na tem vozilu se je stopil odbijač. Lastnica Fiata Tipo je bila oškodovana za 700.000,00 SIT, materialno škodo na Vectri pa ocenjujejo na 250.000,00 SIT. Če avta ne morete pogasiti je najbolje, da se pravočasno umaknete na primerno razdaljo, saj lahko pride do vžiga goriva v rezervoarju in do eksplozije.
Ne puščajte odprtega avtomobila
Le nekaj minut je potreboval neznanec, daje 27. oktobra okoli 9.30 ure pred recepcijo hotela Vile Park v Portorožu iz odklenjenega vozila ukradel moško jakno v kateri je 19-lctni D.Č. iz Pirana imel tudi nekaj denarja. Oškodovanec je odnesel v hotel čisto perilo, vozilo pa pustil odklenjeno. Ko se je vrnil je kmalu ugotovil, daje brez jakne. Oškodovanje za 15.000,00 SIT.
Neznanec obiskal hišo na Vilfanovi v Portorožu
V	sredo, 27. oktobra v času od 9. do 13. ure je nezneni storilec z lahkoto prišel v stanovanjsko hišo na Vilfanovi ulici v Portorožu. Pred vhodnimi vrati je namreč našel original ključ in stopil v stanovanje. Skrbno si je ogledal prostore in iz njih ukradel “le” mobilni telefon znamke Ericsson, vreden okoli 20.000,00 SIT.
Dr. Jože Dekleva ima svoj spomenik
Antifašist, tigrovec in prekaljeni borec za narodnostne pravice Slovencev ima končno na Kozini svoj spomenik.
Dr. Jože Dekleva stopa končno polnopravno in uradno v galerijo osebnosti, ki so močno zaznamovale slovensko polpreteklo zgodovino na Primorskem in še posebej na Tržaškem. Je eden tistih sinov slovenskega naroda, ki simbolizira uporniški duh mnogih rodov naših prednikov.
Dekleva je bil rojen 8. februarja 1899 v Baču pri Materiji, umrl je 27. decembra 1969 v Trstu. Njegovo aktivno politično in narodno obrambno delo se je začelo že v dijaških in študentskih letih v Ljubljani, se nadaljevalo v za Primorce pogubnem obdobju fašistične raznarodovalne politike, prešlo v kalvarijo taborišč v času druge svetovne vojne in ga pripeljalo v vrste OF.
Dr. Jože Dekleva je bil med sedmimi primorskimi rodoljubi jeseni 1927 na tajnem sestanku na Nanosu, ko so ustanovili tajno antifašistično organizacijo TIGR (Trst,Istra, Gorica, Reka). V svoj program so zapisali neizprosen boj proti podivjanemu fa-
šizmu, osvoboditev teh krajev izpod fašističnega škornja in priključitev narodni matici, takratni Jugoslaviji. Danes lahko samo spoštljivo občudujemo organizacijo TIGR. Ljudje takega kova so bili zanimivi, da ne rečem nevarni za vsak politični sistem. Dr. Jožeta Deklevo je OZNA nekaj tednov preverjala, to je zaprla. To je bilo 15. maja 1945 v Ljubljani, torej takoj po koncu druge svetovne vojne. Pomagale so mu prijateljske vezi s tržaškim rojakom, pisateljem Josipom Ribičičem (sicer očetom bolj znanega Mitje Ribičiča), ki je takrat izjavil, da je treba zapreti tudi njega, če so že zaprli Deklevo. Prizadevala si je tudi žena Francka, sestra znanega partizanskega generala Jake Avšiča. Po nekaj tednih dela je OZNA priznala, da mora Deklevo izpustiti.
Življenje mu je viselo na nitki, ko je leta 1941 prebežal pred fašističnim pravosodjem iz Ljubljane v Beograd. Nekaj časa se je takrat skrival v notranjosti Srbije. Gestapo ga je prijel v Beogradu, kjer je na zloglasni Bajni-ci po vsej verjetnosti čakal na ustre-
litev med srbskimi talci.
Dr. Jože Dekleva je prišel v Trst 13. julija 1945. Deloval je v vodstvu OF in za STO, vstopil v organe PNOO. Ob ustanovitvi Slovensko-italijanske antifašistične unije SIAU je vodil njen pravni odsek. Leta 1949 je bil prvič izvoljen v tržaški občinski svet na listi Slovensko-ita-lijanske ljudske fronte. V letih 1955 - 1962 pa je bil na listi neodvisne socialistične zveze, med tistimi, ki so zagovarjali jugoslovansko Titovo pot v socializem in ne Stalinovo. Bil je tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev ene izmed krovnih organizacij zamejskih Slovencev, Slovenske kulturno gospodarske zveze SKGZ, ki ji je predsedoval med leti 1958 in 1962.
Besedilo in slika: Ivan Dekleva
Obala 2, 6320 Portorož, Slovenija Tel.: 066/ 475 00 00, telefaks: 066/ 746 410
»a
Za mrzle dni v
ZALIVU NESKONČNEGA POLETJA
^Počitek in užitek, za otroke m odrasle,
2a lenobe in živahne, za družabne m samotna
Bazeni za plavanje in zabavo
URNIK:
od 7.00 do 21.00 ure - VSAK DAN
Tel.: 066/475 8902
■ 'm
primorski utp
Bil j e lep praznik
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika Občine Piran se je ponovno izkazalo, da ljudje radi spoštujejo tradicijo, da jim ni do vsiljenih sprememb ter, da je to hkrati tudi nekakšen letni obračun dela, dosežkov in čas za pomenek kako naprej.
Praznik so najbolj zaznamovali dogodki: Otvoritev galerije Hermana Pečariča v Piranu, komemoracija pri spomeniku na Trgu Prekomorskih brigad v Portorožu, odkritje spominske plošče rudarjem v Sečovljah, srečanje pevskih zborov Skupnosti starih mest Slovenije v Avditoriju in osrednja proslava občinskega praznika v Avditoriju (16. 10.), na kateri so podelili občinska prizanja in odprli Amfiteater. Ob spremljavi velikega zabavnega orkestra RTV Slovenija so v Avditoriju nastopili Alenka Godec, Anika Horvat, Tinkara Kovač in Lara Baruca. Po zaključku proslave v veliki dvorani sta županja Vojka Štular in direktorica Avditorija Jana Tolja združno prerezali veliko torto z napisom 16. 10. 1999 in tako naznanili novo sožitje med različno mislečimi. Gostje so si potem skupaj ogledali Amfiteater Avditorija.
Jana Tolja
direktorica Avditorija Portorož
Uresničili smo pomemben projekt, ki pa še ni v celoti zaključen
“Pred nekaj več kot pred dvema letoma sem z malce negotovosti stopila na tale oder v Avditoriju. Takratna priložnost je bila 25-letnica Avditorija. Obljubila sem, da bomo skupno; s pomočjo Občine Piran, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem - in seveda s pomočjo kolektiva Avditorija - uresničila pomemben projekt, zaradi
katerega sedimo danes tukaj. Amfiteater je res pokrit, sicer še ni v celoti zaključen, a svojo funkcijo dobro opravlja in na naše pozitivno delo sem izredno ponosna. Zadnja letošnja predstava ob zaključku Zlatega bobna je za nami, nekateri smo se sicer prehladili, vendar je tudi to del našega posla. Dokončanje investicije v letnem delu bo sezono podaljšalo pozno v jesen in začelo že zgodaj spomladi.
Za naš mlad in maloštevilni kolektiv je nova p r i -dobitev velik izziv, saj ta naložba Avdi-torij uvršča v sam vrh evropskih prireditvenih prostorov. Dovolite mi, da vam ob tej priložnosti povem, da smo konec septembra začeli obnavljati tudi Tartinijevo gledališče v Piranu.
Kot ste verjetno že opazili je današnji večer posvečen v največji meri glasbi, slikam našega vsakdanjika, prijetnemu druženju in izmenjavi izkušenj. Zato ni naključje, da imata (na displ-ayu) glavno besedo prav čistilka in hišnik, saj se ravno pri njiju začenja in končuje naš, včasih izredno dolg delavni dan. Želim vam, da bi se med nami prijetno počutili, da boste še naprej radi spremljali naše programe in da vam bo nocojšnji večer ostal v lepem spominu”, je na otvoritvi Amfiteatra dejala dorcktorica Avditorija, Jana Tolja.
Vojka Štular,
županja Občine Piran
na osrednji proslavi ob občinskem prazniku Piran, 16. oktobra v Avditoriju
Novo prizorišče - Amfiteater Avditorija - je pridobitev za Portorož, za vso Slovenijo.
Novo naložbo si je ogledala tudi bivša direktorica Avditorija, Fanči Kuhar.
“Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni ugledni gostje, dragi dobitniki občinskih priznanj. V veliko čast in veselje mi je, da vas danes tukaj v Avditoriju lahko pozdravim ob našem občinskem prazniku, v prvem letu svojega županovanja, v letu, ki naznanja prehod v novo tisočletje. V tem prisrčnem in igrivem vzdušju smo se ob slovesu tisočletja, za katerega začetek se številkarji še dajejo, spet zbrali na občinski proslavi. Izjemen občutek nas lahko navdaja ob spoznanju, da smo udeleženci preloma tisočletja in sopotniki tega časa. Naš praznik, zapisan v spomin na ustanovitev mornariškega odreda, ki je Sloveniji priboril Primorsko in morje, nas pa pripeljal domov, ima svoje časovne mejnike. To so bili težki, a lepi dnevi, polni gorečega upanja v pričakovanju novega življenja in boljše prihodnosti. Prav je, da vsako leto znova obujamo spomin na to izjemno dejanje, s katerim so slovenski pomorščaki dali svoj delež k stvaritvi suverene neodvisne in demokratične Slovenije. Kaj lahko v času pobiranja sadov, kar mesec oktober nedvomno je, po niti enem letu županovanja rečem prebivalcem naše občine in vsem vam dragi gostje. Vesela sem, da se življenje po volitvah ni ustavilo, da gremo naprej, polagoma z roko v roki. Ne mine mesec ali dan, da ne bi v prid vseh nas razpletli kakšne težave in ne napravili življenja še
lepšega. Pot iz tisočletja v tisočletje je zagotovo pot iz starega v novo in tako živimo tudi sami. Nič ne začenjamo znova, nobene knjige ne bomo zaprli. V letošnjem letu smo odprli novi križišči v Strunjanu in v Luciji in te dni prelepo Pečaričevo galerijo v Piranu, počastili kiparje Forma vive in spomin na junake morja. Danes dokončno predajemo namenu Amfiteater, ta vseletni vrt našega Avditorija. Prizorišče je pridobitev za Portorož, za vso Slovenijo. Ob pomoči države pa smo ga z denarjem iz proračuna postavili vsi prebivalci piranske občine.
Lotili smo se prenove gledališča Tartini, kjer že stojijo gradbeni odri. Prenovo pa že težko čakajo v Osnovni šoli Sečovlje in na italijanski osnovni šoli. Garaže, peš poti, oplinje-
vanje in mnoge druge naloge čakajo na odločitve svetnikov Občinskega sveta. Možnosti imamo več kot se morda zdi in skušajmo verjeti, da so vse naše poteze dobre za vse nas. Spoštovani! Zdaj, ko stopamo v novo tisočletje želim zmagovalcem stisk in težkih časov, morja, današnjim dobitnikom občinskih priznanj in vsem, ki nas polnoštevilno obiskujete, vse najboljše. Želim si, da bi bolj prisluhnili drug drugemu in da bi sproščeno použili sadove opravljenega. Ob tej priložnosti mi dovolite, spoštovani gostje, da vas na prošnjo gospoda predsednika države Milana Kučana in predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška, prisrčno pozdravim in prenesem njujc čestitke ob našem prazniku”, je v svojem pozdravnem govoru na osrednji proslavi občinskega praznika v Avditoriju dejala županja Vojka Štular.
Majda Širca
Državna sekretarka za kulturo
Državna sekretarka za kulturo je govorila o njenem prvem spominu na
odprti svet, ki je povezan s Piranom. Vezan je na rdečo kanglico, lopatko, na rokavčke in na prvi sladoled. Takrat ji niso nič pomenile besede o morju, kot oknu v svet. Njen prvi spomin na naš odprti svet od morja
se ji je mnogo kasneje potrdil v povsem drugem kontekstu... Dejala je, da imamo skupaj pred očmi še nerešene probleme tega okolja; od ne-oživljenega Palače hotela tja do nezgaražiranega Pirana. “A pragmatizem, da ne rečem ravno realnost, je pač taka, kot ji je ta stvarnost lahko kos. In priznajmo si, nemalokrat sije, •to potrjuje tudi današnje slovesno odprtje tega prostora, ki bo po zaslugi skupnih naporov, omogočal okrvavitev kulturnega, pa tudi gospodarskega utripa. To potrjuje trdoživost obalne likovne aktivnosti, gledališčnih zagretežev, portjujejo vsi tisti postopni potrpežljivi koraki, ki bodo potrdili jutrišnjemu spominu, da ta prostor ne more nobenega izgnati iz raja”.
Zlati grb Občine Piran Plaketa Občine Piran
Na osrednji proslavi občinskega praznika Občine Piran v portoroškem Avditoriju 16. oktobra 1999 so slovesno podeli najvišje priznanje - Zlati grb Občine Piran in dve plaketi Občine Piran.
Najvišje občinsko priznaje - Zlati grb Občine Piran je prejel gospod Gustav Guzej iz Portoroža
Gospod Gustav Guzej, ki je letos praznoval svojo 80-letnico življenja je vsa ta leta v naši piranski občini izjemno prisoten na številnih področjih našega družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Poznamo ga kot novinarja, profesorja filozofije na Gimnaziji, družbenopolitičnega delavca, predavatelja na raznih seminarjih, kot predsednika Obalne komisije za odnose z verskimi skupnostmi, dobrega vzgojitelja mladih novinarjev, v zadnjih letih pa je viden po svojih prizadevanjih, da bi starejšim občanom omogočili lepšo jesen življenja. Velik je njegov doprinos k razvoju občinske skupno-
■ ^
primorski utp
sti ter dobrih mednacionalnih in medosebnih odnosov, vzpostavljenih v znamenju mirnega sožitja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja.
Na podlagi navedenega je Občinski svet Občine Piran podelil Gustavu Guzeju najvišje priznanje - Zlati grb Občine Piran.
Plaketo Občine Piran so prejeli občanke in občani Krajevne skupnosti Nova vas.
Plaketo je v Avditoriju prevzel predsednik KS Nova vas in občinski svetnik, Emil Grižon.
Svet KS Nova vas je pod predsedstvom Emila Grižona in ob pomoči prebivalcev vasi v kratkem času dosegel vidne uspehe pri razvoju, urejanju in posodabljanju komunalne in druge infrastrukture v naselju Nova vas. Ti uspehi so še toliko bolj pomembni glede na to, da je bila Krajevna skupnost ustanovljena pred kratkim. Županja Občine Piran je zato sklenila, da krajankam in krajanom KS Nova vas za te zaluge podeli priznanje - Plaketo Občine Piran.
Plaketo Občine Piran prejme Msgr. Pietro Fonda.
Msgr. Pietro Fonda se je rodil v Piranu leta 1914.Več let je tu opravljal duhovniško službo. Povojna leta so ga odplavila v Trst, kjer je v začetku osemdesetih prevzel pomebno in odgovorno delo pri izdajanju dvomesečnika La voce di San Gior-gio. Tedaj je začel zbirati, objavljati in ohranjati številna zgodovinska gradiva in pričevanja o mestu Piran, ki so za izvedence izjemnega pomena. Na podlagi navedenega in ob visokem jubileju, biserni maši, ki jo je letos praznoval Msrg. Pietro Fonda, mu Županja Občine podeljuje priznanje - Plaketo Občine Piran. Nagrajenca Pietra Fonde ni bilo na slavnosti, zato mu je bila plaketa predana kasneje.
Občinapikah
COMUNE Dl PIKAMO
06 zakCjnčfšu praznovanja oSčvnskgga praznil® Občine (Piran 1999
se prisrčno zafivaCjujejm vsem, ki ste pripomogli kjeaCizaciji prireditev ob občinskem prazniku in ste tudi osebno sodelovali pri njihovi uspešni
izvedbi.
Še posebej ljubeznivo pa se zahvaljujem vsem, ki ste nam, vsakjui svoj prijazen način, posredovali in izraziU svoje [epe želje.
Županja Občine (Piran Vojka Študar, prof.
Gustav Guzej
V imenu občinskih nagrajencev je v Avditoriju spregovoril gospod Glistav Guzej
za hotelirje?
niki na skupni ladji sedanjega časa. To izredno
\
m
m
m
K
H tt
“Spoštovana gospa županja, spoštovane sopotnice in spoštovani sopot-
priznanje je nekaj, kar človeku globoko obleži v srcu. Vsak človek se kdaj pa kdaj sprašuje, koliko je bila plodna njegova, včasih ravna, včasih pa tudi vijugasta pot. To dragoceno priznanje	vzbuja
občutek, da so vendarle vsa tista prizadevanja obrodila sad in da se preraščajo od danes do jutri. Ta zahvala velja pa seveda vsem tistim tudi, s katerimi smo z roko v roki hodili skozi lepe, manj lepe, uspešne pa tudi manj uspešne dneve minulosti. S tem se ponovno potrjuje davno znano pravilo daje
človeška misel mogočna sila, kadar poveže človeška srca v hotenjih za boljše, bolj pravično in bolj srečno življenje. Prav lepa hvala in seveda veliko sreče vsem pri nadaljnji gradnji te naše občinske hiše v zadovoljstvo in bogatenje slehernega posameznika”, je ob prejemu najvišjega občinskega priznanja dejal Gustav Guzej.
4

Skulpturi za predmestje Pirana in mejni prehod Škofije
Na letošnjem oktobrskem mednarodnem kiparskem simpoziju na Forma vivi je kipar Graziano Pompili izdelal skulpturo, ki bo likovno oplemenitila vhod v mesto Piran, kiparja Villi Bossi in Erik Lovko pa sta izdelala skulpturo, ki bo postavljena na mejni prehod Škofije-Rabuese. Simbolizirala bo prehod v novo tisočletje, odprtost meje, mir in sodelovanje v Evropi.
Prvi mednarodni kiparski simpozij na Forma vivi, po zamisli piranskega akademskega kiparja Janeza
Lenassija in akademskega kiparja Jakoba Savinška, je bil organiziran poleti 1961, sicer pa letos mineva že štirideset let mednarodnih kiparski simpozijev v različnih krajih po Sloveniji in v tujini. Od takrat je Forma viva na Seči doživljala svoje najsvetlejše trenutke, a žal tudi zastoje in kritike glede urejenosti, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev. Konec devedesetih let seje podpora države omejila le še na sofinanciranje skupnega kataloga, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev ni izšel vse od leta 1983. Zahvala, daje portoroški simpozij še aktiven (z delom so prenehala delovišča na Ravnah, v Mariboru in Kostanjevici), gre prevsem razumevanju piranske in koprske občine ter pokroviteljem, je v katalogu mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva 1999 zapisal Toni Biloslav, umetniški vodja simpozija Forma viva.
Na ta način so letos v času občinskega praznika občine Piran uspeli organizirati tudi letošnji simpozij. Kiparja Villi Bossi (rojen leta 1939 v Miljah pri Trstu) in Erik Lovko (rojen leta 1953 v Postojni) sta izdelala skulpturo, ki bo postavljena na mejni prehod Škofije-Rabuese in bo simbolizirala novo tisočletje, odprtost meje, mir in sodelovanje v Evropi. Sredstva za izdelavo in
mm
postavitev skupture so zagotovili Občina Milje - Muggia in Mestna občina Koper-Capodistria ter Rotary kluba Milje in Portorož.
Kipar Graziano Pompili (na sliki z županjo Vojko Štular) pa je izdelal visoko, 11-tonsko skulpturo , ki bo likovno oplemenitila vhod v mesto Piran. Zanjo je zagotovila sredstva piranska občina. Pri izdelavi skulptur iz belega istrskega kamna iz kamnoloma Kanfanar, sta trem omenjenim kiparjem tvorno in požrtvovalno pomagala asistenta: absolvent kiparstva Bore Srbinoski in mojster kamnosek Viliam Gažik.
Skulpturi, ki sta nastali na letošnjem simpoziju v organizaciji Obalnih galerj Piran, so predstavili na delovišču Forme vive na Seči v petek 15. oktobra, na dan praznika Občine Piran. Predstavitve skulptur so se udeležili tudi Vojka Štular, županja Občine Piran s sodelavci občinske uprave, gospod Dario Mucchiut, vodja mejne policijske postaje Rabuese, Ivan Grzetič, komandir Policijske mejne postaje Škofije in njegov pomočnik Roman Čoh, direktor Forma vive Kostanjevica g. Božič, direktor kamnoloma Kanfanar iz Pazina, Milan Nežič in drugi gostje.
FOTO: FK-INFORMA
r^M_PrimorskiA’
NAROČILNICA
'1
| Ime in priimek______________________________
| Točen naslov____________________________________
| Poštna številka____________________________________
| Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT | I bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po pre- i
I jemu računa (pravne osebe).
I Datum____________________ Podpis ________________________
| Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
I INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
- ir
primorski utp
Slovenski gostinci že korak pred Evropo?
Letošnji 46. Gostinsko - turistični zbor v Portorožu (19. in 20. oktobra) je obiskalo, ali na njem aktivno sode-
lovalo, okrog 3000 ljudi, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta. Osrednja gostinsko turistična prireditev Slovenije seje pričela z velikim pričakovanjem - svečano otvoritvijo v Avditoriju, ki pa je morda nekoliko razočarala. Nadaljevala seje s stro-
pomerilo 245 tekmovalcev, neverjetno veliko (kar 145) vinskih svetovalcev. Za trak kakovosti se je potegovalo 6 tekmovalcev. Enega je dobil znani kuharski mojster Iztok Legat, HIT Nova Gorica. Generalni pokrovitelj 46. GTZ je billa Kolinska -Castro program.
Na slavnostni otvoritvi v Avditoriju je gostinske in turistične delavce, kolikor jih je bilo v ne preveč polni glavni dvorani, toplo pozdravila in jim zaželela dobrodošlico ter lepo počutje v Portorožu županja Občine Piran, Vojka Štular. Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek tokrat ni varčeval z laskavimi pohvalami. Prisotni so bili veseli njegove ugotovitve, da letošnja turistična sezona le ni tako slaba in da so naši gostinci že pred Evropo. O problematiki, usmeritvah, novi organiziranosti, sporni fundaciji, denarju za turizem in podobnih aktualnih vprašanjih pa nič. Povabljene je na kratko pozdravil tudi domačin, predsednik Združenja za turizem in gostinstvo, Danilo Daneu. Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice je v znanem (njegovem) stilu kritičnih nastopov dejal, da bi bilo treba zamenjati vse nesposobne direktorje. Posebej je poudaril pomemben delež in ugled zasebnih gostincev, članov Obrtne zbornice Slovenije. Otvoritveno slovesnost je pravzaprav rešil prof. dr. Bogomir Kovač, kije govoril o svetovni globalizaciji turizma, ki z odpiranjem mej prinaša k nam tudi konkurenčnost ponudbe. Ob vsem tem je zelo pomembno, kako bomo znali ponuditi vedno nekaj novega, poseb-
kovnimi tekmovanji in zaključila s podelitvijo priznanj najuspešnejšim in z odlično družabno večerjo v Smaragdni dovorani Grand hotela Emona. Sodeč po razstavljenih mizah, pripravljeni hrani in vsem kar smo lahko videli v Portorožu bi lahko sodili, da so gostinski in turistični
nega in hkrati obdržati slovensko turistično identiteto. V svojem govoru ni mogel mimo tega, da vendarle v Sloveniji gre za še vedno preveliko oziroma vse večjo državno institucionaliza-cijo turizma, ki se manifestira v številnih novih uradih državnega
delavci dokazali, da nič ne zaostajajo za sodobno Evropo, ali so v določenih disciplinah morda že pred njo? GTZ je v glavnem potekal v ko-mpeksu Hotelov Bernardin. Organizator prireditve je bilo Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS Slovenije. Za kolajne in priznanja seje v dvanajstih tekmovalnih disciplinah
aparata.
Na otvoritveni slovesnosti 46. GTZ v portoroškem Avditoriju so podelili tudi zlate plakete za kakovost gostinske ponudbe. Žal je ni dobil nihče od gostincev z Obale. Plekete so prejeli: Miha Ledinek, Gostilna Ledinek, Šmartna gora, Lovro Visočnik, Gostil-
na PEC, Selnica ob Dravi, Jože Mueller, Gostilna in nočni lokal Mueller, Črnomelj, Pavle Štor, Gostišče Štor, Ajdovščina, Edvard Furlan, Gostilna Furlan, Branik in Miran Kurnbos, Gostilna Kurbos, Noršinci.
Kulinarično razstavo so popestrili zasebni peki, dobrote iz slanih in sladkih voda so pripravili in ponudili v obliki neskončne bife mize v restavraciji Hotela Bernardin številni gostinci, člani OZS. Tekmovali so tudi učenci srednjih turističnih in gostinskih šol (15 ekip). Priznaja sta podeljevala Edvard Lesnik, Hoteli Bernardin in dr. Marjan Rožič TZS. Izolska šola je osvojila srebrno medaljo. Na podelitvi priznanj v Smaragni dvorani v Grand hotelu Emona smo med mnogimi imeni s Primorske, velikokrat slišali imena delavcev iz Hotelov Bernardin, Hotelov Palače in HIT Nova Gorica. Nekatera znana gostinsko turistična podjetja z Obale pa na GTZ sploh niso sodelovala. Organizatorji so na zaključni prireditvi pogrešali županjo Občine Piran, Vojko Štular (zaradi prometnih zastojev na poti ni mogla priti) in Danila Daneu, predsednika Združenja za turizem in gostinstvo.
Hoteli Bernardin med najuspešnejšimi
V	sedmih disciplinah so osvojili 18 kolajn
Na letošnjem 46. Gostinsko turističnem zboru (19. in 20. oktobra v Portorožu), ki seje odvijal v kompleksu Hotelov Bernardin, seje v dvajsetih tekmovalnih disciplinah pomerilo 245 tekmovalcev. Med šetvilnimi niso ostali neopazni tekmovalci iz Hotelov Bernardin. Svoje spretnosti in znanje so pokazali v sedmih tekmovalnih disciplinah in zasluženo odnesli kar 18 kolajn, od tega 11 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste.
V	ekipnem tekmovanju v kuhinji in postrežbi menuja so pod mentorstvom Šimeta Liviča prejeli zlata priznanja kuharici Dušanka Postič in Karolina Perčič ter natakarja Milan Stojanovič in Rudi Levačič. Skupno so dosegli kar 97 točk (od
100 možnih). V tekmovalni disciplini priprave jedi pred gosti je odnesel zlato odličje Željko Narančič, vsak svoje srebro pa sta v tej disciplini osvojila Krešo Orejaš in Josip Vok.
Za zlato kolajno v pripravi razstavnega omizja Hotelov Bernardin (na sliki) pa je zaslužen Siniša Biondič. Pod mentorstvom Ervina Krulca so se izvrstno odrezale tudi hotelske recep-cionerke in sobarice. Na tekmovanju recepcionerk je bila najboljša Barbara Jurič Osvojila je vseh 100 možnih točk in prejela zlato kolajno, bronasta pa je pripadla Jadranki Brakič. Med sobaricami so prejele zlata priznanja Janja Hribernik, Esma Ramulič, Dževada Moro, srebro pa Suzana Tratnjak.
Pod mentorstvom Željka Ravniča so svoje spretnosti pokazali tudi barmani. Branko Rajanovič je prejel srebrno priznanje, Anto Kopič pa bronasto. V kuhanju brodeta je bron prejel Matija Samokec.
Hoteli Bernardin so bili odličen gostitelj 46. GTZ, za kar so se jim organizatorji na koncu zaključne prireditve tudi javno zahvalili. Z izvrstnimi in uspešnimi nastopi svojih strokovnih delavcev v tekmovalnem delu GTZ pa so ponovno dokazali, da si zares vztrajno prizadevajo vzdrževati in širiti strokovno znanje na področju gastronomije in hotelirstva. Podjetje bo njihove uspešne tekmovalce tudi nagradilo.
Na sliki: Svečani zaključek 46. GTZ in podelitev priznanj v Smaragdni dvorani GH Emona Bernardin
■ w
primorski utp
$portwik 1>irqHO 1999
Glasovnica (štl)
Glasujem za najboljšega in obetavnega mladega športnika/športnico (ali ekipo) 1999
MUSIČA SENZA CONFTNT TER/A EDTZTONE 1999
/l CORO M/STO DELLA COMUNITA' VEGU iTAUANI Dl P/RANO A PADOVA
Glasovnico izrežite in pošljite najkasneje do 31. decembra 1999 na naslov: | Primorski utrip, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
Mali jesenski prvaki
Nogometni klub Portorož - Piran, starejši dečki U-14 (predsednik Robert Fakin, trener Mate Ordulj) pod novim imenom uspešno deluje že dve leti. Saterejši dečki so jesenski prvaki, drugo mesto je osvojil NK klub Koper A, tretje pa Izola. Mlada perspektivna ekipa NK Kluba Portorož-Piran je v 11 tekmovanjih dosegla kar 10 zmag, enkrat pa so igrali nerešeno. V prvem delu prvenstva so dali 88, a prejeli le 5 golov. Kar sedem njihovih nogometašev igra v obalni reprezentanci Mladinske nogometne zveze Koper, Andrej Gudnič pa že konkurira za mladinsko reprezentanco Slovenije. Imeli so sponzorja Jesih & Šubic in sc mu zahvaljujejo, sedaj pa vneto iščejo novega, ki bi jim pomagal, da bi lahko čimprej uresničili svoje cilje. Na sliki - Stojijo: Trener Mate Ordulj, iglaci: Cvetkovič, Rožec, Fuks, Gudič,
I Lizalovič Ado, Dukič, Patarčec, Lizalovič Alen.
[Čepijo: Jusufi, Palamar, Batista, Lesnik, Šabanagič, Maksimovič._____________
LA FILODRAMMATICA Dl PIHANO NULA FEDEHA2I0NEITAUANA TEATRO AMATORI
La compagnia filodrammatica della nostra Comunita (assieme a quella di Umago) e stata associata alla FITA, la Federazione italiana teatro amatori. Limportante riconoscimcnto per la pluriennale attivita e arrivato in occasione della 12. esima edizione della Festa del Teatro, manifestazione promossa ogni anno da questa As-sociazione presente in tutta Italia c che vede affiliate 600 compagnie con circa 8000 soci iseritti nel 1998. A quest’ultima edizione la giomata conclusiva e' stata dedicata al tema “Oltre le frontiere - incontro con le compagnie amatoriali dellTstria”. Un’ occasione qucsta per prcsentarc la ricca attivita' nel settore ed in particolare Timpegno, costante ncgli anni, di salvaguardia dclFidentita' nazionale di cui il dialetto c' una dclle espressioni piu genuine. II compito di “moderatore” e stato assunto da Ruggero Paghi che alla Comunitf degli Italiani di Pirano non ha ccrto bisogno di presentazioni. Paghi ha tracciato nel seppur brcve tempo a dispo-sizione, la storia di qucste tetre. Ha proseguito il presidente dclLAssemblea di Unione Italiana, Giuseppe Rota, che ha tratteggiato il pcrcorso storico della mino-ranza italiana. Partcndo dalla seconda guerra mondialc, ha ripercorso gli eventi che si rifletteranno poi sul destino stesso della comunitf: dalle lacerazioni nel Prilili Venczia Giulia al nuovo conftne, dal Trattato di Parigi del 1947 alla pulizia etni-ca e al dramma delTesodo. Rota ha poi parlato della nascita dci Circoli italiani di cultura, della costituzione dellc societf artistico-culturali, del Teatro di Fiume con particolare accento al ruolo che questc strutture hanno avuto nel mantenimento della cultura e deli’ identita' nazionale. Di grande interesse 1’intervento di Ondina Luša, autrice, anche, di testi dialettali per il teatro. La Luša ha voluto sottolineare un aspetto importante, la conservazionc delFantico dialetto. “Oggi 1’ambiente sco-lastico, 1’esodo degli italiani dallTstria, la mortc dei nonni, 1’ambiente di vita c di lavoro, hanno fatto sfumarc quell’idioma tradizionale creando una parlata livellata in tutte le localita' dellTstria. Mi sta a cuore ricordare che le commedie allestite dalla nostra filodrammatica hanno voluto riportare in auge 1’antico dialetto pi-ranese”.
Al termine degli interventi sono stati presentati aleuni bozzetti delle opere messe in scena dalle due compagnie. Quella della Comunitf di Pirano si č esibita in una scena di “Va Piran...”, commedia seritta da Luisella Ravalico e Ruggero Paghi, presentata in varie localita' dellTstria c in Italia e ripresa da TV Capodistria.
Boris Bertoni
Mare - priredili dan odprtih vrat in obdarili kupce
Il 23 e 24 ottobre il Coro Misto della Comunitf degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano si č esibito a Padova, ospite delTEnsemble Polifonico Venelo “La Fonte d’Elicona”. La pri-ma allettante occasione, quella di sabate, e' stata la terza edizione in “Musiča senza confini”, una rasse-gna musicale progettata e diretta dal Maestro Alessandro Boris Amisich direttore del complesso padovano. Nella suggestiva comice della Chiesa del Collegio Don N. Mazza si e' ripetuto Tincontro canoro dei due complessi. L’Ensemble vocale - stru-mentale che nel giugno scorso aveva nobilitato una riuscita serata corale organizzata dalla Comunitf degli Italiani al Chiostro Franccscano di Pirano, si č proposto nella prima parte di serata con brani polifonici di culto cattolico cd ebraico di Ciconia, Monteverdi, e Rossi, resi con grande efficacia in modo da creare una particolare atmosfera. E un velo mistico sembra aver avvolto i corisiti pirane-si che hanno eseguito con particolare partecipazione prima canti liturgici, poi polifonici, ever green, per finire con canti della tradizione popolare. Sono stati proposti infatti brani di Tartini, Haendel, Mozart, Palestrina, des Preš, de Marži, Kern, c canti popolari armonizzati dai connaziona-li Bassanese e Monica. Ogni esibi-zione del Coro piranese diretto dalla Maestra Milada Monica č stato acco-Ito con prolungati applausi del pub-blico.
Calorosa pure Faccoglienza al giov-ane baritone piranese Ncven Stipanov, il cui canto č stato coinvol-gente strumento di preghiera, con le due canzoncine sacre di Tartini, con il celeberrimo Panis Angelicus di Franck; di passione, con Tintramontabile Smoke gets in your eyes di Kem nella versione inglese e italiana. Eseguiti con trasporto, i canti popolari, hanno chiuso degna-mente 1’impegno del nostro complesso vocale. Importante e’ stato Faccompagnamcnto strumentale del pianista - organista. Prof. Bojan Glavina.
Gratificanti c prolungati applausi alla fine di serata hanno chiuso 1’ edizione di “Musiča senza confini”. Domenica 24 ottobre č stata sensa-zione unica per il nostro Coro alla Basilica del Santo.
Davanti ad una marca di fedeli il Coro Misto della Comunitf “Giuseppe Tartini” di Pirano ha can-tato alla Santa Messa delle ore 10.00 salutato con calore dalLofficiante che ne ha sotto-lineato la presenza.
In tutte c due le occasioni Tomaggio a Giuseppe Tartini, il Maestro delle Nazioni che accomuna Pirano e Padova, non poteva mancare: sono stati questi forse i momenti di input, momenti di valori non solo musicali, che nella serena ed elegante atmosfera di una Padova velata d’autunno, hanno ispirato i nostri esecutori.
Milada Monica
V trgovini s potrebščinami za šivanje in kemični čistilnici Mare v Luciji, Liminjanska 78 so pred nekaj dnevi priredili sprejem za njihove kupce in srečelov. V prijetnem vzdušju so prerezali tudi torto z napisom 5. obletnice delovanja. Trgovina in kemična čistilnica je v tem času dodobra popestrila svojo ponudbo potrebščin za šivanje, in kemičnega čiščenja tekstila. Imajo tudi največjo izbiro gumbov na Obali. V Primorskem utripu in drugod so objavljeni tudi oglasi, ki veljajo kot darilni bon.
In kdo so nagrajenci s prejšnjega srečanja na Dnevu odprtih vrat?
Apartman za 4 osebe v Bad Klcinkirchheimu (Avstrija) od 9. 12. do 12. 12. 1999 (Turistična agencija Atlas Portorož.) bo koristila Neli Sluga.
Družinski paket nogavic prejmeta Antinea Grlj in Dcsa Semolič.
Maksi pizzo in 4 krat veliko pivo v Santa Luciji prejme Pavel Udovič.
Ikebano prejme Vida Sumič. Masaža hrbta (Kozmetični salon Helena): Ceglar Maja. Planer prejmeta Zlata Resinovič in Patrizia Vcsnaver, ročko refoška prejmeta Marija Kolenc in Zvezdana Gerič. Bon za krajšanje hlač ali krila in kemično čiščenje v vrednosti 2000 SIT prejemejo Vida Širca, Monika Mrak, Simona Kokalj in Alenka Čoga.____________________________________________________________
Podelitev
diplom
V kongresnem centru Bernardin bodo v soboto, 20. novembra ob 17. uri, svečano podelili diplome prvi generaciji diplomantk in diplomantov Visoke šole za management v Kopru. Pokrovitelj prireditve Diploma 1999 je Banka Koper d.d.
APPUNTAMENTIIAPPUNTAMENTI DI NOVEMBRE IDIDICEMBRE
Giovcdi 18 novembre 1999 alle ore 10.00 in Časa Tartini, Pirano. INCONTRO CON GLI AU-TORI, gli alunni delle V e VI classi della Scuola Elementare in-contreranno	MIRELLA
MALUSA’ autrice del libro “IL SEGRETO DELLA CANNA ROSSA
Giovcdi 18 novembre 1999 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini, Pirano CONFER-ENZA:	sul PITTORE ot-
tocentesco, piranese di nascita CESARE DELL’ACQUA tenu-ta dal Prof. FRANCO FIRMI-ANI.
Martedi 23 novembre 1999 alle ore 17.00 nella biblioteca di Časa Tartini, Pirano.
L’ORA DELLA FIABA con Doriana Kozlovič.
Giovcdi 25 novembre 1999 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini, Pirano CONFE-RENZA con diapositive LA RUTA DEI MAVA tenuta dal Prof. MARIO SCHIAVATO organizzata nelTambito della col-laborazione delPUniversitf Popolare di Trieste e 1’Unione Italiana di Fiume.
Martedi 30 novembre 1999 alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini, Pirano CON-CERTO del pianista MASSIMO GABELLONE.
I ai ii I vi. i im I u vst
066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
|.|.it!?..SMHz-24U
Giovedi 2 dicembre 1999 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini, Pirano CONFE-RENZA con diapositive ISTRIA, UN MOSAICO ETNICO COMPLESSO tenuto dal Prof. Carlo Donato organizzata nelPambito della	collaborazione
delPUniversitf Popolare di Trieste e PUnione Italiana di Fiume.
Sabato 11 dicembre 1999 alle ore 20.30 alPAuditorio di Portorose
Rappresentazione teatrale con la Compagnia dialettale triestina -sezione teatro amatoriale 1 GREMBANI con la commedia SCONDARIOLE di Gianfranco Gabrielli.
Prezzo dei biglietti 1000 sit (adulti), 700 sit (studenti-pen-sionati).
Biglietti in prevendita presso la segreteria della Comunitf, Časa Tartini, Via Kajuh 12 - Pirano.
Lunedi 13 dicembre 1999 alle ore 19.00 alPAuditorio di Portorose
CONCERTO “Questa buffa mušica seria” con Gisella Sanvitale -Soprano, Eugenio Leggiadri Gal-lani - Bass Baritone,	Fabrizia
Maronese - pianista.
Venerdi 17 dicembre 1999 alle ore 19.00 presso il ristorante PAVEL 2 di Pirano
XI? EDIZIONE	DELLA
TRADIZIONE “FESTA DEL VIN”, Premiazione dci migliori vini.
Sabato 18 dicembre 1999 G1TA A VENEZIA.
ADRIA
#COMPUTERS%
VELIKI TRG 11, IZOLA
tel.: 066/600-660
od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00
KER ŽELITE NAJ...!
*
PfpC osebni
lICIIIKlhlibi z
hite! I’eiiliiint * II /troeesitr/i
RAČUNALNIKI ŽE OD 134.990,00 SIT DALJE
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
_
V Kopru obrodil Kakavovec
Vsi vemo, da plantažni nasadi Kakavovcev, nizkih grmičev, ki dajejo živordeče plodove iz katerih po določenem postopku pridobivamo kavo, uspevajo v daljnji Braziliji, Afriki in drugod, kjer je za to ugodna klima, le malokdo pa ve, daje znanemu koprskemu podjetniku Božu Luzarju (Emonec kafe d.o.o.) v svoji trgovini z gostinsko opremo, Vanganelska 20, uspelo vzgojiti dva kakavovca od katerih je eden že obrodil. Za tiste, ki še v svojem življenju niste videli kako izgleda prava kava na drevesu priporočamo, da si to ogledate.
Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami 25.11. - 10. 12.
Veliko nam je že znanega o kampanji proti nasilju nad ženskami, ki jo je določil Evropski parlament in v kateri naj z aktivnostmi sodelujejo vse države članice EU in države pridružene članice. Aktivnosti bodo pri nas v Sloveniji dosegle svoj vrh med 16. novembrom in 15. decembrom. Akcijo organizira pripravljalni odbor, sestavljen iz predstavnic treh nevladnih organizacij, ki že dalj časa delujejo na prodročju preprečevanja nasilja, vladnega urada za žensko politiko in parlamentarne komisije za politiko enakih možnosti. Akcija poteka pod sloganom Kaj ti je, deklica? Ali je res daje vsaka peta ženska pretepena in vsaka sedma posiljena? Kje so vzroki za nasilje v družini in kdo lahko te probleme reši?
Tradicija
nepozabnih
doživetij
(es5'>VO
Portorož


9

liL
-p* -i m, in * wwww
n	'i	n	k	n.	rrrr
•	n • i »»*»•*•*• *•
0«irVO Jamtmm	‘ I	»	H	»	1	,
- tb a
-M.-rV -	f
h
Yh! 1

mi "!ri im^i

gumbov na obali
Vedno na razpolago preko 1000 modelov, •bordure, čipke, ekološko krzno, •zadrge, elastike, sukanec, ^ ^ j	škarje, igle, krtače,
Si; I I I	modni dodatki, nogavice,...
Lepi gumbi, Lepa obleka w
ŠTC Lucija, Limlnjanska 78 c/p Tel./fax: 066 770-970
Prvim 99-im strankam podarimo nogavjce Levante |
Casino Portorož, 6320 Portorož - Portorose, Obala 75 a, Tel: 066 746 081, Fax: 066 746 393
Diplomatski ples v Portorožu
V petek, 19. in soboto, 20. novembra 1999 bo v Grand hotelu Mtropol 2. srečanje diplomatov v Portoro-fu, ki ga organizira Metropol Group.
Na srečanje dilopmatov so povabili predstavnike diplomatskega zbora Slovenije in bližnjih obmejnih mest. Doslej so se vabilu odzvali avstrijski veleposlanik v Sloveniji Ger-hard^agner, hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maš-truko, poljski veleposlanik v Sloveniji Piotr Sacewiq, italijanska konzulka v Sloveniji Marija Rosa Chicco Ferraro, konzul Cipra v Italiji Scrgio Stricca, konzul ZDA v Italiji Paolo Bearz, častni konzul Republike Poljske v Sloveniji
Nedjan Bratakvec in častni konzul Republike Koreje v Sloveniji Ivan Rudolf. V petek ob 19. uri bo v Noctumu GUM skupaj z Območno obrtno zbornico Koper srečanje s predstavniki gospodarstva Slovenske Istre. Osrednji dogodek bo svečani ples, 19. novembra ob 20.30 v Grand hotelu Metropol. Igral bo Ugrin Orchestra, program bo povezoval Patrik Greblo. Večer bodo popestrili tudi z modno revijo. Cena vstopnice je 9.900 SIT, vključuje pa gala večerjo in prost vstop v Casino’, čisti dobiček bodo namenili Obalnim galerijam - za novo galerijo Hermana Pečariča v Piranu.
Tomaž Čopi in Mitja Margon
Za njima je še ena uspešna sezona
Naša športnika Tomaž Čopi in Mitja Margon se ob pomoči Banke Koper d.d. uspešno pripravljata na velik preizkus - olimpiske igre v Sydneyu . Za njima je še ena uspešna sezona, ki sta jo poimenovala pred-olimpijs-ka. O svojih pripravah na olimpijsko tekmovanje in o tem kako sta podoživela preteklo sezono, sta govorila na srečanju z ljubitelji jadralnega športa in prijatelji v vinski kleti Vinakoper v ponedeljek, 15. novembra, kjer so si povabljeni gostje lahko ogledali tudi atraktivne diapozitive, ki so v zadnjih letih prihajali iz fotoaparatov Aleša Fevžerja. Do štarta prve olimpijske regate ju loči še 300 dni.
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
Majhna
skrivnost
vašega
družinskega
uspeha
drAiŽMisikii vairoev aliei paiket
1C Banica Koper
Banka Koper d.d. Pristaniška ulica 14,6502 Koper, tel,: (066) 461 100, fax: (066) 37 451, www.banka-koper.sl