ARHIVI XXI 1998 1/. prakse /.n prakso 87 Pogovor s prof. Christopher, em Clarksonom NATAŠA GOLOB UVODNO POJASNILO Ko jc v jesenskih mcsecih 1995 začela kolegica mag. Jedcrt Vodopivec popravljan raz stavo Zapis m podobo - ohranjanje, obnavljanje, oživljanje (vrata jc ociprla 1 I. apnla 1996) ter z njo povezani mednarodni simpozij (3,- 5. j ni i j 1996), kije zbral strokovnjake različnih smeri in raziskovalnih "Ijcv, sc, ic med imeni strokovnjakov, ki jih želimo povabiti v Ljubljano in užiii njihovo znanje, med prvimi pojavilo ime Chri ;lopherja Clarksona Kdor sc |c kdaj ukvarjal s srednjeveškim, vezavami, njihovim restavri *anjem 11 posebnimi potezami knjig z Britanskega otočja, jc njegovo delo poznal. Izšolal te številne ugledne rcslav-ratorje in v znanstvenih pubiikaciiah prispeval lepo števil» razprav.1 Razdelili hi jih lahko na nekaj področij, h katerim sc jc Christophcr Clarkson ves čas vračal, to so problemi, k; sc nanašajo na seslavo srednjcvcšk:h kodeksov, posebej vezave latinskih oz-roma zahodnoevropskih kodeksov,2 na varovanj, reslavriranje, k on serviranje in prezcntacii i srednjeveških kodek sov in fragmentov1 in problemi 1 izvini i iz Napisul jc mill knji^Hi "Safe Exhihitinn nf Hooks and Manuscripts". /a kalcrn p;i in niknli nnsel /¡llii/niku. "Appendix ti: A Molt I'll ihc Ci in si rue lino nt Ihc Mnnilscc Gospel Lcclionary*'. The Inurnal nf ihc Wallers Arl Gallery l';7X, sir. 72-73. "Limp Vellum liiniffiJ anil lis I'nlcnlinl as a Conservation Type Slrutluic fnr iht Rcliiniliny nl ihc liarly l*rinlcd Honks", I I itch :n lyH? "English Mnnaslii Himkliinilinj; in ihc 12lh Ccnlury", /hnrnik ra/pr.-iv s knnlercnce v Ericc (llalija). September IW2. "licdiscovcrinji 'Vchmcnl; The Nalnrc nl ihc Iknsl". The l"aper Cnnscrvalnr, vnl. 1(>. 1992, Mr *i 2f>. "Medieval anil Kenniisancc Manuscripts in ihc Waller. Arl Gallery' , (K.-i tiling Lillian M.C Hanilall), Hallimnrc ■ Lomlnn I 'J') I. I'niicctivc Dn.xcs Inr Near Eiaslcin Bonkcnvcrs fioni Ihc Mimwssiaii Cnllceliiin" AIC Journal, 1975. vol. IS., no. 2. sir. 10- If). "The Cnnscrvalion nl' Early Hnoks in Cinlex Fnrm: A 1'crsnnal Approach", Tilt Taper Ciuiscrvnlnr, l'J7K. vol. 3. sir. 50. "CiHiscrvalinn Priorities: A Lihrary Conservator's View", /hornik "Conservation nl Library ¡mil Archive Malcrhls and ihc Graphic Arls" (oil Guy 1'clhelbridge), Kullcrwnrih l'JX7. pp. 2(11.21)9. "Smring and Frni)ling Parchment and Vclhim", The .Scrihe Newsletter III' Ihc Sncicly |>I Scribes anil illuminators, 19K3, sir. 15. "A Conditioning Chinihcr I'm I'uichnient and Olhcr Male rials", The I'.ipcr Conservator. vnl. If). 1992 Mr. 27-311. "Hoard ,Sinning A New Technique lor Rc allacliinj; Honk bnanls", ll*C ■ Manclicslcr Cmllcrcnce, 1992, sir. 15N I fi t "Housing Single-sheet Material: The Dcvelnpmcnl of ihc posebnosti neevropskih vezav,4 Oktobra 1997 jc mag. Jedcrt Vodopivec v imenu Arhiva Republike Slovcniic organizirala dvotedensko dela vnico o problemi t srednje veskih vezav in Sej sc tj pndruzila tuc restav ralorska skupina iz Narodne in Univerzitetne knj.^nicc Poleg tega jc prof. Clarkson irtel predavanje na Filozofski fakulteti o poplavi v Firencah Icla 1966 in na njem jc izjemno vznemirljivo predstavil to katastrofo V listih dneh smo posneli tudi pogovor s prof. Clark sonom, ki jc bil prvič predvajan na programu ARS Radi.. Slovenija 17 dcccmbra 1997, zaradi nenadtjanega odmeva pa še 31. dccembra 1997. POUOVUROKN11G1 NG1. Spoštovane poslušalke, ccnjeni poslu šalei. danes je z nami v studiu izjemen gost. To jc prolcsor Christophcr Clarkson, ki prihaja z \Vesl Dean Collcgca v Angliji. Tisti, k: smo 'jud'.c knjige in sc ukvarjamo predvsem s staro knjigo, s knjige, kot objektom, pa tudi s knjigo kol varuhom mnogoplastmega tekstovnega in likovnega sporočila, ga že dolgo časa poznamo: brez dvoma jc ena osrcdnj.h osebnosti za vpra šariia, ki sc nanašaj ) na tehnologijo, na strukturo, na materiale srednjeveške knjige, poznamo ga zaradi tega, ker jc prav gotovo osrednji pozni' valcc problemov, povezanih s srednjeveškimi knjižninjI vezavami. V njegovi bibliografiji jc vrsta člankov, ki govori.o o anglosaški, nor mansk inonastični vezavi, o težavah z rc nesančno vezavo, člankov, ki govorijo o arhivski vezavi, profesor Clarkson sc jc ukvarjal cclo s Kitajskimi srednjeveškimi oziroma starimi veza vami. Z? lam ^pomladi smo ga lahko po/.dravili v Ljubljani: takrat jc bil ob 40, oblctnici usta novitve Restavratorske delavnice pri Arhivu Rc puhlikc Slovcmie organiziran mednarodr sinv pozi i Takrat nam je naklonil zelo zanimivo in izčrpno predavan.c, ki jc seveda rasllo iz nje govega dolgoletnega ukvarjanja s problemi, k. izvirajo iz poškodb zaradi razstavljanji starih knjig. Ta pr, spe vek, to predavanje je zda ob javhcno v simpo/ij.ikcm zbori it in pod naslovom "Varno rokovanje in razstavljanje srednjeveških rokopisov". l-'asciuilc Sy.sicmat Ihc U'xtlcian Lihrary" (s Helen Lindsay)t Tli': 1'apcr Cnnscrvalnr, 1994, vnl. 1 K. sir. 40-4X "The Restoration nf Olil Chinese Hnoks" (Icla I99f>, kil snin ilnbili pnilalck n naslovu, jc hi I j knjiga v lisku), 58 1 v. prakse* za prakso A < jlVI XXI 199H C Clarkson in udeleženci seminarji! 'Konserviranje srednjevešk-h vezav" v Arhivu Republike Slovenije v Ljuhl iarn. 20 -30. fttobra 1997 Zdaj, ko sneiramo to oddaio, smo v oktobru leta 1^97 Ravno te dni poteka dvotedenska tcoreisku-praktična delavnica, ki sta jo sknpai organizirali Restavratorska delavmca pr. Arhivu RjpublikL Slovenije in Restavratorska delavnica pri Narodni in univerzitetni knjižni v Ljub |in. V teh dneh pa nam je, v okviru preda .ari n.. oddciku za umetnostno zgodovino na filozofsk1 fakulteti, naklonil še posebno predajanje, in sicer o poplavi reke Arno leta l96o, ki je pičija mnege dragocenosti v Firencah. Tisti, k se te katastrofe izpred tridesetih let še spominjamo, vemo, da smo lakral dobivali predvsem podatke o poškodovanih slikah, kiji \ arhitektur zelo malo pa o knjigah. Profesor Chri Uopher Clark sonjc takrat prišel v Firence prav zaradi kn ig. In tukaj začenjamo naš pogovor. NG: Spoštovan nrofesor Clarkson, hvala, ker ste prišli v naš studio. Pravkar sem omcniia Vaše predavanje na oddelku za zgodovino nmetnosti na filozofski fakulteti v l mbljani, v katerem ste se s sliko m besedo vrn. i v čase firenlinske poplave leta 1966. Vsi smo osnpb spremljali po- g'ed na razsež.nosh katastrofe in ob Vašem pogledu nazaj smo občudovali Vaše /nanje in .zkiišnjc pri reševanju starega Knjižnega gradiva. Bi hoteli orisati to poplavo še širšemu slovenskemu občinstvu - i povedati, kako ste doživljali to katastrofo? CC Bil sem mlad knjigovez, ki je prišel v Fircncc z hmansko ekipo prav gotovo sem bil najmlajši med vsemi. Za seboj sem imel šolanje za nmetniške vezave. Prišel sem 1. decembra 1966; bilo je temno kol v rogu in na železniški postaji me je nekdo pobral ter me z. avtom odpeljal v penzion, ki so ga pravkar počistili: to je bd Pen!.'one Britannia oh Arnu Takoj smo se lotili dela, vso noe smo razpravljali o težavah in se skušali organizirati. Dodeljeni smo bili Bibboteei Centrale Nazionalc di Firenzc, določen. za reševanje njenih fondov. Knjižnica stoji ravno nasproti cerkve Santa Crocc tiK oh Arnu Prav sem je najprej butnil veliki val vode iz Arna in nasip sc ic pod podi /lan.mi vodami vdal. Bilo ;c 4. novembra zgodaj zjutraj, ko ju obramba popustila in val je naglo prodrl v Knjižnici nato pa se razlil po ozk'h ulicah za knjižnico in Santa Crocc.. dosegel veliko hitrost in kot hudournik jemal s sabo drevesa, avtomobile, vse, kar ni hilo pritrjeno. Tiste usodne noči, 4. novembra, ki je seveda nisem doživel,je voda poplavila tudi kleti ti prav kmalu seje razlilo kuirilno olje iz cistern za centralno ogrevanje in vse je bilo konta-min rano. Tislikral je voda segla do drugega nadstropia B riliolcchc Centrale, kar pomeni, da je poplavila tudi skladišča v kleti, pritličje z osrednjo avlo, kjer je ludi kataloški sistem, prvo nadstropje in v drugem nadstropni je segla še več kol meter visoko. Tohko o Osrednji knjižnici, v Firencah pa je še p bližno 140 knji/nic in arhivov, v k;ilere nisKo i jkoii stop i. Gre za večje in manjše zbirke knjir in rokopisov, ki so tudi bi'c delno iili povsem poplavljene in poškodovane. Da ne govorimo o muzejih in galerijah. Ko sem v decembru prišel v Firence, je hilo tako kot v vojni lakral sc mi je malo posvetilo, kai pomeni katastrofa, kai so poškodbe, kako se odzivajo ljudje v takem mestu Pravkar sem si p doH dobro specialistično znanje v dveh ai hivih in bibliotekah, seveda pa nisem imel nobenega znanja o drugih stvaritvah, umetninah v muzejih, galerijah in arhivih. NG: Na predavanju ste omenili visoko šle vilko: rekli sle, da je poplava prizadela 3 ali 4 in lionc kniig. CC, rlo številko smo dol.Ji iz poročil različnih ustanov, ki smo j i poznali i" smo bdi z. njimi v sliku do božiča 1966 in do januarja na sicdnje leto: takrat smo skušali ugotoviti, koliko knjig oziroma enot knjižničnega gradiva je prizadela poplava. ARHIVI XXI 199h Iz prak sc za rak so 89 Veliko stvari jc šlo povsem po zlu. Kdor jc takrat spremljal poročila o poplavi v Firencah, se bo -»pomnil besed o dragulj arski h in zlatarskih delavnicah na Poutc Vccehio, ki ub jc voda po vsem razdejala. Sc vedno sc zgodi, da sem Iri tja potegnejo z. dna Arna kak zlat predmet seveda nekaj kilometrov niže. Sicer pa mora bit: v strugi šc ogromno predmetov, ki iili jc voaa preprosto odplaknil;, .z poslopn in odnesla s seboj, NG: Nemogoče jc obrzdati katastrofo takih razmerij. Vendar mc zanima, ali vemo, kakšno pot bi bilo treba ubrati pri reševanju, ali vemo, kateri postopek bi bil na i ustreznejši. da h zacelili rane po taki katastrofi. V strokovnih krogih smo namreč govorli, da jc naj pametneje po plavljcno gradivo Čimprej zamrzniti, ga konser vira t i v hladilnici in počakali z rcstavralorsl .m posegom na p.imercn Ča.s. CC To je seveda res, vendar sc v Htcneah h udje med katastrofo in neposredno zatem naj bolj bali infekcij, bali so sc, da sc bodo plesen in drugi mikroorganizmi razrastli, bali so sc ho lc/.ni ki bi izbruhnile zaradi razmočenosti in temu poznejšega sušenja. Za Bibnotcco Centrale Nazionale jc takratni direktor, dr. Casainassima, ukrcnil največ, kar je bilo mogoče storiti v danili okoliščinah. V pri tličji« Bibliotcchc jc organiziral čiščeviic knjig, k. so bile do ne razpozna vnos'i prekrite z blatom S pomočjo žive verige, sestavljene iz številnih prostovoljcev, so knjige na loži11 na tovornjake in jih odpeljali v snšiiniee, največkrat v tobačne sušil nicc, po vsej Italiji. Takrat zaradi okoliščin li bilo elektrike in hladilnice v Fircncah niso delovale, sicer p;, poplavljenega gradiva nismo zamrzovali vse do sedemdesetih let. Ta nasvet jc uporaben le za recimo temu "moderno poplavo", če je seveda dovolj niao prepojeno z razlitim knnlnin oljem. Dasi ;c bri tansk' skupina delala v pr it. ffltnihj < z.Mo nevarnih okoliščinah in ic bila fJiipBlje% na naj linj šc posledice, jc bil ukrep dr asa masama v takratnih razmerah odlična poteza Kadar jc ticba posušit :ibicktc takega tipa, ki so zelo )bč:il!jivi, ko gre npr. za usnje na platnicah, jc veliko nevarnosti, da sc bo material odzval drugače, kakor si kot restavrator želiš. Vsi vemo, da povsem premočenih usnjenih rokavi nc smemo sušiti na peči, ker sc bodo skrčile m sc nam potlej nc bodo več prilegale. Seveda jej bilo snšenje v sušilnicah tvegano in tako je nastala ogromna škoda, a verjetno ie bila inanjsa. kot bi nastala, če bi ptivscm premočeno gradi1o pustili na kupih in ga prcpnstiL naravnemu sušenju. Pcrgament in usnje bi sc zlagoma spremenila v že lati na slo snov, polno vode ir] tako bi šlo vse skupaj po zlu. Cc bi sc zdaj spopadel s poplavo n bi bila dovolj majhnih razmerij bi najprej izloč'1 knjige oziroma kodekse s trdo vezavo v pcrgament Ovil bi jih v platno in viakinl naravnost v zmr-zovalnik ter jih zamrzil z ogljikovim dioksidom Tako bi ravnal z naibolj občutljivim in zato najbolj ogroženim gradivom. Če bi tako gradi,ro prehitro osušili, bi med material1, ki so upe rabljeni za vezavo, prišle do napetost« elastičnost gradiv sc namreč spremeni. To jc za rcstaviiranj; velik problem. Za usnje ic najbolje, čc g;: naravno slišimo pri sorazmerno nizki tem-peratu: i ob števil 1 h gibljivi» ventilator-jih, ki sproti odstianmjeio vlago. S Ep i ju i m i| vezavanr jc vse nekoliko lažje, pod pogojem, tla nc gre za posebne zbirke. Pro-blcnr so spet pr. moderni knjigi naScga časa, ko imamo papirje, prevlečene z različnimi premazi, kot so sodobni umetniški papirji, ki vsebujejo kaolin. Zato sc navadno zgodi, da take knjige končajo kot betonsko trdi, sprijeli zidaki. Njim m pomoči in smo jih vsekakorizgubih. NG: Profesor Clarkson, govorite nam o katastrofah, k' so naravne nesreče in ob njih obupujemo vendar sc dogajajo in proti icmu nc moremo ničesar storiti. Poleg njih pa sc dogajajo šc druge nesreče; pravzaprav sc odvijajo pred našimi očmi n so praviloma manjše. Vendar znajo te mailmc katastrofe prerasli v uničenja. Kar veh ko jih je in priznajmo, njihov po v Zfoeitch jc človek, s svojim neprimernim in škodljivim ravnanjem in malomarnim odno;om do knjig, Ali sc motim? CC' Mislim, da navadno prehitro pravimo, da gre za naravno katastrofo in to sprejmemo, v bistvu pa je vzrok teli nesreč človek sam, ker ne nkrepr. tako, da bi nesreče preprečil. Na primer prezrta vodovodna napeljava iz -iklorijansk'li časov, ki lahko vsak hip poči, ali kaj podobnega. ■ c bi bih dovolj pozorni ali b" mestna uprava poskrbela za vzdrževanje, zamenjavo pip, ventilov m vsega, kar jc pod pi:t:skom, tal h nesreč nc b bilo Poleg tega je veliko sodobnih bibliotek grajenih tako, da napeljava vodovod, central na kurjava •• poteka naravnost skozi skladišča, ki bi jih vendar morali potegniti okoli prostorov, kjer so shranjene knjige in podobno. Poznamo številne slabe arhitekturne rešitve, s katerimi skušamo ali moramo živeli, Ker nas, konservatorjev, ni nihče nič vprašal. 90____I/ prakse /a praks»_,__ARHIVI Xxl 1998 C. Clarkson meti praktičnim delom scim tarja 'Konscrvinmjc srednjeveških vezav" v Arhivu republike Slovenije v Ljubljani, 20,-30. oktobra 1997 Bil sem član Britanskega komit:ja za Bri lanske standarde v križnicah in arhiv ih; sode loval sem pri poglavjih o načrtovanju skladiščnih prostorov in vsaj to daje knjižničarcin v Veliki Britaniji možnost, da svetujno arhitektom p projekt, ran ju novih poslop,; ali pn projektiral novih skladiščnih prostorov ali novih razstavne. Zaradi teh določil lahko strokovnjak za knjige au skupina, ki sprejema načrte, arhitekta opozori na standarde za knjižnicc m arhive in reče: Mi se moramo držati teh pravil in standardov ni se uh tudi nameravamo." (Jpi-.m. da arhilet . nimajo občutka, ua so zaradi vztrayn|a pri doiočili?i njihove čudovite stvaritve, ki so si jih zamislih, kakorkoli ogrožene. Upam, da ar-itekl ne bodo dobili občutka, da so njihova ži"ljen,ska dela, kakšna imenitna galc i;, ali kmižnica ali arhiv, preveč spre me nj ;na, preveč odoaljena od n uho ve vizije, samo zaradi tega, ker je treba spustovati Britanske standarde. Po moicm mnenju so (o pametno napisana napotila. NG Ali bi lahko unenovali kakšen arhiv ali knjižnico, kakšno poslopje, ki ie načrtovano po teh modernih standardih, 1. ie plod sodelovanja med arhitekti n strokovnjak za knjige, zlasti za posebne zbirke starih knjig? CC: Kot posebno pomembno arhitekturno stvaritev ne bi v tem hipu imenoval nobene, jih je pa brez. dvoma več, ki so posrečene, dobre rešitve. B.itansKi standard smo lahko uporabili p~i novem muzeju za Hcrcfordsko verigasto knjižnico, pol cm za novo kr žnieo pri katedrali v Hcrefordn, ki je z. muzejem povezana. V Veliki Britaniji in ZDA je zraslo kar precej prizidkov, ki so dobre in dobro načrtovane rešitve. NG: Marsikaj se lahko pripeti tudi v čital rneaht to so nesreče, poškodbe, ki jih seveda ne moremo oprtdeliti kot katastrofe, a so nepotrebne. Nikakor ne m-Siun, da so tega krivi kustosi, ki so navadno v rcsniei maloštevilni ter z.a-rad' vse večjega zanimama za zgodovino in za staro knjigo ne morejo ustreči zahtevam in pričakovan cm vse večjega Števila bralcev. Na drugi Urani pa sem na številnih razstavah videla, da so bili rokopi ;i in prvotiski neprimerno razstavljeni in spiašcvala sem sc, ali je sploh mogoče popravit' škodo, ki nastane med razstavo, ah je mogoče rcstavriraii poškodbe, ki nastanejo v sorazmerno kratkem času, potem ko j; srednjeveški kodeks dobro preživel petsto ali t'.soe let. CC; Zaradi slovenskega občinstva mi dovo-I te, da začnem odgovor pri pogledu s širšega zornega kota Zdi sc it j da jd po mnenju večine ljudi, ki je v stiku s srednjeveško knjigo, knjižni .1 ARHIVI XXI 1998 1'/ p rak.i c /a prakso 91 blok edino, kar je vredno ohranili. Na drugi si ran i pa se naravni material spreminjajo, postajajo v.se redkejši in tudi kakovost naravnih materialov, uporabljenih za srednjeveško Knjigo, se spreminja. Vzemi le za primer papi. ali tek stilne sestavine kako se je ta del gradiva spremenil; isto velja zu usnje - v.se te materiale je treba preštudirali, čc hočemo dobili ustrezne podatke. Zalo m nenavadno, da ie vse vce ljudi prepričanih, da je treba studii fizične, oupljive podobe knjige začeti pri razvozlavalljn izvora materialov in pri vprašanju, kakšna kakovost se v njih zrcali, pa tudi kaj nam povedo o zgodovini tehnologije. Kodeks jc med nnmi približno 2.000 let in jc post.il celostna m zapletena struktura, mnogoobrazna podoba, k. je več kot zaporedje leg porgainenla ali snopi cev papirja. Sledite laliko tehnološki zgodovini in z.godovii struktur, ki so se spreminjale iij oblikovale to, kar ime niijcmo srednjeveški knjigi), kodeks. V strukturah in materialih je sporočeno, kdaj in kjejc knjiga nastala. In velike je uporabi.ikov stare knjige, ki jih ne za ni ml izključno besedilo, prič pa se zanimajo za knjigo kol nb/jkl, za njeno liz.ieno podobo. Zatorej je cclotnost otipi ji vcg;i objekta vse bolj upoštevana kot nckai, kar jc treba oh ran ni - upam, da sc ne mol m. Stroka, ki o tem govori, je koa^kologija ali arheologija knjige. Vendar hi nujno, da |jo sprejemajo tudi knjižničarji m arhivisli. Oni sc bolj ukvarjajo z besedilno n formacij o. Jaz pa predavam na vseli koncih sveta: ti ki preden sem prišel v Ljnbljano, sem predaval na Pnneetomi v ZDA in predaval sem osebju v zhirki za stare in posebne knjige o zgode vini kodeksa in njegovem razvoju ter seveda o problemih varovanja ko-deki.a kot celostnega objcktii. To ie maihen uvod za tj da bi lahko odgovoril na Vaše vprašanje. Če govorimo o knjigi kot celostnem objektu, potem jc največji današnji problem razkosavanje knjig, prodajanje barviijh liislracii in koleriranih tiskov iz. knjig 18. stoletja. Gre za denar: trgovci bodo več dobili za posamezne li..lc, kol bi ga kadarkoli dobili za prodajo celotne, to je popotne knjige. To jc razlog za najhnjse kraje t po škodbe v naših knjižnicah in arhivih, 10 jc ruz.og m veliko zaskrbljenost- Kar ponusl.nic Koliko knjig prizadenejo bralci iz. kori::tolovskiii nagi-bo\. Drugi problem so razstave1 akvarelnc barve in pigmenti so zelo obelitijiVi na svetlobe,, nekateri bolj, drugi mani To nuj oo izhodišče za '.rditev, da jc zaprta knjiga najboljša časovna kapsula, najboljše varovalo pred 'taranjeni, kar jih imamo. V tistem hipu, ko odpremo knuj,o, naj gre za akvarele iz IS. stoletja itt fotogrMski alf.:m iz 19. stoletja, v usten li pn so upouobitvc najboljše, najoslrcjše. Nikoli več nc vidimo enako dobrih upodobitev. Brž. ko vzamemo slike, iz knjige al odprlo knjigo razsluviino, jc potreben le dan ali dva, da začnejo bledeti in izgubljati barvno nasičenost, da sc začnejo starati. To, kar imenujemo "sveže stanje", jc treba v celoti ohranC . zalo, da bi uživali mi sami in tudi prhi.dnj rodovi. Zaprta knjiga jc nedvomno laka "časovna kap.siilii" ■ i naiboljc varuje pred zunanjimi vplivi. Naslednji problem so razstuvc rokopisov ali listov različnih tiskarskih tehmk. Vedeti moramo, da imamo poleg občuti ;i vi h koloriranih I slov tudi 'zjemiui občuti j i vc tiske. Ko odprete knjigo ali nizsluvite list, sc na površini začne proces staranja, rečemo, oa je strun "opaljenn". Zalo jc vprašan|c, ah bosle pustil knjigo odprto le na eni strani in dovoli11, da bc opaljena le tista stran, ali pa bosle liste obrača!! in dovolili, da bo postopno opaljcna vsa knjiga. Oglejte ¿i kakšen zgodnji rokopis, recimo piirpurncga in modrega in videli bosle, daje na straneh, kjer so n.jn.ature majhne, barva še vedno sveža, takšna, kot jc sprva bila teh strani namreč ¿ploh niso razstavljal. Na straneh, kjer so velike in pomembne upodobil vc, pa je barva ubita in videli bosle, da jc umetniški vtis, k. veje iz podob, povsem drugačen. NG. Seveda je nemogoče, da bi i zboli šali ali obnovili prvotno barvitost pigmentov, da bi jim vrnili moč, potem ko so barve obledele .. CC: Res je, popolnoma res. Nc morete jih oživili, pi Klicati nazaj. Na voljo imate le eno sredstvo, časovna omejitev, zahteva, da bodo strani zposlavljene samo določeno število ur in ob znižan osvetlitvi, a barve bodo še \cdno postale opalicnc. Potem ko je škoda storjena, nc morete knjige zanreli, j tj vrnili na polico in se delali, kot da sc ni nič 'zgodilo. Stranem ne morete vrniti nekdanje svežine. NG: Takega pacienta torej ni mogoče ozdravil.. Kaj pa slnre knjižne vezave? Čc so knjige na razstavi nepravilno odprle ali zgolj prislcnjcnc na steno vitrine, namesto da bi ležale na ravni podlagi in bile podprle? CC. Srednjeveške knjige so bile izdelane po drnga^ni tehnologi" kot danes i knj;£c so ležale na policah. K:iji; -te police v sodobnem pomenu besede so iznašli v Italiji ob koni;u 15. stoletja in so se počas razširile proti severu Evrope, Tako smo dciifino v Angliji dobil, policc, na katerih kniigc nl;o ležale, pač pa so bile pokonci po slavljmc, šele v 16. stoletju, in sicer okoli leta 1 590. Zdaj so prvič pokonci stale knjige, ki so bik izdelane v tehnologiji in so imele strukturo, namenjeno spravljanju v vodoravni legi. Potem ko so knjigo postai'i[i pokonci, se je naiprcj začel pobešati Knjižili blok Stalnu teža knjižnega bloka vpliva na sive, Vi ga povezujejo s piatnico, knjižni blok vleče vežice na hrbtu, dokler sliki ne popirstno in sc knjiga tako deformua, da struk Ilira šivanja pri vrhnjih vczienh poc: Stanje je torej slabo. Knjiga, k1 .ma platnice večje od knjižnega bloka, je nastala prej, kot so kružne poucc postale moderne. Poleg lega so lastniki, aristokracija, kupe in drujji 'meli v cis- 92 I/, prakse za prakso ARHIVI XXI 1998 lih knjige z izbočeno okrogljcnim hrbtom, s platnicami, ki so segale čez rob knjižnega bloka, brez zapiral na sprednji obrezi - lo seje zgod.lo, še preden seje uveljavila knjižna pohca. Ko je pokončno postavljanje začelo svoj zmagoviu pohod, ni knjigovez imel nobene druge izbire, kol da 'j: začel postopno - lo se je dogajalo v na-slcdr jih dveh ali treh stoletjih - vse boli okroglih hrbe1., ga podlagati z okrepitvami m tako je prišel do knjižne vezave, ko je Knjiga na pol;ci sicer dobro stala, se je pa slabo odpirala In mojih 30 let v tem rokodelstvu je m nilo v ptizadc vanju, da bi spremenil sedanje knjigoveške lehnit-e, da bi bolje razumel tehnike srednjeveških knjigovezov. Ko sem se odločil za to vprašanje, mi je šlo za to, da bL naredil km;go, Ki dobro stoji na polici in sc dobro odpre \ in reči momm, da sem prišel do rezultata, ki je dosti boljši od počno stavljenih, skrajšanih knjigovcških postopkov po letu IfiOG. Odgovor je torej skrit v dobrem pa znav.inju celotne suukturc knjige ter v njeni materialni in tehnološki danosti NG: Kakor je videti, je nasvet, kaj stori i za prihodnost, vsebovan v dobn izobrazbi, k na;, zajame staro knjigo z vseh zornih kotov. Tako /nanje bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju knjige kot mnogoplastncga iib^kia, ali ne? CC Mislim, da razmere same opozarjajo, poskrbel i b mora! za boljšo izobrazbo vseh, ki so v stiku s staro knjigo. To posebej velja za kustose, k delajo s poscbnii li zbirkami: zalo da bodo razumeli, kaj uporabnik pričakuje, kako žel kni;go uporabil, notrcbuicjo precej bolj ec loslno podobo o problemu. MiKrafilmanj-^ lahko prihrani neposredno rokovanje z rokupisom, a če gre za rokopis, ki ima veliko slikarskega okrasa m je posebej zamniv za umetnostnega zgodo vinarja, potem ni načir.a, s katerim bi umet nostnemu zgodovinarju ustregli - m je Idkigrafiic ali fotokopije, ki hi,ga zadovoljila, vedno bo hotel videti izvjrnik. Če pa gre za rokopis, kjer je besedilo pomembnejše, potem je slikarski dkhis lahko na mikrofilmu ali v kakšnem nadomestnem mediju, tako da ga lahko večkrat uporabljamo. V takem primeru jc mikrofilm lahki; ustrezno nadomestilo z; izvirni mkopis. Zadnje čase so precej žive debate, da so digitaliz rane kopije rokopisov nov nadomestek. Trenutno pa najnovejša porodila o razi .kavah, opravljenih v Ameriki, pnvscm nedvoumno pra vijo, da danes digitalizacija sploh m alternativa, ni sprejemljiva kot nadomestek za izvirnik. Mislim, da so razlogi za skepso tciitni in pri pravljcn sem j i hI verj;ti. Digita.izacna bi lahko bila zammi/a spričo svo e jc iztekel pogovor s profesorjem Chri-slophcrjcm Clarksonom, Z besedami, da večje zarimanjr javnosti za staro knjigo in vse globlje znanje pomenijo obet za prihodnost, sc seveda stnmamo, a to nc sme zmanjšati naše pozornosti in skrbi za varovanje teh spomenikov. Profesorju Clarksonu smo sc zahvalili za obisk v studiu in z;; pripravljenost, da nam jc razgrnil svoje zna nje Hvala tudi vam, ki ste nam prisluhnili, da ste bili z nami.