Muha in metulj.                         naj   je  drugim   ne  jemlje.    Zato  je  naSa
(Jan Fr. Hruška.)                        krasota občutljiva ko svoboda sama proti
»Brn -  bm - bm -«    je    brenčala     ^sakemu najmanjšemu nasilju. velika  muha   in   obletavala   mogočni   cvet                                               Jos-  vruden.
solnčne rože,  na katerem je  pisan metulj                                Junček.
razgrinjal   pa   zopet   strinjal  svoja  krasna                        .j      ^   Hruška)
K.riifl*
»Sama   baharija  te  je,«    ga   je  zbadala         Lepo   pomladansko   popoldne   so   prvi*
muha. »Ako se kdo le dotakne tvojih kril,     krat izpustili živahnega junčka s čredo na
pa je konec tvoje slave!«                               pašo. Ko mu je veriga padla z vratu in je
»Mojih kril se ne sme nihče dotekniti,«     iz temnega, tesnega hleva prišel pod milo
je   mirno odgovoril   metulj.     »Mi  metulji     nebo,  ozarjeno  s   solnčno  svetlobo,  se  je
smo živi  prapori svobode. Svobodno leta?     vrtel  z  njim ves  svet  in  od  samega ve<
mo  po   zraku  pa  kličemo  vsem  stvarem,     selja ni vedel, kaj bi počel. Skakal je, dir#
naj  ima  vsaka  svojo svobodo v  čislih,   a     jal,  bezljal,  iz  objestnosti  se  zaletaval in
70
bodel s svojimi rožički, ki jih je bilo ko»         Junček  ni  slišal  nič.  ni  videl  nič,  prav
maj   opaziti,   vse, na  kar  je  naletel,   celo      kakor nalašč je zdivjal po pašniku čez gr*
grmičke in drevesa.                                              movje,   čez   mlake,  naprej,   naprej,   dokler
»Imej   pamet,«  ga je  svarila  krava,  »si*     se ni prekucnU v močvirje. Pastir je mo«
cer  si  zlomiš nogo!«                                           ral   poklicati   Ijudi,     da  so   razposajenega
w   ,   .      ,.      .                 .    , r>                      junčka z drogovi  izvlekli iz močvirja.   ¦
*l i   *h ^   ^T   S7ohod?«   •>? ,zas         Odslej   je  hodil   junček  na  pašo   prive,
mukal   junček   in   otresal   z   glavo   kakor      zan   starf   kray.  za   roge   Moral  je zmeraj
J'4                                                                       samo  tja,  kamor  je  krava  obrnila   glanro.
»Res.    svobodo    imamo,    svobodo,«    je      Da bi pa skakal, bodel ali vsaj stopil, ka»
potrdila krava, »ali kar ti uganjaš, je pa že      mor bi hotel, na to še misliti ni bilo. sama  svojevoljnost!«                                                                                            Jos.  Gruden.