Poštnina plačana v gotovini
Cen« 2 dinarja.
jschW


Slovenec

Slov. republikanec
r^%rwtfiiu»unjuiipui
Štev. 3.
C dvna ,lcejska knjižnica
Letnik I.
Razglašena tambura.
Kaj sefil že hotel-povedati?— A-;! Da vem namreč vse. natančno. kako barantajo, kako se bratijo1 in pogajajo v parlamentu vladini 'in opožiicional-ni poslanci; vem tudi,-kako snujejo sija jne načrte m nove' '»idejnotalentne karte« , (.prve obrise sem že-videl) za:
»S-a ti urn o-I I -unionist ino -Sr-krat sko «., monarhijo, »DlR-tS-e.-S-arsko« republiko in federativno unijo,z,reprezentantom Sti-pieo Radičem, • »e-S-e-L-e-S-arsko« Anton-o-mijo z vice-pretenden-tohi Ante Korošcem in ;— o stabilizaciji velikih srpov.
Vem tudi, da se je naš republikanski Sl efe K že naveličal iii prena-•brunkal ’ svoje ..prezidenp.be; tamhure, tako da, so se,mu.že vsi akordi in te -nori zmešali, a v vsi, Jugoslaviji ni'dobiti nadomestilu ih strun.
Iz sovjetske internacionale ,,je prepovedan uvoz-—■ tihotapci- so tudi naenkrat' zginili'ko kafra, zd.aj. ko bi bili Šteflnn 'Bedbhoduoijpdtrebni.
Glede - novih in hadoiheštilnlh, strun si naš Štefek'že dolgo napenja, uatezuje iničmeša republikanske možgane na vse kriplje in prhtege in z njim; seveda -vsa- "njegova.- garda, od T rumbifča, Da-V-i.doviča, IC o-rošca, pa tja do Páspri-ke, 'kaj bi bilo storiti iai .s kakšnimi strunami bi se dal regulirati ta idealni inštrumenti. 'j
Do danes še vedno tuhtajo in gruntajo, kako.bi se dalo ustreči Ste-fekovi tamburici, a vse zarpan :—.
Na vsak način so vsi prizadeti zgubili nad to tamburico. veselje in so pričeli obupavati na vsi koalacijski črti.
Ni vrag'da bi ne! Kajti brez take-
ga inštrumenta s primissimo melodičnimi strunami bi se v najkrajšem času cela. kompaktna harmonija zadavljenih,, (tu je pomota: zedinjenih) državljanov skrhala-'in'ta- dp-šedaj' Aredno žD valm o-teni,peiuiii-entipi.;,družina bi. postala činidnfjebolj —- -melanholična,
Seveda bi; ob takem, iia%*nezaže~. jjenem slučaju^prm^ipiaš^višdkb- visb-ko^tpječi dninai^veii,’ "dinar) ob veljave; W	in zunanji ugled bi bil
uničen; izvoz in kupčija bi propadla, razna posojila , iz inostranstva bi, se' ukinila in ne. vem kaj.vse bi;se.še pri# petiio razen itd., itd., itd. —.
Da, potemtakem bi naenkrat izginili tudi vsi bloki, vladini in opozici-ontilni, nacionalne i.n strankarske manjšine, Štefekova republika , z vso federacijo vred, Nikolova gigantska srplja, Tončkova ..Antonomija itd., itd.
Vse to -daje Štefelnu, Nikoli in vsem drug-im veliko razmišljati m; jim dela raznih preglavic,-kako M šiite, že,
. na cLlaniustoječe dobrin« in jn.ijiae, dši-gurali- in kako bi preprečili ta v(in..j:p:.. r.) prihajajoči kaos: .
, Da ni ■šibila širni Pavlijietu res ženialna misel v njegovo vedno .zelo bišti’bubino giavr-co --i-b-da se' tu p oetaT še ’ pravočasno,k ubogemu Stipiči glede posvetovanja in predlaganja, kako in odkod dobiti kar najhitreje primerne strune,- ne vem, kaj bi se moglo, že v kratkem času; nam vsem pripetiti.
O priliki .tega velevažnega in za vse odločilno pomembnega' referata pa . pade tudi .slinemu Štefeku nekaj posebnega v glavo (ne vem, kako in odkod):!--. da naj namreč' Pavlek' posku-«i naravnost na beograjskem (tvoru-
poizvedeti, če bi se le ne dalo. dobiti ali ’ ■ pa nabaviti za njegovo slavnp in heroično tambu.ro nujno,potrebnih, na-domestilbib,, "ali pa .splošno novih .strun, če že ne tu,, pa vsaj kje v ino-str-anstvu, če so. že namreč -v-»naši pre- . i ..ljubi domovin jipi y resnici zmanjkale. ,-Lahko so.; A.anarbističnoroja.listične«, kakor angleške,, ali pa »republikansko- e monarhistične«...i-ra-d. internacionale za sporazumno koalačijsko linijo. :
. Pavlek kpt zelo brihten in. nadvse " fitičen. »Leibgardist« si seveda ni p-ti-stih.dvakrat svetovati naj;--gre’ na dvor, I in to celo na kraljevi dvor 'v Beograd, Njemu je .vse k on ventral o. k a r si je | Stipica zaželel in se; je kar najhitreje ■ žu,rib z .dvora na dvor,- Vzel - je ves svoj 1 klak, frak, glaze, najmodeimejši jugo- t simi-cilinder' in ne vem kaj vse je obesil nase, pa hajd. h kralju na avdj- , 1 enco. da. se kolikor mogoče, še pravo- - ,1 'časno dogovorita o zelo nujni nabavi ! J strun in sicer, če -bi bilo času primer- ■ I no, naj se opremi Stefekova, tambura I z »republikanskoinonarhiističnomelo- , dičnurii« ali pa. z »rojalanarhis-t-ično- ; 1 dinaštičnimi«'. ’
. Za kakšne str uno ,so.-s.e zdaj pello- ;; čili; o' teni’ seveda še pe;y@npa3^aao^; (nisem dobro slišat skozi ključavnico'? avdienenega; kabmibta, ker sñ sé'o vsem, .posebno pa o ítem zelo tiho pogovarja- j li), pač pa poročam t® prihodnjič, ko mi pavlek sam -pove o odloku veriii-bj kat a, m vrli tega varu pa -tudi -še. povem, kakšne struno se pravzaprav napnejo 1 na t a m b u r o .»S -H - S«kor so tudi že ll zelo razglašene. -
-i;»Iiari minies in gnrgite vasto«. |l
flarodtia Agenda.
Bil je nekoč plemenih vladar z:-najboljšimi nameni. Kljub njegovi dobroti ih plemenitemu hotenju pa se mu je ponesrečilo vse, česar se je lotil! — Razumljivo je, da? ga je to silno bolelo .in- je bil;neprestano žalosten; na vseh -javnih, prostorih je ukazal objaviti, da bogato obdaruje-, z- vsemi zakladi Arabije dotičnika, ki mu svetuje sredstvo, s katerim bi mogel vendar. enkrat osrečiti svoj narod.
Nekega, dne-se končno pojavi na dvoru modrijan iz jutrovih dežel ter poljubi trikrat kame-nita tla . pred vladarjevim prestolom, kakor se pač spodobi.
»Vstani!« mu milostno, rikaže dobri vladar .-.»Veš .dobro, za kaj gre! — Da hočem namreč osrečiti svoj narod! Imaš sredstvo za tn?><	:
Starček se spoštljivo prikloni:
»Ijo, svetlost-... vsebuje sicer samo dve besedici, vendar je učinek absolutno siguren in je nemogoče pogrešiti!« . Globoko se prikloni ter poda vladarju malo
šatidjLco z napisoniVkOdpri šele -če.-z tr i cini! «: ;;
Vladar se tega daru.silno razveseli, kajti.-v inislib že vidi v šatuljici tako cioigo iskani kamen modrosti, ki ga doslej še noben zemljan ni našelp Brž.ukaže,modrijana, bogato .nagraditi,, .vrb vsega mu . da še osla na pot,
Gez tri dni pa odpre v napetem pričakovanju satu Ijieo in najde^V iiji listek; ko-; ga odvije,- .strahovito zakolne in prečita;: »Obesi sel«, .
Brezžični pogovor z Marsovci.
Novine poročajo, - da so nekateri drzni učenjaki napravili zanimiv; poskus, stopiti potomn®tiČnib. .ekš-perbuentov v stik s prebivalci planeta Mar.sa, Sklenili so, da. jim spor-oče važne vestr.i-N so upali, cla dobe od njih sigurno tozadevni odgovor,
Raimbkar pa zvemo, da se je .ta-poskus že izsušil, ki pa,,žal, mi; privedel do nikakšnega .pomirljivega zaključka. Nekaj predavateljev m učenjakov beograjske
Šekasta politika.
. Finančna politika. Milijonarjev je pri-nas malo, dalavcev; in kmetov veliko; zato' se milijonarji malo, de-lavciBri kmetje pa:: zelo. — obdavčijo.
Krediti m društva 'k>s- črninii njoki«, Ministrstvo prosvete, ki je po-Stavljeno od božjega namestnika, v oi-vilu, daje oz. izprašuje kredite samo za tista .prosvetna društva, ki kupujejo od rimskih kramarjev'. -črne: lijake za .vlivanje lAs-;; neumnosti, v ljudske glave. In to je pra,V, kajti podpira naj se neumnost, ki'je krona vseh čednosti in. je: baje cefo".—■ kači glavo strla.
Kozonski register v SHS.. Ministrstvo pravde je odredilo, da se vsi kazenski registra obndve, korigirajo in dopolnijo. To je .silno . pametno! Le škoda, da pridejo v register samo tisti, ki sede,po.ječah, naravno pa.je in tudi
zelo škoda, da je gospod minister pravde pri tem pozabil na s svojo bližnjo okolico in na'afero Thurn-Taxis. Prevelika skromnost tudi. ni dobra.'
Prvi. diplom&tsM izpit. Človek, k i pride iprvič - službeno v parlament, mora napravitiizpit. Nekdo - izmed učenih diplomatov ga vpraša, odkdaj in . odkod je bprvi parlament na svetu.
I hplomatski kandidat premišljuje: Beograd — —^ Pasic 		— Korošec	Radič-- Smodej
-----— pokidia rilita —-	vrag
in., končno odgovori, ves poten: Prvi parlament je bil ‘postavljen pri zida-nju babilonskega stolpa.' Ce pa ne odgovori take, mu, vzamejo mandat, in. :,t.Oj je.prav. kajti vsak, ki ne.ipove.in seveda ne dokaže resnice, zasluži kazen, in sicer denarno!, >
V sc ni pmiamentarčein. in vsem krmarjem našega 'državnega U-čolna
smo p ozahi Li■ prazn-pee!. idetfedà bi spili obilo; surovih'jd|č, da bi imeli po praznikih v zbornici bolj. čist glas. — .Novinarje namreč žb ušesa bole od prevelikega hlipanja.1
Vazno za politični ,■ naraščaj. —; Kadar se, ženiš, si ogleduj ženske; ko paï se Bližajo volitve,: zijaj za — osli!.
Modrovanje g. dr. Spalajiarviča. »CIO.bi pomrli vsi delavski nezadovoljneži, bi bilo boljševiško vprašanje na-.mah rešeno!« ,
HH H HI
Brezplačni anilmkitorij. 'Ministrstvo narodnega .zdravja je v minulem letu ' ustanovilo?; ppV vsi državi mnogo brezplačiiih ambulatorijev. za preiskovanje in zdravljenje ljudskih bolezni. Ljudstvo je za te ustanove prav. hvaležno, želi le, da bi se še za vlado ustali ov ¡1 tak ambulatoriij,||jn , sicer prin-çipiekm..za. bakterije ».starostna čeka-•vost <. o je namreč t. z. korjtarska bolezen in še prav nalezljiva.
univerze., je z zvezdarne pOškušaio ,xrplesti jse vfjpbgovor ■ z Marsovci.,S poinočjo velikanskega reflektorja'pot- sporočili Marsovcem začetne besede naše ustave,' patb ves j projektirani tiskovni ¿akon m še ves slavnostniJzo^-or. ki ga,;'je govoril naš ministrski predsednik''ob otvoritvi' narodne ^kupščine. '
Od odgovora, ki je, sledil iz eterških višin, so .pd.-.. sjušalci v jeti le ..začetne besede, in sicer: »Brrr;. ,. .' Pišite n as V : . .!«: :.
Konec., je bil, žal, tako zamotano nerazumljiv,■'da ,se ga je bilo kljub pono vnemu px ri zadevanj vi ¡učenjakov nemogoče polastiti:. Marsovci, najbrž niso bili voljni ,še enkrat, ponoviti svoj odgovor. Ali pa ,so še, pravočasna preči tali;:	b odoč i ti sk ovni ¡m k on, S H S.
Smeh za greh.
PoUtikacUs..kavarne '»Evtiopa« v Celju. I ’ri. črni kavi se sestanejo 'radikalec,' demokrat- in klerikalec in ;se pričkajo, kateri politični , voditelj je-najboljši. Klerikalec pravi: »Korošec je najboljši, ker so. ga volili vsi •svečeniki katoliške vere, tnd i .itjsti,- ki so. glajsovaJi, v Ljubljani in v Mariboru kot'teologi, pomislite, gospoda, na deželi pa kot '--■'•kaplani!*■ »Kaj, to«, pravi radikalec, »za- Pašič.arso ,pa g]asOvd;lL,razeii nekaj živih tudi vsi mr tvi Srhi K In demokrat- zaključuje: debato : . » Za Žer-.. ja va pa so glasovale vse-sence bivših Slovencev, Hrvatov in Srbov!«1	-	,	»— Z —«.
Posledice ' zal,jribljeno&ti: Na ljudski .univerzi je predaval učeni profesor o ; teorijrbdesoendencije. Za¡ boljše razumevanje serie prf^yojdK predavanjih posluževali ski optičnih .slik. ¡Asistent pa,' krije te slike urejeval, je. bil tisti: 'Sais bbdd zaljubljen v neko brhko .meščansko dekle. Raziimljivo je'torej,'da, je hit^ako raztresen ¡in je zamenjal, dve sliki v skioptu. Ramo ko je govoril učeni profesor v globokih zastíutkih o degene-
r ¡ranem človeku in o; nadčloveku, pritisne na tipko skioptičnega, aparata.;,in obrnjen k.publiki pravdi ».Gospoda, tu vidite . dve zmičilhMsliki: : prva :predstavlja (.legeiun-ira.ne.g;i človeka, druga nadčloveka'«r Spl osen šineh in ropot, občinstva preseneti .profesorja, da pogleda na sliki in so skoro sesede: Na prvem mestu. vidi| sliko dr. Korošca, na drugem dr. Žerjava. :	; Z
"Numeriraiiii zensko;. Na- graščini Pilškurin so rae-j kOč pogrešili:5() žitnih vreč. Leto za tem umregraščAk in vse ¡polno ljudi grnsprernlja .—v grob; po ,gr.obu; pa njegov,denar v gostilno. Nenadoma se vlije ploha in vse - ženske' - sfipotegnejo. krila preko glav. Graščinski oskrbnik bodi■ zadaj,-odpira usta in se čudi,, kajti vsako' spodnje krilo nosi' v lepibvčrkah napis: Graščina Pi-škurin štev.'. isjjp 25;#? 39,?V-i 42Si48, — 50, Al"?
Tehten ugovor. Neki župnik- ima navado pred vsako poroko vsemavzoče.-vprašati, če nima kdo kakšen ugovor proti poroki. Nekdo se oglasi med,'množico, mlad. mož z jokajočim glasom.-. Župnik, vpraša za ugovor, mladenič si obriše:'solze'in pravi: »Jaz bi jo, rad oženil, pa me — ne mara!« i
Oho! Neka uriulriicaG?ravpsvojemu šefu: Gospod šef, rajša bi. vas nosila ko:.prenašala. ¡vašo!.sitnost!« Šef pa .odgovori.: »Nikar si-tega ne želite, •• gospodična-, .ker bi. bil potem jaz še bolj siten, vi pa - . .noseča!«
Umažem-nos. Ugledni Celjan se. je. ženil pri, znanem industrialcu, pardon, pri, -njegovi' hčeri,
. .»Moja 'hči-«,?. pravi. industr.ii.jale.c, bo. dobivala 20.000 Din mesečne rente:, po moji smrti! pa ¡bo 'podedovala ,5 milijonov. — Ib kakšne so vaše iinance?«,:.
»4000 D in mesečno!« ..'■
»Kaj vam pade v gin\e? Toliko porabi moja-,hči x:saicega. b> leta za žepne robce!« se pobaha presenečeni očka,.
Celjan pa se oprosti; ¡¡»Pardon, nisem ..vedel, da ima vaša hči tako -/..tunaza n nosi«, in - gre. -
Otrok nas Bog obvar'1
Mlad mož se bil poročil je z Marjetico mlado
en njena mama prvi dan je rekla . . ’ ■ jima to:
Marjetica je mlada še in m ozek ni še star,
zato vzemita geslo si: »Otrok nas Bog okvar’!«
Ko prvo noč sla sparičkala tam v kumarici.sladko,
je Amor zbudil ju nakrat, a móz. je d'jal tako:
Marjetica, si mlad,a še in jaz še nisem SlCiT,
zalo vzemiva geslo si: »Otrok nas Bog okvar’!«
M mulo sedem mes'cev, glej, štorklja pri štorklja,
Prineslo je Marjetici, fantiča žalega.
Mlad mož si belil jp glavo, odkod je prišla stvar,
saj vendar geslo bilo. jp: »Otrok nas Bog okvar’!« '
Tolažila ga žena je:'-»Ne beli si glave.
'i'no': scela Ana brez moža dobila je ■ dekle 4- —; — —«.
Marjetica je vedela, odkod-je prišla P .Mear,
njen pi višnji ljubček ni clejal: »Otrok nas Bog okvar’!«
Iz moje nediskretne mape.
*
'irski modrijan Diogenes zagteda mi nekem drevesu obešeno žensko. »Zelo bi želel,, da bi Arsako drevo rodilo takšne sadove!« pravi in tleskne z ja-, zikom.
*
tletudi bi bile vSe ženske iz stekla; bij.vendar ostale — neprozorne'.
*
Zensko . lažje ganeš •'s hinavsko kakor z resnično ljubeznijo.
." *
(’•imbolj nakieeno dekle, tem manj koristi imaš od rije!
*
Kaj-so duše častihlepnih žen? — K omormee njihovih teles. —
. * >
Nacijonalist
(ob razvitju prapora):
V akciji!
Zena in svetniki.
■ Sv. . Bernhard je dejal: Žena je hudičevo orodje! —
Sv. Gregor: Žena ima v sebi kačji strup in zmajevo zlobo! fe
Sv. Erizostom: Med vsemi zverini je žena najnevarnejša!\—
Sv. Avguštin: Žena je razmnože-valka greha!.	■
Sv. Ciprian: Malo je dobrih žen' in možje naj se varujejo občevanja z njimi! —
Ahil’ Barbantanski: Žene!- Žene! te so največje kraljestvo, ki stiraniži-ia'vso naravo! —7; ■
F. -Soly: Najpametnejši/.mož jivi stane z- ženskami skupaj najneum-nejši! — ’
Jojte! — Odkod le vedo vsi? H svetniki toliko čudovitega o ženskah? Menda ne — iz lastnih -izkušenj? — !
Iztekaj kuha se.
1 Kol’ko dela, kol’ko truda, kól’lco piše vedno se o Republiki hrvaški, ki v ječi danes je —	-
Kol’ko dela- vsem preglavic, 1 kolk napravlja vsem skrbi - —. dnevr.o o tem v Časopisih.
'polno člankov inhgoli'.
Piše se o »Boljše-bikib«, | ki jih Radič je najel — baje tudi, da sam štefek' bo komando v roke vzeli
: Ali Bašič, siva brada, je .vse Stipice prijel—7 v roke vzel je' paragrafe, k mal’ jih. sodit’ bo začel.
Oiča Baja jim diktira, vislice pripravlja že?—.'.
■ vso po boiijsebiški mridi rad obesil bi baje —
. F'. tem si mešajo ut ožgane, 7 a,.,, ka,¡ napravili’ ne vodo -•
- Vsak le niiisli: tudi iz nami . slično.bo napravil kdo.
Trumbič, Paviek in Korošec, Spah o in Davidovih ; boksajo se v parlamentu '
P _ z Nikolom in z ič.-'vič - tič.,
- ’jiv'.'-yt?V, ., j	'■	'»s-
Strašno ropotajo v vladi, naj se Sti.pjco spusti in vse njega pomagače,
»ker drugač’ —- jih bomo mi«.
■	-	* 1
Sramežljivost še rodi, ko; nedolžnost, s¡e zgubi! —'
Kri še, možici: in ženska' poročila;? konča, njun roman in začenja, »njuna povest,
#	' '	:	1	'	'	, ' d
Reporter »Škrata« zadene - na ogalu ob nekega gospoda.
»Bik!« zakriči gospod.
? p mm Veseli,' moj e, iine je pri -- Sa-
kramiš!.«,. odvrne reporter.
Brezplačnn ambulatorij .Škrata*.
Tiskovna pomota.
*
Slov. Narod z 8. IV.: Frakovci vstopijo v radikalno stranko?
¡Škrat: Revček, šele vprašuje, kar mi, že davno vemo!'
jjvc. literarni nesreči/
Nekdo se hvali : Rojen, sem bil is i -ga; dne, ko je umri Kette!
Škrat: Res grozilo, kar dve nesreči: za našo literaturo v enem dnevu!
I Slovenska lipa.
Pesnik se hvali: Jaz sem visoka lipa na slovenski zemlji, ki. je obsenčila že mnogo pesnikov!
Škrat: Bolje hi bila ta Tipa storila, če bi jih bila — osvetlila.,
Nepremišljen odgovor. :
Škrat, vpraša v neki družbi: Kaj | ter i čudež iz sv. pisma je največji?
Vsi premišljujejo, le neki mladec se brž odreže: Da Elija nii.zgorel prej, predno je prišel v .nebesa!
Škrat: Ne, marveč ta, da je Bile-aniov os el pre.j .g.oyo r il,j pr e d no. ga . je, kdo vprašal!-
(isel gre le enkrat na led,.
Neka dama.se silno pritožuje.nad pokvarjenostjo sveta. Rada . bi imela; . d bi Bog spet poslal vesoljni,potop in vpraša' Škrata,'.' čemu tega Bog .ne stori.
Škrat: Pač zato, ker se mu je prvi izjalovil!. —
Slab prijatelj.
N (kdo: S tem Brezmejnim delanjem dolgov pridete do bankrota!
Škrat.: Ne z delanjem, marveč z , vračanjem dolgov bi se jo- zgodilo..
Ponesrečen poskus.
V neki družbi se prepirajo, iina-li ; pravico do prvenstva,mož ali žena/ v» škrat kot branilec ženskega spola, se -postavi odločno tudi zdaj za ženo..
Nekdo ga zbode: Zakaj pa je Bog*, .piištvarii prej, moža nego ženo?
škrat : Ker je vedel, da se vsak pr-vi poskus ponesrečil
Sbilov cvetličnjak.
Mokronog, aprila 1925.
Velikonočna spoved.
Sp ove dn i k: Im áte še kaj obteži 1 -nega?- Kar povejte brez strahu!
Gašper: Vejo, gospod, en listek sem našel iri ga nisem nazaj dal. Hildo me' peče vesti,
Spovednik: Nq3o nivtako hudo.!, Kar z drugim začnite!
■ Gašper: Vejo, ali jo bil listek za — !r/0 dinarjev!	>	■
Vremenske procesije.
\ »Kaj napravi župnik, predno napove prošnjo procesijo za vreme?«
Škrat: »Pogleda'na barometer!«
Konkurenca d la bonheur!
A.. Rad. bi vedel, čemu iinajo nekateri plešo?
, B.: Mislim, da žato,1 cla. Se bolhe po nji -i— drsajo 1
G,: Ni res, ampak zato,, da delajo konkurenco St- polni, luni!
Kmetič: A tako. Buče sejem m premišljujem, če bodo jeseni tudi tako debele kakor je vaša. I
, Kupčija gre v klasje.
Neki Kilaje beži s polno paro proti Evropj.: Steča Žida in ga posvari.: Bežite uvažaj, pri- ims je kuga, da vse. umira! _
Žid: Ba, slišal sem nekaj in bas , zato" grem. tja! Hudo razsaja?
Kitajec: Mesta, trgi, vasi, sploh vspizumira. pomoči hi nobene! Bežite!
Žid: Kaj pa mandarini, policija, žandarmerija, se tudi teh prijemlje?
Kitajec: Prav nobenemu ne prizanese! Vse bo proč! Kakšen človek ste vendar, da'drvite v svoj pogin?
Žid: Hvala Abrahamu, jaz sem trgovec Svinjskorebro, rojen sem v Ljubljani, trgujem v Zagrebu,, brata imam v Berlinu, Sina v' Parizu, hči pa gre v kratkem v Moskvo. Mene, vodi kupčija na Kitajsko. ‘
Kitajec: Ni mogoče! Kupčija?
Žid: Ne.glejte nie ’vendar tako de-belo!. Kupčija bo zelo dobra in nosna, kajti kupujem 4t lase!
Kakršne razmere . K///'K
Gospod: Ste Kili na sejmu, ki ste kupili kravo. Koliko pa ste dali zanjo?
Kmetič: Gospod, tega Vam ne povem, ker bi bilo treba takoj spet kakšne nove procente plačati! g
Vzgoja nezakonske dece.
;. Katehet:-Milka'.povej nam, kaj je ' pri sv. krstu najpotrebnejše?
M'ilkh:: Pankrt. . \	!	i.
■ IIdano ljudstvo.:
Prvi; turist: Ti, Miloš, zdi se mi, cla sem zagleda! na onile skali neko prikazen.-Kaj)' če nas je prišel opominjat gl Pásic, da se mu slaba godi!
Drugi turist: Beži, beži! Jaz nisem, videl, drugega, kakor divjo kozo!
* *
/Pomisli, včeraj sem videi |am-le
N arocuj te-
Idealne sanje,
Kmetič seje in zagleda ob njivi na tistem oglu človeka, ki je zavil klo-prbfesorja, ki Iga nepremično opazuje bavo - v slovenskii narod! Taka ne-V stavi se ter ga začuden motri.	s ra m nosi!«
Profesor: No, kaj pa zijate. Povejte- tajši, kaj sejete?
: Kuni je Zavil klobaso?« »No, v Slovenski' .Narod!«
Iz domovinske malhe.
Dramlje. Na svojem potovanju se je zglasil »Škrat« tudi pri ñas. Silno se je čudil takšnemu prevratu, kakršen s(e je zadnje čase pri pas odigral. Razen drugih »kulturnih« naprav je našel tu kar 4 trgovine, ki z vljudnostjo, in postrezijivostjo kar tekmujejo med seboj, po tuje bi temu rekli, da delajo i druga drugi konkurenco. Da ti ni treba samemu nositi košare skozi vrata ter da si prihraniš nekaj korakov, če si .slučajno mislil zaviti v katero drugo trgovino, poskrbi že gospodična Angela. Ker ti našteje poleg tega zelo ugodne cene, se boš tudi drugič rad oglasil k ti gospodični. Gostilne, ki jih tudi ni baš premalo, bi bile še precej zabavne,
• če bi le Jernejca Š.....'navadno ved-
no ne pogrešali. Za velikonočno streljanje smo se pri nas tudi pripravljali. Zelo nam je žal, da se te velikonočne zabave, ki smo jo imeli, ni udeležil tudi »Škrat«. Ker to ppl nimamo časa več razmotrivati in pisati, upamo, da se »škrat« spet oglasi pri nas in si ; sam nabere novic.	»Jovžek«.
bt. Jur ob j. š. Pri. nas gre svet j svbjo pot. če bi ne bilo včasih malo \ dežja in drugič spet lepo in toplo Abreme, pa bi ne bilo nikdar nobene spremembe. Zato je pri nas vse na nogah, če se zgodi kaj • novega, pa čeprav kaj . sicer malenkostnega za svetovni tek. Najzadnejša novost, ki smo jo doživeli, je bila tožba našega sovaščana' Miklavža z nekim celjskim profesorjem. Pravzaprav je profesor tožil Miklavža, in sicer radi — razžaljen ja časti. Zgodilo se je takole:
Miklavžev osel je nesel moko iz vrhniškega mlina, njegov gospodar je bodil seveda za njim. Srečala sta nekega košatega gospoda, ki ga niti kmet niti osel nista poznala, Ker je bila ozka pot, se osel ni hotel ‘umakniti v, travo, gospod pa še manj. Saj bi tudi ne bilo lepo od osla, da bi se mu moral gospod umakniti, ne? Osel pa je zgrabil gospoda ža lasni čop, ga sunil-v, sredo travnika ter korača!' svojo pot.
’ K met pa tudi — — —' ■ ■
Profesor se je pa raztogotil in jo začel zmerjati — kmeta, češ, da bi moral svojega osla naučiti lepših manir. Kmet pa mu je- dejal:
»Gospod, slišal sem vedno, da se I pametnejši prvi umakne. Ta osel ni nič študiran in ne moré biti pametnejši!«
To je bilo profesorju preveč. Pozval je Miklavža pred celjskega sodnika in kmet je tam vse po resnici razložil, kakor je bilo. Profesor pa je dejal: »Vse je res, kar ie povedal obtoženec, ali v mislih moj e grdo razžalil, dejal je: »Ta osel ni nič študiran«, pri tem je pa mislil na drugega osla, ki je študiran in to sem na vsem svetu edini'—: jaz!«
Sodnik hi vedel, kaj bi napravil. Poslal je oba domov in obljubil' čez 14 dni preiskavo: na licu mesta. »In osel mora biti tudi poleg!« je dejal.
Kaj se bo zgodilo, bomo že-poročali. Na Svidenje! >
Ponikva ob j. z. Ker nisem brezverec rad poslušam vsako • pridigo Ep postajam od vsake vedno pamet-
nejši. Tako sem tudi neke nedefje slišal, da. se je sveti Bernardius vse življenje kesal, šamo radi tega., ker je nekoč ukradel 'le toliko smodnika, kolikor oo. frančiškani potrebujejo za enkrat »šnof ati«. Ta zgodba mi je navdala take-le misli: Da pojte rakom žvižgal vsi zgodovinarji in tudi tisti šchwarz, ki pravijo, da je 'iznašel smodnik, če bi ga bil res ta človek iznašel, kako bi ga bil mogel potem Ber-nardius ukrasti; ko je pa živel .najemanj 200 let pred Schwarzem. • Hm!h— Pet mladeničev je Mo nekoč, ki so sila razuzdano živeli; ali zadela jih je kazen, zgodil se je čddež: zvečer so šli zdravi .-spat - in zjutraj so mrtvi vstali To so čudeži iz pridig, ki jih sliši le oni, ki bodi pridno pridige poslušat.	»Z«.
Peterhtije: Že vrabci na cesti čivkajo, kaj se je pri-nas zgodilo; seveda je tega že dolgo, dolgo! — Pravijo, da so se nekoč naš — ne vein, -kateri — dušni pastir jphobjedli-''domačega golaža in so.šli v gostilno, da si privoščijo. enkrat kaj boljšega, kar jedo posvetni ljudje. Pa so-se gospod usekali. Zboleli so in so se.takoj drugi dan napotili k težkemu zdravniku ter ga prosili, naj jih preišče. Povedali so mu as c po resnici, kako so nalezli bolezen; da so namreč dobili tudi V gostilni - prestan golaž. Zdravnik je seveda kot bi trenil, ugotovil diagnozo, jim dal zdravila ter skomandiral diete, nato pa jim je še prijazno svetoval: če boste jedli kdaj še kakšen golaž kjč, nikar ne pozabite, da je treba na vilice prej natakniti — ktiton!«
Izšla je kuharska knjiga, pod imenom „Kuharska pratika“, pobi se v vseh knjigarnah in. trgovinah ter > v upravi „Škrata“, Celje, Vodnikova ul. 3.
Razširjajte.
Lunine spremembe;
zadnji krajec, ;	* mlaj,	prvi krajec, , polna luna..
V splošnem intere su vseh Slovencev bi bil skorajšnji lunin mrk za večne čase.
Št. 3.
fležnikarna Jos. Vranjek
Celje, Kralja Petra cesta
priporoča v bogati izbiri svoje izdelke^
Josip Kos
čevljar
Celje, Ljubljanska c: 10
Odlikovan z zlato kol. Maribor 1922. Diplomiran I. .r. Celje, 1922.
MARTIN OREHOVO
Gosposka ul. 14 CELJE Gosposka ulj 14 krznarski mojster in izdelovatelj razn.h čepic.
Prva celjska likalnica in čistilnica
Franc Hradila nasledi
JOŽICALESKOVSEK
Gosposka ul.'13 CELJE Gosposka ul. 13
Štefan Ferant
urar državnih želernic
Celje, Slomškov tr>g.
Priporoča se
Ludvik Petek, Gele
trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga.
krojaški mojster
CELJE, Dečkov trg.
CevlJarsKi mojster
Plevčak Frane
Celje, G aber je štev. 14.
„De-PlaJt je najelegantnejši „De-Pia“ Je najtrpeinejši „Oe-Ela“ je najcenejši lzdelovalnica dežnih plaščev »De-Pia« v Celju.
Ivan Toček ml.
Prva celjska kemična čistilnica in barvanje oblek
Ilelje, Gosposko ulica 16.
dežni plašč
flajveëji uspeh imajo
„ŠKRBTOVl“
inséra til
Brata Šumerin drug
priporočata
manufakturo.
CELJE, Glavni trg.
MARY SMOLNIKER
Prešernova 26	C EL JE	Prešernova 26
Priporoča znane; naj modernejše: klobuke za dame v veliki izbiri in nizkih cenah. .
Priporoča se krojač
Maks -Zalmkoàek
CELJE.
Anton Lečnik
prej F Pacchiaffo
urar - zlatar^joptičar
Celje, Glavni trg l
Gledališki frizer za dame in gospode
It. Grobelnik
Celje, Glavni trg 17.
Zaloga šmink, lasulj itd.
Danica Kolšek
modni salon za dame in otroke Celje, Gosposka ulica 17.
= Priporoča se
„BBLHBH
A. Černe
Celje,
Gosposka
ulica
Foto-atelje
za moderno fotografično in umet.siikarstvo in povečanje slik.
Rudolf Lešnik
modni atelje Celje, Slomškov trg št. 4.
Obleka
moška iz pristnega češkega sovjeta in fina dunajska konfekcija Din 660-—. Fina damska volnena obleka Din 240 -. Damski plašč Din 450—.. Fantovska obleka Din 75 -. Dekliška obleka Din 50 -. Prodaja veletrgovina ;
R. STERMECKI, CELJE.
Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnite^ vožnje. - Cenik zastonj. Trnovci engross cene.
Konrad
Kager
optik Celji Gosposka ulica.
Zaloga najmodernejših PRT*. čevljev -"MRI
Štefan Strašek
Celje, Kovaška ulica 1.
¿tratijo Munšek
,	fotograf
CELJE, Cankarjeva c. 9. CELJE izvršuje najfinejše in najmodernejše fotografične slike i. t. d.
O J&ratovi“ sovražnici.
Poje Tina, Uki.
Leži, Teži mi mesto belo, Celje belo in veselo . . . !
. (Nar. pesem.) .
1. ; Po ulicah gospa, glej, bodi, oblečena po najnovejši modi: njen hermelinov plašč v vetru vihra, na prsih se ji »Orden« lesketa; na roki ji visi nahrbtnik nov, bogve pač, kakšen je namen njegov. Leti, na glavni trg, glej, pribiti, na Škratovega«, prodajalca naleti. | (»Škrat« velik je nasprotnik njen, tako- hud kakor drug noben, ker on francoske nemščine ne zna; on o politiki slovenski le čveka m o gospodih župnikih kaj piše pregrešnega rad ter iih tudi riše.
Zato ga hoče dama,1 ugonobiti in bogoljubno delo s tem storiti.)
g
Takoj pokupi dama vse izvode, pretrga jih čez pol, v nahrbtnik. stlači, ker ji ne zmanjka te prelepe mode, vsak dan z nakupom »Škratov« se korači!
No, prodajalci se ji pa smeje, ker jim kupčija res izvrstno gre!
Ker vedno, kadar dama k njim zavije, zaslužijo bogate provizije! -
(Sledi še konec.)
S ceste.
»Zakaj si pa vzel tako majhno ženo?«
»Jaz sem si vendar izbral med slabim — najmanjše!«
* * * .
»Gospodična, dovolim si vas prositi za roko!«
»Imate kaj dobrih referenc?« ,
»Da, gospodična, pri: dr. Spahu sem bil dosedaj — evnuh!«
* *
»Ti bik, svinja, osel!«
»Gospod, obdržite vendar, te parlamentarne izraze zase!«.' ■
^ ^
»Ti, kaj misliš, kje tiči vsa ing' drost današnje policije?«
»Brezdvomno v pendreku!«
, v 5*5 5|c 5ic	U
»Je-li vaša hčerka kje nastavljena?«
»Ne, ampak pri nji se nastavljajo gospodje!«
* * *
Bodoči muzikant. •I i
Nepotrebni okraski.
»Hej, slišite, gospod,, takih , okra- . »Nb. no,'ne :zaihex;ite,;.;šaj’se v a in sko.v pa ne potrebujejo naši kaude- precej umaknem!« ‘ ; labri!«	; hf vN, ,«-■
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ciril Bohm Uredništvo in uprava: Celje, VodafemnE^,
Urejuje Viktor Fric.
Hjica 3. -4-, Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
■ .-v-