PRIMORSKI DHEYHIK EZESS GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE UREDNIŠTVO: Ulica Montecchi št. 6 - Ifl nadstr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808 UPRAVA pa se nahaja začasno v ulici S. Francesco št. 20 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 7. julija 1948 Štev. 942 VOJAŠKA UPRAVA GROBO KRŠI SINDIKALNO SVOBODO DELAVSTVA PILICMI Hiram« IIIMIIIISIE MIE TREH NAJVEČJIH TRŽAŠKIH TOVARN Maršal Timošenko odlikovan MOSKVA, 6. — Predsednik prezi-dija vrhovnega sovjeta Svemik je odlikoval maršala Sovjetske zveze Timošenka z redom Rdeče zastave zaradi dolgega in vzornega delovanja v sovjetski vojski. Včeraj popoldne so bili aretirani skoro vsi člani tovarniških odborov ladjedelnic Sv. Marka/tovarne strojev pri Sv. Andreju in ladjedelnic Sv. Boka v Miljah Ze zgodaj sinoči se je izvedelo za. aretacijo nekaterih tovarišev, članov tovarniških odborov najvecjih tržaških industrij. Tovariša Dapretta in Luxo so aretirali kar na ulici, ko sta bila ravno na poti iz Doma pristaniških delavcev na sedež sindikatov. Metoda, .. ■''O io uporabili pri tej aretaciji, pa nam je že dobro znana iz časov .pred tremi leti: policijski avto se je nenadoma ustavil pred tova- ’ isenia sredi ulice in skupina civilnih policijskih agentov 3a> Macor, Danielut in Cattai. Sele po polnoči Pa smo prejeli sledeče službeno ju je obkolila. Na svojih domovih v Miljah Pa so bili aretirani tovariši Po-poročilo AlS-a: TRST, 6: (AIS) — Danes ob 16 uri je glavni stan zavezniške vojaške uprave izdal ravnatelju oddelka za javno varnost ukaz za aretacijo članov tovarniških odborov strojne tovarne pri Sv. Andreju in ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka, ki so obtoženi kršitve člena 505 italijanskega kazenskega zakona. Člane tozadevnih tovarniških odborov imajo načeloma za odgovorne za vrsto nedavnih kratkih stavk v omenjenih industrijskih obratih, ker so organizirali te stavke, kot navaja člen 502 italijanskega zakona. «z edinim namenom vsiliti delodajalcem druge pogoje ot dogovorjene«. Nadalje se smatra, da kr;i dejavnost članov tovarniških odborov pravice delodajalcev, v smislu člena 35, paragrafov a) in f) kolektivne delovne pogodbe za mehanične, kovinske in sorodne industrije. Ta ukrep zavezniške vojaške uprave, ki je vedno pokazovala razumevanje glede delavskega razreda, se smatra za potreben glede na nedavno vrsto očitnih dejanj določenih sindikalnih voditeljev, katerih dejavnost ni bila v skladu z resničnimi koristmi organiziranih delavcev, . Aretirane so bile sledeče osebe: • ZACCARIA NICOLO’-, DOPLICHER ERNEST, KUMAR VLADIMIR, RESCHITZ ALMA, CATTAI FLORIANO, LUXA GIORDANO, vsi iz strojne tovarne Sv. Andreja. PETRONIO ANTONIO, DAPRETTO GIGLIO, GORUPPI ROMANO, POBEGA GIOVANNI, LOREDAN LUCIANO, MACOR GIUSEPPE, nice Sv. Roka. SLUGA KAREL, vsi iz ladjedelnice Sv. Marka. MILO ANTONIO, DANIELUT GIUSEPPE, vsi iz ladjedel- Horba našega delavstva včla-njenega v Enotnih sindikatih se le Zaostrila zaradi provokacije z brisanjem dvojezičnih napisov v tovarnah, zaradi česar je bilo za-ia*no odpuščenih z dela 17 delavcev, od katerih bo 8 poklicanih pred sodišče, češ da so delali nasiija na(j člani Delavske zbor-niQe; sodna razprava se pričaku-le' Enotni sindikati so nato orga-ni2irali protestna zborovanja in Zahtevali izpustitev osmih tovarišev. Sledila je ponovna provo-kacija j dokončnim odpustom z de!a tov. Dapretta in Zaccarie v Poneaeljek samo zaradi tega, ker 71(1 Zborovanju nagovorila de-lavce in jim pojasnila provoka-Cl"°’ delavstvo je na to odgovo-ri °. kakor smo že poročali, s tem 11(1 je ob 12. uri zapustilo delo, al pa }e zapustilo delo od Ure dalje. To je vse. In za-r» piče v stvari sledeče: «Ne se preslepiti. Marshallov na-ni v nobenem pogledu nakloni Angliji. Mi vemo, da tega bi Ij* ni mogoče izvesti, ne da bos- uPorabile naša kolonialna ko tva' k' pa ^ izkoristimo lah-mi sami ne da bi bilo potreb-lc0j ua se ZDA vmešavajo v naše °nialne zadeve«. «Sunday Times« Ska ^0Uc*arja, da pušča dvostran-vs Pogodbi ameriški trgovini v Vrat*1 anf>*eskem imperiju odprta Co , Parizu je o ratifikaciji fran-zu ;*(neriške pogodbe govoril v j^°rnici finafični minister Rene yer- Predlog za ratifikacijo je 8odbe^eval 8 te,n’ 4e5 da s to po' 0 ne bo prizadeta francoska |)od'inia trgovina in da bo dobila n Poro zlasti francoska bombaž- industrija. ^ debato o potrditvi dvostranske POi »odbe je posegel bivši minister Cot. Poudaril je, da imajo ^^ Več inioroBo rtu fom Ha nnOU- da daje poda nadzira in d j. - več interesa na tem, da ponu-0 Evropi svojo «pomoč», kakor pfj ^ropa, da jo sprejme. Cot je še bo h"110'*' ameriška pomoč ne evt tila ’ da bi se razvila med- Er..®Pska trgovina in v^ba ZDA možnost, H * francosko gospodarstvo. Konč-p Cot opozoril zbornico, da bo arn ncija leta 1952, ko bo nehala !tor*r*^a Porno^> vezana, ka- (j0 danes in da se niti tedaj ne de,.re5ila svojih težkoč. Važno je ve-pomagajo ZDA Evropi sa-ojv 2a,to. da nanjo pritiskajo in da visnoiiJo njeno gospodarsko neod-Zunanji in finančni minica pozvala Cota, naj popravi !yOj, ie ............................ A. v* dvostransko pogodbo z ZDA. i . ... . i. ___ •^pretirane nazore*. 2. t. m. podpisala Av- Uv^ijSkl demokratični tipk ugo-»Vstr^’ da 130 ta pogodba podredila *u, 'jsko aki gospodarstvo in avstrij-,u'j Proračun posebni ameriški mi-' bo ijnela, kot še nikdar prej katera koli misija, neomejene pravice vmešavanja v notranje avstrijske zadeve in da bo ta misija uživala pravico izventeritorialnosti, kot jo uživajo poslaniki. Avstrijski gospodarski krogi pa so zaskrbljeni, kaj naj napravijo z ameriškim blagom, ki ga noče nihče kupiti. Od 65 milijonov dolarjev blaga, hi ga je prejela Avstrija od ZDA, je bilo prodanega prebivalstvu samo za 15 milijonov. V zadnjih treh mesecih je bilo nakopičenega v Avstriji za 50 milijonov dolarjev ameriškega blaga, zaradi česar je bila blokirana vsa avstrijska proizvodnja in splošno gospodarsko življenje. Vrhu tega pa grozi Avstriji povečanje brezposelnosti. nadaljnje obubožanje in propadanje avstrijskega gospodarstva. V listu «Tagblatt am Montag« piše poslanec Honner, da avstrij-sko-ameriško pogodbo ni podpisal, kot je to običaj, minister za trgovino, marveč da sta jo zaradi njenega političnega značaja podpisala zunanji minister in kanclerjev namestnik. Pogodba ima namen, da odtegne Avstrijo od njenih naravnih trgovinskih virov, ki so v vzhodni Evropi, in da napravi iz Avstrije orodje američke politike ških pravic «ni bila v skladu z resničnimi koristmi organiziranih delavčeva), kakor tudi borba za blokiranje odpustov, ki ie prav sedaj v teku. Toda prepričani smo, da niti ta najnovejši ukrep vojaške uprave, ki kakor še noben do sedaj tako grobo krši sindikalno suobodo in pravice našega delavstva, ne bo uspel odvrniti delavstva in vsega demokratičnega ljudstva od njegove odločne borbe za spoštovanje sindikalne svobode in udejstvovanja in za spoštovanje vseh določb mirovne pogodbe. Ta borba bo prav zaradi tega še bolj odločna in bo še tesneje strnila naše delavstvo okoli njegove sindikalne organizacije. Podonavska konferenca L-c v Beogradu 30. I m. BEOGRAD, 6. - AFP - V Beogradu javljajo, da se bo v Beogradu sestala podonavska konferenca 30. julija, kakor je bilo določeno. Na posredovanje sovjetskega poslanika ter francoskega, britanskega in ameriškega odpravnika poslov bo jugoslovansko zunanje ministrstvo poslalo vabila na konferenco, da se pripravi nova konvencija za plovbo po Donavi. ■ Sklicanje konference je bin sklenjeno med štirimi zunanjimi ministri v decembru 1946, ko je bilo določeno, da se bo konferenca sklicala po podpisu mirovne pogodbe z bivšimi nemškimi zavezniki. Izjava GF za Tržaško vzvezizresoSEilolRMij Tajništvo OF je na svoji seji dne 6. julija t. 1. razpravljalo o dogodkih, ki so nastali v zvezi z objavo resolucije Informacijskega urada Komunističnih partij in izjave CIC KPJ. Odločno obsoja poizkuse nekaterih elementov, ki izrabljajo ta dogodek za razpihovanje šovinizma in razbijanja enotnosti slovenskega ljudstva v okviru OF in s tem za razbijanje italijansko - slovanskega bratstva, skovanega s krvjo v težki skupni borbi proti fašizmu in imperializmu. Najodločneje obsoja klevetanja, ki se iznašajo v tej zvezi proti novi demokratični Jugoslaviji. izjavlja, da Je slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju neločljivo povezano s svojim narodom v FLRJ in da bo nadaljevalo v okviru OF, na osnovi tradicij narodno-osvobodilne vojne, in v najtesnejši povezanosti z italijanskimi demokratičnimi množicami, borbo za svoje pravice in za demokratične pravice vsega tržaškega ljudstva. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! TAJNIŠTVO OF ZA TR2ASKO OZEMLJE Resolucija Okrožnega komiteta komunistične partije Tržaškega ozemlja za Istro Centralnemu ko-mitetu partije: Okrcžni komitet komunistične partije Tržaškega ozemlja za Istro, ki se je sestal na ?eji 4. julija 1948, da razpravlja o težkem položaju komunistične partije Tržsškega ozemlja, ki £a je povzročilo zavestno defetistično delo nekaterih sovražnikov komunistične partije, želi izraziti Centralnemu komitetu sledeče: Posebni položaj, v katerem živi in deluje Komunistična partija Trža. šksga ozemlja, je z mednarodnega političnega vidika zelo važen , in močso občutljiv. Obstajajo sledeči posebni pogoji: a) Tu se vodi dnevno zagrizena borba v živem kontaktu z imperializmom in sovražniki demokracije. b) Tu živi ljudstvo treh naredno- Konumigticiie partije za Istro Nova nespretna provokacija zapadnih sil v Nemčiji Izmislili so si nov tajen komunistični dokument po vzorcu ..protokola M", dd bi odvrnili nemško prebivalstvo od težkih gospodarskih vprašanj - Nota zapadnih sil Sovjetski zvezi glede Berlina - ZDA bodo vodile proizvodnjo jekla v zapadni Nemčiji Novi uspešni napadi grških partizanov ATENE, 6 — Radio Svobodna Grčija poročai da so demokratične sile bombardirale malo mesto Ition v zapadni Irakiji. Diverzantske skupine demokratične vojske so pognale v zrak vlak na progi Vo-los-Larisa. Londonski radio pa poroča, da so partizani razstrelili električno centralo, ki je dobavljala tok Patrasu, ter da so v teku srditi boji 16 km od tega mesta. BUKAREŠTA — 3750 hektarjev zemlje ob izlivu Donave so očistili kobilic s kemičnimi sredstvi. Pri tem so se posluževali letal in očistili 250 hektarjev dnevno. BERLIN, 6. — Zapadne sile so danes izročile Sovjetski zvezi že več dni napovedano noto glede berlinskega vprašanja, po svojih poslanikih v Washingtonu, Londonu in Parizu. Vsebina not še ni znana, vendar je angleški tisk objavil, da izražajo pripravljenost zahodnih držav, da delijo s Sovjetsko zvezo oblast nad Berlinom, in da preučijo s Sovjetsko zvezo nemško vprašanje v celoti. Zapadne sile pri tem zatrjujejo, da imajo pravico do neposrednih zvez z Berlinom in da so pripravljeni razpravljati o celotnem nemškem vprašanju šele potem, ko bodo zveze z Berlinom vzpostavljene. Medtem so se zapadne sile in njim naklonjeni nemški reakcionarji poslužili nove intrige. Objavili so, da je angleško vojaško poveljstvo dobilo v roke tajne proglase nemške komunistične stranke, v katerih poziva na upor proti zapadnim silam v berlinskih sektorjih in na prevzem oblasti od strani komunistov. Na prvi pogled je bilo jasno, da gre za nespretno provokacijo, tako da združena socialistična stranka ne smatra niti za vredno, da bi zanikala obstoj tega tajnega letaka, ki ni niti podpisan. Vsakdo namreč ve, da v Nemčiji ni komunistične stranke, posebno ne v Berlinu, marveč samo združena socialistična stranka. Letak je popolnoma sličen »protokolu M«, ki so ga isti reakcionarni krogi, verjetno z vednostjo nemških socialdemokratov, razširjali januarja t. 1. in glede katerega je sam angleški državni podtajnik za zunanje zadeve Hector Mc Neil uradno potrdil, da gre za potvorjeno listino, ki so jo sestavili diletanti. Tudi po vsebini je današnji letak podoben svoječasnemu «protokolu M*. Iz tega razloga je obveščevalni urad angleške vojaške zasedbene vlade izjavil, da ima že teden dni v rokah letak, ki daja tajna navodila berlinskim komunističnim celicam za izvedbo upora. Toda uradnik angleške obveščevalne službe je dopisniku agencije »France Presse« izjavil, da je angleški obveščevalni urad prišel do tega letaka na zagon* en in sumljiv način, tako da ga smatrajo angleške oblasti kot nespretno potvorbo. V ostalem je zapadnim silam dobrodošel ta dogodek, ker jim je na tem ,da bi odvrnile nemške ljudske množice od težkega gospodarskega položaja in nezadovoljstva, ki Obsedno stanje v Peruju BOGOTA, 6. — Vlada v Peruju je proglasila v mestih Lima, An-con in Callao obsedno stanje; prepovedana so vsa zborovanja, prebivalstvo, ki ima orožje, so oblasti pozvale, da ga takoj izroči vojaškim poveljstvom. V mestu Limi je namreč izbruhnila vojaška vstaja, ki jo vodi poveljnik Llosa, ki je naklonjen skrajnim desničarjem. vlada v Nemčiji zaradi politike zapadnih sil. Krščanska demokratična zveza, ki je najmočnejša desničarska stranka v zapadni Nemčiji, je te dni pozvala Nemce v enotno fronto proti londonskim sklepom, ki potrjujejo razkosanje Nemčije na več delov in pripravljajo ustanovitev polkolo-nialne zapadne nemške države. Ameriški, angleški in francoski finančni svetovalci pa so na tiskovni konferenci potrdili, da bodo prebivalci v zapadnih berlinskih sektorjih prišli v kratkem do tega, da se bodo posluževali kot plačilnega sredstva edino sovjetske marke. Eato so vsi oni prebivalci zapadnih sektorjev, ki prejemajo mezde, protestirali pri zapadnih vojaških poveljstvih, ker so bili prisiljeni sprejeti 75 odst. svoje mezde v zapadnih markah. Imenovani finančni svetovalci so končno še priznali, da bodo morali delavci od onih delodajalcev, ki nimajo nemških mark, sprejeti celotno mezdo v sovjetskih markah, tako da bo postala zapadna nemška marka v Berlinu nepotrebna valuta. Hkrati pa poroča Telepress z Dunaja, da je prispel tjakaj ameriški podtajnik za vojsko Draper in izjavil, da bo načrt o demontiranju težke industrije v Porurju in Porenju spremenjen, češ da mora proizvajati Nemčija jeklo za vse evropske države, ki sodelujejo pri Marshallovem načrtu in ker je padla ameriška proizvodnja jekla. Draper je prostodušno še potrdil ,da bodo za naprej urejevale proizvodnjo jekla v zapadni Nemčiji izključno ZDA, ker je stališče Angležev glede nacionalizacije jeklarn postalo neizvedljivo. * # BERLIN. — Angleike zasedbene oblasti go obvestile predstavnike FLRJ v Berlinu, da ne morejo ugoditi jugoslovanskemu predlogu za uvedbo civilne zračne zveze med Beogradom in Amsterdamom, ki bi vodila preko Prage in angleške zasedbene cone v Nemčiji. KAKOR POD NACIZMOM Italijanska vlada odredila nadzorovanje zaposlitve po uradih, ki sličijo nacističnim ..Arbeitsamtom" - Po nalogu Vatikana bo vlada naložila delavcem prisilno posojilo (OdL našega posebnega dopisnika) RIM, 6 — Vlada je danes odobrila dve uredbi, ki so del Fanfanije-vega načrta in ki naj bi služili za «pobijanje brezposelnosti«. Prva uredba, ki bi morala prispevati k obnovi gradbene dejavnosti, ni nič drugega kot prisilno posojilo, ki ga bodo morali dati delavci za osnovanje nekega fonda za izgradnjo novih hiš. Ta fond se bo osnoval s tem, da bodo morali delavci položiti 30 do 60% delavske trinajste plače. Dva poslanca fronte sta dovolj jasno komentirala to prisilno posojilo, ki bo znašalo 50 milijard lir, kot pravcati uspeh Vatikana in že posebej papeža, ki je v nekem svojem govoru poudaril potrebo, da se ne sme popuščati glede «čezmernega uživanja, ki se Žiri med delavci«. Zaradi tega je papež lahko zadovoljen s svojimi uslužbenci v italijanski vladi, ki točno in redno izpolnjujejo vse njegove želje in zapovedi. Tako bodo morali delavci trpeti vse stroške, medtem ko se bodo s tem denarjem širili trebuhi kapitalistov. Druga uredba se tiče socialnega skrbstva in zaposlitve. Ta uredba predvideva^ da bodo sedaj kontrolirali zaposlitev državni organi, ki bodo sami zaposlovali vse brezposelne. Ustanavljajo se tako zlogias ni delovni uradi, ki so slični Arbeitsamtom iz nacističnih časov Sindikati pa ne Sodo igrali več nobene vloge pri zaposlitvi brezpo selnih. Po vsej Italiji je bil astavka delavcev kemične industrije, ki ji bo sledila jutrišnja stavka vseh elek- tričarjev- Povsod sq delavci prekinili delo in odšli v tovarne, kjer so poslušali govore sindikalnih organizatorjev. V zbornici je ljudska fronta izvo-jevala prvo veliko zmago, ker je prisilila celo demokristjanske poslance, da so izglasovali zakon, ki ukinja srednjeveški način regalij ter polovinarskih in kolonskih obligacij. Takoj, ko je komunistični poslanec Griffin predlagal, da se ukinijo vse srednjeveške navade in šege, kj onečaščajo kulturno državo, so se saragatovci in republikanci izjaviii za ta predlog, E. MILIC 40.000 rudarjev stavka v Pittsburgu PITTSBURG, 6. — Danes je 40 tisoč delavcev v premogovnikih, ki delajo za jeklarne v Pittsburgu, stopilo v stavko, ker jeklarne niso sprejele kolektivne pogodbe, ki so jo podpisali voditelj rudarskega sindikata Lewis in neodvisna podjetja za proizvodnjo premoga. Koalicija v ZDA proti tretji stranki NEW YORKi 6 — Zadnji dokaz, da ni bistvenih nasprotstev med demokratično in republikansko stranko, je odločitev obeh strank, do bosta pri volitvah v novembru podpirali koalacijskega kandidata, z namenom d a onemogočita člana predstavniške zbornice Isacsona. sti, lt3HJ2ni, Slovenci in Hrvati. Zadnji dve narodnosti sta nujno po-vftzani na razvoj in usodo narodov matične države. c) To ozemlje je razdeljeno na dve področji, eno od katerih Je okupirano po Jugoslovanski upravi (VUJA). a) Posebne tradicije borbe naše partije. Zaradi tega ni mogoče dovoliti, da bi bila v tem trenutku tržaški proletariat in vse demokratično gibanje uničena v izključnem interesu imperializma. Ni mogoče dovoliti, da bi se glede jugoslovanskega vpraianja identificirala linija komunistične partije z linijo najbolj reakcionarnih in imperialističnih sil, ker to dejstvo vodi komunistično partijo Tržaškega ozemlja nujno na pozicije nacionalizma in šovinizma. Okrcžni odbor komunistične partije Tržaškega ozemlja za Istro ugotavlja, da je sedanji položaj v Trstu nastal zaradi nihanja in neodločnosti centralnega komiteta, ki ni takoj zavzel pravega stališča. Tak položaj je dal možnost posameznim baznim organizacijam partije pod nagibom tretjih, da so zavzele nepravilno stališče do Jugoslavije, ki neizbežno vodi partijo ne v internacionalnem, pač pa do nacionalizma in šovinizma. Zaradi dejstva, da se Je tisk šiloma znašel v irakcionističnih rokah, je ta v tem času neizbežno vodil propagando proti partiji, ki se istoveti s propagando sovražnega tiska. S partijo samo sc razbija vse demokratično gibanje v Trstu ln to predstavlja največjo nevarnost za Trst sam. Okrožni odbor komunistične partije Tržaškega ozemlja za Istro zahteva: 1. Naj se najodločneje obsodi vsa propaganda, ki blati Jugoslavijo in njene voditelje in ki je v bistvu enaka propagandi sovražnega tiska: 2. Naj se obsodi delo posameznikov, ki so delali Izven Centralnega komiteta komunistične partije, ki so razbili disciplino partije in delovali v veliko škodo stvari. 3. Vse obtožbe Informacijskega urada proti Centralnemu komitetu KPJ naj se analizirajo, kajti vse dosedanje delo Centralnega komiteta KPJ ne nudi zadostnih ugotovitev, da obtožbe odgovarjajo resnici. Smatramo, da morajo vse naše organizacije partije globoko spoznati delo jugoslovanske komunistične partije ln Iskati resnico v obeh Izjavah upoštevajoč posebne pogoje Tržaškega ozemlja. Smrt fašizmu! Svoboda narodul (Sledi 11 podpisov) * # CENTHALNEMU KOMITETU KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Na seji Okrožnega komiteta, ki je bila v nedeljo 4. julija t. 1., podpisani tovariš Teodor Babič (Balbi) po razpravljanju o položaju, ki je nastal v naši partiji in njenem vodstvu, izjavlja, da se ne strinja, ln obsoja one tovariše, ki so izven navodil izvršilnega odbora zavzeli stališče in na ta način zmedli demokratični centralizem naše partije. Množice In člani partije so vedno videli v vodstvu partije enotnost namenov In s takim dejanjem se ni napravilo drugega nego omajalo zaupanje, ki so ga imeli v vodstvo. Podpisani, čeprav ni pristal na resolucijo, ki Jo Okrožni komitet pošilja Centralnemu komitetu, poziva Centralni komitet, naj upošteva njegovo mnenje in naj podvzame potrebne ukrepe. (Sledi podpis) Resolucije iz raznih krajev Prejeli smo resolucijo okrajnega komiteja KP STO za okraj Opčine. V tej resoluciji pišejo člani komiteja. da so preučili resolucijo Informacijskega urada kompartij in da jo soglasno odobravajo. Nadalje izrekajo svojo zvestobo načelom marksizma-leninizma in VKP (b). Komite se obrača do vseh članov in kandidatov KP openskega okraja in jih poziva na enotnost, na nadaljevanje borbe za utrjevanje slovansko-italijanskega bratstva, na še tesnejšo povezavo med delavci in kmeti, proti vsakemu šovinizmu in nacionalizmu, proti imperializ- mu in njegovim lokalnim agentom, na borbo za spoštovanje mirovne pogodbe, za utrjevanje miru in za dosego vseh pravic delovnega ljudstva. Na koncu pa resolucija pozdravlja vse jugoslovanske brate in vse zdrave sile KPJ in jih poziva, da izvršijo svojo častno nalogo in zahtevajo od svojega vodstva, da odkrito prizna svoje napake in da jih odstrani. V tem duhu so napisane vse druge resolucije iz raznih krajev mesta in okolice. Tako celice Sa-leža, Zgonika, Gabrovca, Samatori-ce, Praprota, Sv. Križa, Tovarne strojev Sv. Andreja, iz Škofij I., plenuma II. okraja, Sv. Vida, občinskih delavcev-komunistov, celice Delavskih zadrug, j.'ferjev komunistov, podjetja Beltrame, okrajnega komiteja III. okraja, OMMSE. Tudi aktivi Zveze komunistične mladine so izglasovali podobne resolucije. Take resolucije so izglasovali tudi aktivi iz Plavij, iz. Sv. Vida, Tržaškega arzenala, Tovarna strojev Sv. Andreja. Resolucije so poslali tudi komunisti okraja Sv. Vida, celica s Ko-lonje, člani partije iz okraja Sv. Ane in okraja Stare mitnice. Solidarnost s Primorskim dnevnikom a plačilo g ooe, na katero je vojaško sodišče obscdilo nsš;ga odgovornega urednika, so danes prispevali: AS1ZZ Magdalena 8.310 Ce^ar Anton 400, Miljcvič Marija 509, Plesničar Alojz J00, Semilii Tema-so 1000, družina Kcnič 2100, Bar-kovljani: Grbec Gabrijel 1C00. Grbec Jelka 1050, Ukmar Franc 1000, Žagar Zofija 150, Ferluga Valerija 200, Gregorič Peter 1000, Krečič Karel 100, N, N. 100, moj-stri Karlo Bruno Poldo 1000, Jež Albin ICO, Jež Miro 100, Jež Vladimir 30, Martelanc Adolt 500, Jež Nino 100, Caharija Mundi 200, Miklavec Josip 100, Martelanc Marij 100, Starc Ferdinand 50, Beučar Ivan ICO, Mohorčič Ignac 100, Stepančič Emanuel 100, Pertot Vladi-mir 100, Martelanc Marij (Boč) 100, Pertot Josip 100, Žnideršič Friderik 530, Žnideršič Apolonija 500, Martelanc Antonija 100, Regent Andrej 50, Cok Silvan 100, N. N. lOb Češarek Stanko 153, Pertot Marija 560, Simonič Vida 100, Adamič Homana iz Prečnika SCO, Mokole Ludvik iz Prečnika 100, Pertot Mirko, Nabrežina, 5C0, Gorjan Marija, Sesljan, 500, prebivalci iz vasi Sempolaj 7.C50, preb;-valcl i: vasi Samatorica 12.450, Mire Anton 1000, Stepančič Vlado 932, Slavec Anton 918, Brajnik Okta-vijan 900, Sedmak Albin 860, Turk Jožko 950, Zaudnik Ivanka 680, Manrreda Francka 680, Mozetič Marija 680, Sancin Slava in Albin 680, Mantreda Tani 1000, Sila Marija 100, Uršič 50, Jerkič Alojzij 300, Gregorič G. 100, K. V. 300, Gustinčič S. 100, *Ukmar A. 50, (Nadaljevanje jutri) Pismo tov. Jaksetiča Včerajšnji «Lavoratore» objavlja sledeče pismo tov. Jaksetiča: Odobravam brezpogojno in brez pridržkov resolucijo Informacijskega urada o vprašanju KPJ. Sicer pa sem včeraj od točke do točke dejal isto. Razen tega sem včeraj spoznal iz ravnanja navzoih tovarišev, kakšno je zadržanje doslednih komunistov, in priznavam prejšnja obotavljanja, ki so kljub temu, da jih je povzročila zaskrbljenost za obotavljanja, ki so kljub temu da mokratičnib množičnih organizaciji bila zgrešena in povzročila ravno tisto škodo, ki sem jo mislil preprečiti. Priznavam zato kot zgrešeno svoje postavljanje, ki je hotelo mešati stvari, ki so različne po važnosti in po naravi, in da je bil glavni problem, ki se je moral rešiti, ta, da se vsa Partija izrazi — in na čelu bi bil moral biti naš izvršilni odbor — za stališče osmih komunističnih partij. VKP (b) odklonil udeležbo na kongresu KPJ PARIZ, 6. — Moskovski radio je javil, da je centralni komitet bolj-ševiške partije sklenil, da ne pošlje svoje delegacije na kongres KPJ, ker je ta stranka odklonila udeležbo na sestanku Informacijskega urada. Tanjug poroča, da so jugoslovanski dijaki, ki študirajo v Moskvi, poslali pozdravno brzojavko centralnemu komitetu KPJ. V brzojavki potrjujejo svojo predanost jugoslovanski komunistični partiji in zatrjujejo svojo vero v slavno boljševiško partijo v tovariša Stalina in*v rterazrušljivo bratstvo med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije. RIM, 6. — Italijanski poslanec Secchia je imel razgovor z novinarji o nesoglasju, ki je nastalo med Informbirojem in KPJ. «Netočna je trditev — je dejal Secchia — da je Informbiro obtožil KPJ. da se naslanja na veleposestnike, marveč ravno nasprotno. Informbiro obtožuje KPJ, ker je hotela likvidirati kapitalistične elemente v času, ko še ni utrjena zavest kolektivizma«. Secchia je dejal tudi, da ne sme biti ta prehod brutalen, marveč se mora izvršiti postopoma. V tem smislu so jugoslovanski voditelji demagogi, ker danes sp r.p more govoriti o likvidaciji bogatih kmetov v Jugoslaviji. Zaradi tega jih je Informbiro opozoril. Ce hočejo priti do socializma, bodo morali počakati še nekaj časa, da vse pravočasno dozori. Secchia je dejal tudi, da se to ne tiče agrarne politike komunistične partije v Italiji, ker v Italiji so drugi pogoji, ki nimajo nič slič. nega z življenjskimi pogoji v državah ljudske demokracije. Osnutek programa Komunistične partije Jugoslavije Pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije je izbojevalo delovno ljudstvo Jugoslavije z orožjem v roki odločilno zmago v narodnoosvobodilni vojni nad fašističnimi osvajalci in njihovimi domačimi hlapci, strmoglavilo oblast kapitalistov, ki so ga sramotno izdali tujim osvajalcem, ustanovilo svojo novo, socialistično domovino, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in se lotilo graditve socializma. Revolucionarna, demokratična in socialistična preobrazba, ki je bila izvršena med narodnoosvobodilno borbo in v povojnem obdobju v Jugoslaviji, je sestavni del tistega svetovnozgodovinskega dogajanja, ki ga je sprožila Velika oktobrska socialistična revolucija. V njej se izraža splošna zakonitost razvoja sodobne družbe, ki jo označuje revolucionarna zamenjava kajitalističnega družbenega reda z novim, socialističnim družbenim redom. I. Vsaka družba, v kateri vlada privatna lastnina proizvajalnih sredstev, je razdeljena na antagonistične razrede: na lastnike osnovnih proizvajalnih sredstev in razlaščence, na zatiralce in zati-rance, na izkoriščevalce in izko-riščance. Tako je tudi v kapitalistični družbi, v kateri so najvažnejša sredstva za proizvodnjo in izfnenjavo dobrin v rokah kapitalistov, medtem ko delavski razred — proletariat, ki so mu odvzeta proizvajalna sredstva, ne more živeti, če ne prodaja svoje delovne sile kapitalistom, če s svojim delom ne ustvarja bogastva svojim izkoriščevalcem. Kapitalizem ima že od svojega nastanka v sebi tudi vse elemente svojega propada. V svojem razvoju ne samo da veča proizvodnjo in proizvajalne sile družbe, marveč razvija kapitalistične odnose v proizvodnji, s tem pa nenehno veča armado proletarcev, deleč družbo vedno bolj na dva osnovna sovražna razreda: na velikansko množico izkoriščanih mezdnih delavcev in majhno plast vladajočega razreda kapitalističnih izkoriščevalcev. Razredna borba med proletariatom in kapitalističnim razredom, izraz osnovnega notranjega protislovja kapitalistične družbe — protislovja med delom in kapitalom, — to je zgodovina kapitalistične družbe. Ta borba se vedno bolj zaostruje. Konča se lahko samo z zmago delavskega razreda, samo z uničenjem kapitalističnega sistema. Nadaljevanje na 3. strani. Vpisovanje posojila v Jugoslaviji BEOGKAD, 6. — Nadaljuje se po vsej državi z velikim uspehom vpisovanje za ljudsko posojilo. V prvih petih dneh so na podlagi še nepopolnih podatkov zbrali nad 2,700.000.000 dinarjev, kar predstavlja 80 odst. predvidenega zneska. Vojaki, podčastniki in častniki pomorske akademije, ki so sklenili, da bodo vpisali 5 n^lijonov dinarjev za posojilo, so že prvi dan vpisali 6,600.000 dinarjev. BUKAREŠTA — V Romuniji bodo zgradili 30.200 km cest, da povežejo glavna mesta države. Velika važnosti bo cesta Bukarešta-Jasi. Proti Francovemu terorju Prejeli smo od Zveze antifašistične mladine tole sporočilo: Lake Succesr, - Neu> York -Fteldstone 7-1100. 0 3. junija 1948 Glavno tajništvo Zveze združenih narodov potrjuje, da se sprejelo vaše pismo od 28. aprila 1948., ki govori o usodi nekaterih Spancev in o sedanjem položaju v Španiji. Tako je poleg drugih protestnih pisem proti Francovemu terorju, ki so jih poslale vse demokratične organizacije na svetu Zvezi združenih narodov sprejela ta tudi pismo naše antifašistične mladine, ki je toliko žrtvovala v osvobodilni borbi proti nacifašizmu in sedaj proti imperializmu. TRŽAŠKI O N E V N 'l K Prima ji« ilGluvanje IMeteia krila Oni, ki ne priznajo delovanja Ril, ne priznajo tudi ostalim 'demokratičnim organizacijam njihovih pravic - Ljudstvo podpira horho RK Petič v dveh mesecih in pol Rekord vseh rekordov pripada najbrž družini slovenskega antifašistu Franca Kodriča, ki je doživel včeraj ob 15,30 peto preiskavo v dveh mesecih in pol. Preiskava je trajala poldrugo uro. Policisti niso popolnoma ničesar naili, kakor vedno, ker bi morali že vedeti, da ne t>i zgubljali časa, ie bi se napotili p hiše fašistov, kriptofušistov in lieofašistav. To kar počenja policija d družino slovenskega antifašista Franca Kodriča, ni več preiskava po naključju, marveč pravi teror; Gospodar jim je dejal, ko so odšli. naj kar postavijo stalno p hišo dva policista, da jim ne bo treba hoditi tako pogostoma na take preiskave, Mi pa se vprašamo, če je to blažena «demokratična» svoboda pred terorjem, ki so jo toliko bobnali in razbobnali zapadni demokrati? Vsekakor ta dolgotrajni pritisk, moralni pritisk, ima neki določeni namen. Naj nam ga pove kdo od izvršnih oblasti, ki jim je toliko mar Za blagor ljudstva. Hvala lepa za «demokracijosl Odhod otrok v počitniške kolonije Ocibor zu letne kolonije RKTP javlja, da bodo odšli otroci v kolonije v sledečem redu: 8. julija ob 6 v Bukovico; 8. julija ob 6 v Bovec — zdrav •tvena kolonija; 9. julija ob 6 v Sv. Peter pri Gorici Vsi otroci morajo biti ob 6 pri Domu pristaniških delavcev. Nadzorstvo proizvodnje žitaric za ieto 1948 Objavljamo besedilo Ukaza štev. 279 7. dne 2. junija 1948, ki stopi v veljavo z dnem objave V Uradnem listu. Proizvodnja ozimine (pšenice, ječuiena in rži) letine 1948 je podvržena obveznemu nadzorstvu. Da se omogočijo potrebne ugotovitve, bodo napravili občinski uradi registre površin, posejanih z ozimnimi žiti V posameznih poljedelskih obratih v vsaki občini. V vsakem občinskem uradu bo register na razpolago zainteresiranim skozi 15 dni na vpogled. Proti ugotovitvam lahko vložijo pridelovalci obrazloženo pritožbo na statistični oddelek poljedelskega področnega inšpektorata v 15 dneh po roku. določenem za javni vpogled registra. Urada za poljedelstvo In ribolov ter za prehrano in dobave Zavezniške vojaške uprave sta poobla-ičena izdati naknadna na vod i-u za ugotovitev proizvodnje, za prera-čunanje rodbinskih potreb in za izdajo živilskih nakaznic za pridelovalce. Pridelki ozimnih žit, ki Sif višji kot normalna živilska potreba članov poljedelskega obrata, niso podvrženi določilom tega ukaza. Te dni so prinesle žene s Kolo-ftje in Skorklje resolucijo, katero je podpisalo 115 družin, v kateri zahtevajo, da anglo-ameriške oblasti priznajo delovanje Bdečega križa, ki je svoje človekoljubno poslanstvo pokazal ne le za časa vojne, marveč je tudi po osvoboditvi nadaljeval s svojim človekoljubnim delom med našim ljudstvom. Vendar pa ni to edina resolucija, katero je postalo naše ljudstvo vojaškim oblastem v Trstu, marveč je na svojih protestnih zborovanjih za priznanje te organizacije dovolj jasno pokazalo, kakšen odnos ima do nje. Vojaške oblasti so sicer hotele najprej ukiniti delovanje Rdečega križa ali ga omčjiti pozneje le na nekatere panoge socialnega skrbstva. Toda prav po zaslugi vodstva Rdečega križa, ki se je dosledno borilo za svoje upravičene zahteve, da vojaške oblasti ne le priznajo njegovo delovanje kot edine tovrstne organizacije, ki povezuje v svojih vrstah ne le Slovence marveč tudi Italijane, in strjenosti ljudskih množic v obrambi njegovih zahtev se imamo zahvaliti, da Rdeči križ še dane? nadaljuje s svojim delom, ki si ga je začrtal po načelih Mednarodnega Rdečega križa. Kadar je neka organizacija tako globoko zakoreninjena med ljudstvom, je težko misliti, da bi mogla kakoršna koli tudi vojaška oblast prepovedati ali morda le omejiti njegovo delovanje. Kakšno vlogo je igral Rdeči križ za Trst in teritorij tako za časa narodno-osvobodilne borbe, kot pozneje po osvoboditvi, pa je dovolj jasno tudi vojaškim oblastem samim. Toda te oblasti nočejo priznati njegovega delovanja, ker nočejo priznati vloge demokratičnih organizacij na našem ozemlju sploh. Ce bi hoteli imeti namreč dokaze za to, bi bilo dovolj da poslušajo glas množic ali morda celo vojake njihovih armad, katerim so člani Rdečega križa za časa vojne rešili življenja. Toda pravico se ne more meriti po vatlih in jo je včasih celo težko dokazati po pisanih postavah. Oni, ki nočejo priznati delovanje Rdečega križa, da bi nosil ime in znak te človekoljubne dnarodne organizacije, nočfcjo priznati tudi sedežev partizanom niti ostalim de-mokratičnim organizacijam v Trstu. Toda kot so bile naše množice strnjene v borbi pn.0. okupatorju ter so znale braniti svoje pravice, tako se bodo tudi v bodoče postavili v obrambo svojih pravic Slovenci in Italijani ter skupno vodili borbo proti mednarodnemu Imperializmu. delala pri ustvarjanju boljšega življenja jugoslovanskih narodov in bodoein pojeden j. Mladina Tržaškega ozemlja, kj potuje v Jugoslavijo, da nudi svojo pomoč jugoslovanski mladini pri izgrajevanju socializma, bo tudi ponesla jugoslovanskim so-tovarišem bratski pozdrav vse mladine Tržaškega ozemlja, ki jim želi vse najboljše. Naši malčki so odšli v kolonije Včeraj zjutraj je z glarmega kolodvora odpotovala prva skupina otrok v počitniške kolonije, ki jih je organiziral Rdeči Križ za Trst in pokrajino. 65 tržaških otrok, katerim se je pridružilo 12 iz S. Križa ter 50 iz Divače, je z veseljem odpotovalo v Slovenijo, kjer so jih pričakovali gostitelji, Z navdušenjem v očeh so se ozirali malčki naokoli ter spraševali svoje mamice, ali bo kmalu zapiskal vlak ter zdrdral proti zeleni Gorenjski In valovitim doU-r k - gričem. Vsi nestrpni so segali po svojih torbicah ter naročevali pozdrave za one, ki so morali ostati v Trstu. V bledih obrazih si lahko opazil, da stanujejo gotovo v vlaž- Za enotnost vse delovne mladine Odltor k€>iigreMa delavne mladino ne bo prevzel vloge sindikata niti ne bo izvrševal fnnkei je mladinskih političnih organizacij Stavka petrolejskih delavcev ,nih p°dstr^nih stanovanjih in da “ II.. I nm bo dober zrak v Slovemn in se nadaljuje Včeraj ob 17, uri so Enotni sindi kat; skiicalj skupščino delavstva petrolejske stroke, ki stavka. Udeležba sestanka je bila ogromna. Na sestanku so stavkajočim opisali dosedanji potek stavke in njene cilje. Potem ko je bilo izčrpno prikazano vse dosedanje delo stavkovnega odbora, so vsi prisotni sklenili, da bodo nadaljevali z borbo vse dotlej, dokler ne bo ugodeno vstm zahtevam, ki so si jih stavkajoči zastavili. I j,m bo dober zrak v Sloveniji in obilna hrana pomagala, da se bodo zopet vrnili polni zdravja. Neka mala deklica pa je spraševala svojo mamico: «All bom videla tisto teto, ki mi je lansko leto nabasala poln nahrbtnik hrane?« Tako je Slovenita sonet sprejele v svojo sredo tržaške otroke, Slovence in Italijane, ter jim bo nudila lega. kar jim more dati le dobra in skrbna mati. Otroke spremljajo učiteljice, bolničarke ter voditeljice, ki bedo skrbele zato. da bodo imelf otroci ne le dovolj zabave, marveč da bodo svoj prosti čas posvečali tudi učenju. Čeprav je pred nekaj časa lokalno časopisje objavilo poročilo tiskovne konference, ki jo je napovedal odbor za kongres delovne mladine, je potrebna še nadaljnja razjasnitev njegovih funkcij zaradi spodaj navedenih vzrokov. Brez dvoma bo ta razjasnitev odpravila nekaj nesporazumov, ki so nastali med mladimi delavci, kar je razvidno iz pisem, ki jih je v tem času prejel odbor za kongres. Ta pisma lahko razdelimo glede na vsebino na dva dela. Prvi del pisem nas vprašuje, če lahko pomeni kongres osnovanje mladinskega sindikata, ki naj bi bil neodvisen od sindikalnih organizacij in mladinskih komisij. Drugi del pisem pa nas sprašuje, če namerava pokret, ki je nastal iz kongresa, zamenjati mladinske politične po-krete, kakor ZAM, z uresničenjem svojega programa. Zasluga iniciative za sklicanje kongresa delovne mladine gre predvsem ZAM, ki je povabila k obsežnemu in reprezentativnemu pripravljalnemu odboru vse priza- Delavstvo je na odpust sindikalistov odgovorilo, da je pripravljeno na vse Provokacija, ki jo je 25. junija uprizorila Delavska zbornica skupno z ravnateljstvom CRDE v ladjedelnicah Sv. Marka, s tem, da so razbili slovenske napise, je bila znak, da so delodajalci začeli z novo ofenzivo proti delavskemu razredu. Sledila je stavčica Delavske zbornice, ki je dosegla to, da je še bolj razburila duhove, in odvrnila delavstvo od glavnih sindikalnih problemov. Med te spadajo ukinitev odpustov z dela, razne pogodbe posameznih strok in podobne za delavski razred nujne zadeve. Delavska, zbornica Pa je šla še naprej. Gospodje okrog te So sestavil; seznam onih tovarišev delavcev, nastali tedaj, ko je delavstvo nastopilo proti provokatorjem, ker so zahtevali odstranitev dvojezičnih napisov. Takoj za tem so odpustili z dela nekaj delavcev in jih ovadili sodišču. Toda delodajalci se pri tem ni- so ustavili. Prav sedaj, ko je politično stanje težko, ko skušajo raz-Dijati enotnost delavcev, so delodajalci okrepili svojo ofenzivo. Za nedoločen čas so odpustili z dela tri člane tovarniškega odbora iz ladjedelnic Sv. Marka, Sv. Roka in iz tovarne strojev Sv’ Andreja. Ta svoj odlok so delodajalci opravičili s tem, da so omenjeni tovariši imeli govore v tovarniških prostorih. Pozabili pa so omeniti, da so ti tovariši res imeli govore samo v prostih urah in da zato niso nikakor zrnanševali produkcijo obratov. Toda delodajalci sp šij šfi korak naprej. Včeraj zjutraj so odslovili z dela tovariša Dapretta in Zaccario. Prvi je član tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Marka, drugi pa onega iz tovarne strojev Sv. Andreja. Zato je razumljivo, zakaj sta bila kratko malo odslovljena. Jasno je, da so s tem udarcem ki je namenjen naravnost na sindikalne M!sdins(ia brigeiia ..Treh bratov Maliaa" odhaja na izgraditev ceste Zagreb-Seograd Jutri bo odpotovala iz našega ozemlja mladinska delovna brigada «3 bratov Mahne#, ki gre na delo v FLRJ na cesto ((Bratstvo in enotnost# Zagreb-Beograd. Brigado sestavlja okoli 100 mladincev iz vsega Tržaškega- ozemlja t. j. iz obeh con tega ozemlja. V brigadi je več dijakov, delavcev, kmetov, Slovencev in Italijanov. Brigada bo skupno s l brigado Tržaškega ozemlja, ki žg dela na cesti Zagreb-Beograd, utrjevala bratstvo in prisrčne prijateljske vezi z jugoslovansko mladino, s katero je ramo ob rami že v dveh letih JčutkuAOe Dejal je, tla je nezakonski sin cesarja Franca Jožefa in je hotel na avstrijski konzulat v Trst »‘Jtu vu illobltvi" v lilnii ob uiorju Ze več dni predvajajo v Kinu ob morju sovjetski film v barvah, ki so ga posneli, Urni v Moskvi ob proslavi 800 obletnic e ustanovitve prestolnice Sovjetske zveze, Moskvo je ustanovil leta 1147 Jurij Dolgoruki in 7. septembra lani je mesto na slovesen način praznovalo ta dogodek. Na proslavo so prišli zastopniki vseh republik Sovjetske zveze in zastopniki ig ino-zemstva, med katerimi so bili tudi Jugoslovani. Delavci moskovskih tovarn so poklonili mestu ob tej Obletnici krasne draove, ki so jih iz-lenici krasne darove, ki so jih iz-rovi so bile železniške lokomotive, lepo izdelani avtobusi itd■ Tudi kmetje so na okrašenih vozovih pripeljali svoje pridelke V dar, Zanimive so tudi slike i razstave, ki prikazujejo razna obdobja iz zgodovine Moskve. Ob krasnem vremenu je razkošno okrašena Moskva praznovala 24 ur ljudskega slavja. Se nikoli ni bilo toliko ljudi v Moskvi. Prostorni trgi in ulice so prekipevali ljudskih množic, Moskovčani so poslali Stalinu v dar posebno spominsko knjigo s tremi milijoni in 665 tisoč podpisi. Ves dan so se vrstile parade, športne prireditve in tekme, folklorne slike Ud. Na 105 mestnih trgih je bilo ljudsko rajanje in najboljši moskovski umetniki so se predstavili na trgih s svojo umetnostjo. Pozno v noč so tra jali mogočni bengalični ognji, medtem ko so stolpi in palače svetile V množici luči in barv. Film je izdelan s spretno režijo in nam V krasnih baroah prikaže na platnu ta nepozabni praznik bratske MoSkve, ki je il zadnjem času napredovala i gigantskimi koraki do najmodernejšega velemesta. Vsakdo, ki si Je poleg »Pa rade mladosti» ogledal tudi ta film, bo težko odločil, kateri od obeh je lepši. Temu filmu sledi obzornik št. 1 •Iz današnje Sovjetske zveze«, ki prikazuje velikanske petrolejske naprave na otoku ’ inino-iskatveu ti Cmem morju, odkritje spomenika padlim borcem RA na Norveškem in druge zanimivosti ki prikazujejo velik napredek SZ in njenega ljudstva. Še o koncertu operne šole Ko sem odhajal s prve prireditve te naše nove ustanove, sem razmišljal, kaj bi se dalo ukreniti, da pride stvar v pravi tir in se odstranijo napake, ki se pojavijo skoraj vsakokrat pri naših novih ustanovah. Vodstvo je imelo srečno roko v izbiri pevcev, ki imajo zelo dober sluh, čut za ritem in lep glasovni material. Vendar se mi zdi, da se je začelo graditi pri strehi in ne pri temelju. Poglavitni pogoj nastopa z opernimi arijami je vendar glasbena predizobrazba nastopajočega. V operno šolo pridejo predvsem pevci, ki so absolvirali vsaj elementarno glasbeno teorijo, opravili solfeggio m tehnične vaje, se učili fonetike in* fiziologije itd. Ker je ta naša ustanova stara šele nekaj mesecev, dvomim, da so začetniki tako dobro podkovani in se lotevajo opernih arij. Bojim s«, 1. AVGUSTA t. 1. bo Izl c»f t* JZjiibljuitV II e 1*0 in n n u Vpisovanje v VSEH POTOV j NIH URADIH do 10. t- m. IZLET NA SVETO GORO je odF den na 18. t. m. Za vse potrebne i8j formacije telefonirati na štev. AH VALA Vsem, ki so našo drago MAMO spremili na njeni zadnji poti in jp okrasili s cvetjem, se naj-prlsrčneje zahvaljujemo. Posebnp zahvalo izrekamo pevskemu zboru ter tovarišicam v narodnih nošah. Barkovlje 7. T. 1948. žalujoče družine: PERTOT, ZNIDFRSIC, KUSCER. OSNUTEK PROGRAMA Komunistične partije Jugoslavije SKLEP CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani) v industrijski dobi svojega razvoja je ustvaril kapital velikanske proizvajalne sile, izpopolnil tehniko, ustanovil velikanska industrijska podjetja, zgradil veli-•ka mesta jn podredil vas mestu, nenehno uničujoč srednje sloje in drobno blagovno proizvodnjo. Z razvojem tehnike kapital vedno bolj izkorišča žensko in otroško delovno silo. Svobodna konkurenca vodi v vedno večjo koncentracijo in centralizacijo kapitala. Veiiki kapitali požirajo majhne m družbeno bogastvo se koncentrira v rokah vedno manjšega števila kapitalističnih mogotcev. Obrtniška in manjša industrijska Podjetja propadajo in vedno večje število kmetov se spreminja v Proletarce in v polproletarce, mala in srednja kmečka gospodarstva se vedno bolj podrejajo gospodarstvu * velekapitala, bank, oderuhov in veleposestnikov. — kolikor se je lahko svobodni kmet oodržal na svojem kosu zemlje, se je obdržal samo s skrajnim naporom delovne sile in sistematičnim stradanjem. Njegova zemlji-ka lastnina in gospodarska samostojnost sta postali navidezni in met je dejansko postal suženj Velekapitala. Na lovu za novimi tržišči so si ehke kapitalistične države raz-I?ec* seboj ves svet, povsod so uničile predkapitalistične ob-Proizvodnje, si podredile vse narode in vsem vsilile kapitalistični način proizvodnje. Medtem ko po eni strani vedno 0 3 narašča armada proletarcev, odi razvoj tehnike zaradi Jcapita-ističnega načina uporabe vedno °0 k relativnemu zmanjševanju Povpraševanja po delovni sili. odvisnost mezdnega dela i kapitala, dviga se stopnja iz-qrisčanja delovne sile, položaj klavskega razreda je vedno slab-'■ Vedno bolj se poglabljajo in ostrujejo notranja nasprotja in Sfotielovja kapitalističnega siste-Predvsem pa osnovno proti-ovJe med družbenim značajem Proizvodnje, ki ga kapitalizem jno razvija v vse večji meri, in P^vatnim značajem prilaščanja, , teme*j kapitalističnega si-= lr>ed povečanjem proizva-sil in kapitalističnimi nmskimi odnosi. Narašča anar-n^no^ kapitalistične proizvodnim a*ča težnja po neomeje-tpm ,ra2š'rj«nju proizvodnje, med-n i ko se po drugi strani potroš-Ji" “kovnih množic vedno bolj ejuje. Prihaja do periodičnih *<»podarskih kriz. Velike množi-; delovnih ljudi izgubljajo zaposlitev jn stradajo zato, ker Je Preveč živil, trpe skrajno revšči-^ in vsestransko potnanjkanje-r910' ker je preveč blaga. Medtem 0 raste na strani kapitalistične-*a razreda bogastvo, raste na Pro^etariata in vseh delov-in mri0**c brezposelnost, beda eksistenčna negotovost, toda s . 1 raste tudi nezadovoljstvo iz-oriščanih delovnih množic in se njihova borba proti ka-sistem ižnemu izkoriSčevalskemu ti t°rba delavskega razreda pro-g jVjDitalističnemu razredu se za-s samim nastankom delavkah razre<*a. Toda potrebuje nered * a' .^a se organizira kot raz-dr0 da se zavč svojega j .enega položaja in svoje zgo-iHo t 8^e v*°3e. da se politično sa-svm orsanizira, da ustvari Sv . revolucionarno ideologijo in h-°!?. revolucionarno razredno . «V°' sI-osobno, da ga vodi v Proti kapitalističnemu izko-Bitc®r'ju' za strmoglavljenje ka-^•aa 'zma in za osvojitev oblasti. mesto neznanstvenih teorij bila^rt ^ in Prvib socialistov je Zn t!elilvskemu razredu potrebna ^‘■»nstvenu teorija kot navodilo j. ,nje8°vo akcijo. Moderno raz- tarj10 socia*'®tično gibanje prole- 2t) ata je nastalo z združitvijo 8wnstver>ega socializma in delav-lo *a 5’banja. To zgodovinsko de-w *Zvr^*a ustanovitelja znanst-revC?a 8l>cializma in tvorcu prve tiu° ur|°narne proletarske par-Marx in Engels. tiP? koncu 19. stoletja vstopa ka-razv V zacir*j' stadij svojega v°ja — v imperializem. tjJ^PeriaHzem je kapitalizem v načum Stadilu razvoja, ki ga oz-fjn, Jj'“ gospostvo monopolov in i?Vd kapitala, prvenstveni bla ' kapitala namesto izvoza S**- ekonomska razdelitev sve-in .^ed mednarodnimi monopoli liHf.tracija in centralizacija lizm Privede v dobi imperia- sjjj, d do ustanavljanja velikan-Mih kombiniranih podjetij, moč-W nion(,PolistiSnih zvez (karte-f,; ’ sindikatov, trustov). Zrašča-industrijskega in bančnega nanl Pr‘vede do nastanka fi- li? neRa kapitala. Doba imperia-*t>o ? a neomejenega go- 6ic 8 finančnega kapitala. Peš-s a. finančnih oligarhov drži v skn r°kah ne samo gospodarile ttlarve^ tudi politično živije-vla,d^ele postavlja in odstavlja 4 d®, določa njihovo notranjo in tiskUni° politiko, gospodari nad g* ln in drugimi sredstvi idcjne-vPlivanja na množice. ^ ''enakomerni razvo^ kapitaliz- V{,. v Posameznih deželah je pri-Vm® že pred prvo svetovno n,.« vse močnejše zaostritve stIP;«tU med velikimi kapitali-jili n'rtl* državami, do vedno več-ki SO s kapitaliz-’ sploh neločljivo združene, »o ®di nove razdelitve že ravze- tih kolonij in interesnih sfer, zaradi osvajanja novih tržišč in izvorov surovin, postale svetovne vojne. Vsemogočnost monopolov, do določene stopnje odpravljena konkurenca, politika visokih kartel-nin cen, neomejena oblast nad tržiščem, vedno obsežnejše in dolgotrajnejše gospodarske krize, vojne, ki jim po njihovem obsegu in grozoti uničevanja človeških življenj in gmotnih dobrin ni primere v zgodovini — vse to sili kapitalizem v epohi imperializma, da zavira razvoj proizvajalnih sil. Zato je imperializem doba gnitja in umiranja kapitalizma. Imperializem pomeni surovo eksploatacijo delavskega razreda in delovnih množic v velikih mestih po peščici velikih monopolistov, pospešeno in vedno bolj množično 'upropaščanje srednjih slojev, predvsem kmetov in obrtnikov, gospostvo nekoliko največjih kapitalističnih držav nad ostalim svetom ter najbolj brutalno zatiranje in ropanje kolonij in odvisnih dežel. Ti pogoji razredne borbe proletariata v epohi imperializma so zahtevali ne samo obnovo revolucionarne vsebine marksizma, ki so jo oportunisti Druge internacionale skozi desetletja dušili, marveč tudi nadaljnji razvoj marksizma uporablja- joč ga v novih pogojih epohe imperializma, socialističnih revolucij in graditve socializma. To je bilo delo Lenina, delo leninizma. Leninizem je marksizem epohe imperializma in socialističnih revolucij. Leninov nauk je dalje razvil Stalin. V borbi proti imperializmu se proletariatu nujno pridružujejo izkoriščane krnečke množice kapitalističnih dežel ter zatirani narodi v kolonijah in odvisnih deželah. Vedno novi in novi narodi .stopajo v areno revolucionarne borbe proti imperializmu. Svetovni kapitalizem stopa ' v svojo splošno krizo. Ko se delavski razred bori za oblast, izraža hirati interese o-gromne večine ljudstva, to je zatiranih množic delovnega ljudstva sploh. Medtsm ko se je kapitalistični razred polastil oblasti zato, da bi zamenjal oblast enega izkoriščevalskega razreda z oblastjo drugega izkoriščevalskega razreda se delavski razred kot razred ne more osvoboditi, če ne razbije razredne družbe sploh. Ker delavski razred, ko osvobaja sebe kot razred, nujno ukinja sleherno izkoriščanje in konec koncev razredno delitev družbe sploh — kar je stvarni interes vseh delovnih kmetov in vseh-ostalih delovnih ljudi, ki jih kapi- tal upropašča in eksploatira — je edini družbeni razred, ki lahko v borbi proti kapitalističnemu sistemu vodi vse delovno ljudstvo mesta in vasi. Zato je zveza delavcev delovnih kmetov in ostalih delovnih ljudi v tej borbi neizbežna, naravna in njim vsem nujna. Imperialistični boj največjih kapitalističnih držav za novo razdelitev sveta je privedel do prve imperialistične svetovne vojne (1914-19181. Ta vojna je omajala ves sistem svetovnega kapitalizma in s tem začela obdobje njegove splošne krize. Veriga imperializma je bila pretrgana na njegovi najšibkejši točki, v carski Rusiji. Velika oktobrska socialistična revolucija, ki je na šestini zemeljske oble strmoglavila oblast kapitalistov in veleposestnikov ter upniitavila diktaturo proletariata — oblast delavskega razreda v zvezi z delovnimi kmeti, je poglobila krizo kapitalističnega sistema in omajala vladavino imperialistov po vsem svetu. Začela je dobo socialističnih revolucij. povezanih z osvobodilnimi protiimperialistienimi vstajami in vojnami zatiranih narodov v kolonijah in odvisnih deželah. Z Oktobrsko revolucijo se je začela doba socialistične demokracije, doba socialistične preobrazbe družbe. £e l'’tvz mini,.. JE ODMEVALA SLOVENSKA PESEM NA VELIČASTNI PROSLAVI DELOVNEGA SLOVENSKEGA IN ITALIJANSKEGA LJUDSTVA NA TRŽAŠKEM STADIONU Druga svetovna vojna je izbruhnila iz istih osnovnih vzrokov kakor prva. Neposredna priprava te vojne je bil pojav fašizma kot odkrite teroristične diktature najbolj imperialističnih, najbolj šovinističnih in najbolj agresivnih elementov finančnega kapitala. Zmaga fašizma v Nemčiji in v vrsti drugih dežel označuje na-dalnjo zaostritev splošne krize ka-pitalizm'. Pripravljanje agresije s strani bloka Nemčije, Italije in Japonske je bilo med drugim omogočeno zaradi podpore, ki so jo nudili fašizmu vladajoči imperialistični krogi Anglije, Francije, Amerike in drugih dežel, usmerjajoč ga — kot udarno pest imperializma — proti Zvezi sovjetskih socialističnih republik ter mednarodnemu delavskemu in protiimperialističnemu gibanju. Ekspanzija nemškega fašizma, ki je hotel uresničiti agresivne načrte o novi razdelitvi sveta, katerih ostvaritev naj bi zagotovila nemškim imperialistom svetovno gospostvo, je neposredno povzročila drugo svetovno vojno. Nemški fašizem in njegovi vazali so izgubili to vojno pod udarci zavezniških sil, vštevši tudi Jugoslavijo, pri čemer je nosila glavno breme vojne Sovjetska zveza. Vojna proti fašističnim napadalcem in zasužnjevalcem je bila pravična, osvobodilna vojna. Druga svetovna vojna se je končala s silnim porastom moči in vloge Zveze sovjetskih socialističnih republik v mednarodnih odnosih, z izločitvijo cele vrste dežel ljudske demokracije iz kapitalističnega sistema z neslutenlm razmahom delavskega in protiim-perialističnega gibanja po vsem svetu ter osvobodilnih vstaj in vojn v kolonialnih in odvisnih deželah. Sile imperializma so oslabljene, sil? socializma so se bistveno okrepile. Tako je prišlo po drugi svetovni vojni do nastanka dveh svejov-nih taborov, na eni strani imperialističnega, protidemokratičnega in vojnohujskaškega pod vodstvom ameriškega imperializma, na drugi strani pa protiimperialistične-ga, demokratičnega in miroljubnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu. Tak položaj mora nujno še bolj zaostriti vsa notranja protislovja kapitalizma, poglobiti krizo kapitalističnega sistema v svetovnem gospodarstvu in povzročiti nadaljnjo oslabitev imperializma. Svetovna demokratična proti-imperialistična fronta pospešuje zmago demokracije In socializma, veže roke vjojnim hujskačem. De- lavski razred, ki je bil v mnogih deželah prej razcepljen, uresničuje svojo enotnost, medtem ko nasprotno v vrsti dežel desničarski socialisti kot agenti ameriških imperialistov poskušajo ovekovečiti razkol delavskega razreda v svojih deželah. Komunistična partija Jugoslavije se je borila, se bori in se bo borila za krepitev fronte miru, demokracije in socializma. Buržoazna Jugoslavija je bila po svojih notranjih nasprotjih in razmerju sil ena najšibkejših točk kapitalističnega sistema v Evropi. Brezdušna eksploatacija delavskega razreda po peščici domačih in tujih kapitalistov se je prepletala v nji s fevdalnimi ostanki, z vse večjo odvisnostjo kmetov od finančnega kapitala in surovim nacionalnim zatiranjem po peščici velesrbskih hegemopistov z monarhijo na čelu. Ta notranja nasprotja so se še bolj zaostrila s tem, da je bila Jugoslavija, ki jo je tuj monopolistični kapital ekonomsko zasužnjeval, torišče, na katerem so se križali nasprotujoči si interesi raznih imperialističnih držav in skupin. Moderno delavsko gibanje je nastalo v jugoslovanskih deželah na pragu in v začetku epohe imperializma. Konec devetdesetih let 19. stoletja ze zaključuje v teh ’ deželah proces politične osamosvojitve delavskega razreda, kar prihaja do izraza v formiranju raz-rednoborbenega sindikalnega gibanja in socialističnih strank. Komunistična partija Jugoslavije je bila ustanovljena 1919. leta v revolucionarni krizi, ki je zajela tudi komaj ustanovljeno novo državo Jugoslavijo, in pod močnim vplivom Oktobrske revolucije v Rusiji. Nastala je z združitvijo več socialdemokratskih strank, ki so se ob koncu devet-1 najstega in v začetku dvajsetega stoletja ločeno formirale v posameznih jugoslovanskih deželah in pokrajinah, ter komunističnih skupin, nastalih v letih 1917, do 1918. Komunistična partija Jugoslavije se je rodila v borbi delavskega razreda proti socialnb-demokrat-skim izdajalcem delavskega gibanja. Takoj v začetku svoje ustanovitve je stopila Komunistična partija na čelo borbe velikanske večine delavskega razreda Jugoslavije in se tesno povezala z mednarodnim revolucionarnim gibanjem. Zaupanje najširših delovnih množic v KPJ Borba delavskega razreda ter vseh ostalih izkoriščanih in zatiranih množic Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije je bWa revolucionarna borba, To Je bila borba delavskega razreda proti kapitaličnemu razredu in njegovi reakcionarni vladavini, za politične in socialnoekonomske pravice delavskega razreda, za uresničenje družbenih ciljev delavskega razreda, ki ustrezajo tudi interesom vseh ostalih delovnih slojev. To je bila borba za osvoboditev delovnih kmetov iz bede in revščine, za likvidacijo fevdalnih ostankov. To je bila borba za nacionalno enakopravnost narodov Jugoslavije. Jo je bila borba za neodvisnost Jugoslavije od tujih imperialistov, za obrambo dežele pred fašističnimi osvajalci, Med dolgoletno borbo proti razrednemu sovražniku in njegovim socialdemokratskim, trockističnim in drugim agentom v delavskem gibanju se je Komunistična partija Jugoslavije, ki je bila npd 20 let ilegalna in težko preganjana, dvignila in ojeklenela v idejnopo- litičnem in organizacijskem pogledu. očistila je svoje vrste in okrepila svojo enotnost. Komunistična partija Jugoslavije, ki je stala na čelu borbe delavskega razreda ter ostalih izkoriščanih in zatiranih množic in ki je vodila to borbo, se je dosledno držala nauka marksizma-leniniz-ma in ga prenašala na notranje pogoje in mednarodni položaj svoje dežele ter nenehoma krepila zvezo med delavskim razredom in delovnimi kmeti ter zatiranimi narodi. V tej borbi se je krepila vodilna vloga delavskega razreda in njegove avantgarde, Komunistične partije, krepila se je zveza delavskega razreda delovnih kmetov in zatiranih narodov. Zlasti v obdobju monarhofaši-stlčne diktature in pozneje, ko je nemški faSizem ogrožal neodvisnost narodov Jugoslavije, si je Komunistična partija s svojo pravilno in neustrašeno borbo prido-oila zaupanje najširših delovnih množic vseh narodov Jugoslavije Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil delavski razred Jugoslavije pod vodstvom Komu- nistične partije na želu vseljudske borbe za obrambo nacionalne neodvisnosti, za demokratične svoboščine in za nacionalno enakopravnost vseh narodov Jugoslavije. Aprilski zlom Jugoslavije leta 1941, je odprl oči najširšim množicam in jim do kraja razgalil vso gnilobo starih jugoslovanskih buržoaznih režimov in vodstev buržoaznih strank. Nacionalno izdajstvo reakcionarne buržoazije kot nadaljevanje njene politike v predvojnem času je utrdilo v naj- širših ljudskih množicah prepričanje, da je samo Komunistična partija Jugoslavije sposobna popeljati jugoslovanske narode v osvobodilno vojno proti tujim osvajalcem in da je dejanska osvoboditev Jugoslavije neločljivo povezana z vzpostavitvijo demokratične ljudske oblasti. Prišlo je do velike pregrupacije političnih sil, ki je prekoračila obseg in pomen borbe proti tujim osvajalcem in vtisnila svoj pečat vsemu nadaljnjemu političnemu razvoju dežele. Borba in povojna izgradnja države Komunistična partija Jugoslavije, ki je predvidevala možnost revolucionarnega razpleta v zvezi z nevarnostjo fašističnega nabada na deželo in izdajalsko vlogo režima, njegovih buržoaznih strank in vojaškega vodstva, je začeia že pred okupacijo dežele pripravljati oboroženo borbo; Po okupaciji se je lotila neposrednega pripravljanja vseljudske vstaje, politične mobilizacije množic za vstajo in nasprotovanja vsem ukrepom okupatorja in njegovih hlapcev. Z napadom nemških fašističnih tolp na Sovjetsko zvezo so dozoreli pogoji za splošno vstajo narodov Jugoslavije in KPJ je brez omahovanja pozvala narode Jugoslavije v borbo proti skupnemu sovražniku, prepričana, da je to edina pot k osvoboditvi lastne dežele, k rešitvi ljudstva pred uničenjem. Komunistična partija Jugoslavije je pravilno uporabila nauk marksizma-leninizma o proletarski revoluciji in diktaturi proletariata glede na konkretne pogoje, ko je bila dežela okupirana po imperialistih in ko je domača burioazija prešla na pozicije nacionalnega izdajstva ter neposredno podpirala okupatorsko oblast in borbo okupatorja proti ljudstvu. Specifični značaj revolucije v Jugoslaviji je v tem, da je bila odločilna bitka med osnovnimi izkoriščevalskimi razredi, buržo-azijo in veleposestniki na eni strani, ter delovnim ljudstvom z delavskim razredom na čelu na drugi strani, izbojevana v pogojih osvobodilne vstaje proti fašističnim osvajalcem, na fronti borbe proti nasipnalnpm|i izdajstvu, čigar steber je fBiia buržoazna reakcija. . Vstaje proti okupatorju ni bilo mogoče uspešna, razviti, ne -da bi razbili stari državni aparat, ki je bil orodje izdajalske buržoazije in ki je stopil v službo okupatorja. Ko je izbruhnila vstaja, so se začeli — na .razvalinah oblasti izdajalske buržoazije — vzpostavljati organi ljudske oblasti. Med vstajo je bil zgrajen aparat ljudske oblasti. Osnovni temelji nove državne in družbene ureditve so se gradili sredi vojne, začenši od prvih revolucionarnih dekretov o ustanovitvi ljudskih odborov, pa vse do sklepov zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu v novembru 1943, ki so rezultat že priborjene zmage ljudske revolucije v deželi in ki so — podprti s sto-tisočno ljudsko armado — zadali usodni udarec stari zatiralski oblasti buržoazije z monarhijo na čelu ter položili čvr3t temelj enotnemu sistemu ljudske oblasti od najnižjih do najvišjih organov državne oblasti in uprave. Z vrsto ukrepov proti izdajalski buržoaziji (konfiskacija pretežnega dela industrije, bank in veletrgovine) so bili ustvarjeni že med narodno-osvobodilno vojno prvi gospodarski stebri ljudske oblasti. Tako je začel delavski razred, stoječ na čelu delovnih množic, povojfio izgraditev dežele, držeč v svojih rolcah 2e osvojene ključne pozicije gospodarstva, do-volj močne za razvoj socialističnega gospodarstva in za uspešno borbo proti kapitalističnim elementom. Z vzpostavitvijo in nenehno krepitvijo ljud. oblasti so bila rešena vsa vprašanja demokratičnih svoboščin za delovno ljudstvo — svoboda zborovanja, združevanja, tiska, volivnost vseh organov oblasti z neposrednim, enakim in tajnim glasovanjem, ločitev cerkve od države. Narodi Jugoslavije so si v skupni borbi priborili svojo nacionalno svobodo in enakopravnost, uresničili bratstvo in enotnost in Že med vojno vzpostavili svoja suverena predstavništva. Ustvarjen) so bilj osnovni politični in družbenoekonomski pogoji za popolno odpravo zgodovinsko nastale dejanske neenakosti jugoslovanskih narodov glede na stopnjo kulturnega in gospodarskega razvoja. Ljudska vstaja v Jugoslaviji je dokazala, da je možna uspešna oborožena borba zatiranih narodov proti fašističnim osvajalcem in domači izdajalski buržoaziji v pogojih svetovne vojne, v kateri je imela odločilno vlogo prva dežela socializma — Sovjetska zveza. * S> Držeč oblast čvrsto v rokah, se delovne množice pod vodstvom Komunistične partije po vojni niso ustavile na . pol pota; ljudska revolucija v Jugoslaviji se je razvijala brez prentanka, povezujoč uresničevanje občedemokrn-tičnih zahtev kmetov in zatira nih narodov z izpolnjevanjem socialističnih zahtev proletariata ob Jasni perspektivi odstranitve vseh ovir, ki stoje na poti k socialističnemu razvoju dežele. Izvršena je bila agrarna reforma, ki je likvidirala ostanke velike posesti. Več sto tisoč poljedelskih delavcev, ljudi brez zemlje jn siromašnih kmetov je dobilo zemljo, več desettisočev družin, borcev in invalidov je bilo koloniziranih, dobili so zemljo, hiše in inventar. Poleg tega je agrarna reforma preprečila možnost’ akumulacije v rokah posameznikov v veliki meri je omejila nekmečko posest in omejila obseg zemljiške posesti v rokah posameznikov, to se pravi, omejila je zemljiško lastnino kapitalističnih elementov. Agrarna reforma je dala tudi pobudo za ustanovitev kmečkih delovnih zadrug za kolektivno obdelovanje zemlje, kolektivno živinorejo in ribištvo. Kmetom je bila vrnjena zemlja, ki jim je bila v stari Jugoslaviji vzeta iz šovinističnih vzrokov, ali ki so jim jo za dolgove oropale banke in trgovci. Preprečena je bila špekulacija 7. zemljo, tako da je prišel pod kontrolo sleherni prenos nepremičnin med privatnimi osebami, ki ga mora odobriti država. Vaški bogataši se ne morejo več polaščati zemlje siromašnih kmetov. Nacionalizirani so: vsa industrija, kredit, promet, sredstva za zvezo, rudna bogastva in vode, izvori naravne sile in proizvodnje električne energije ter veletrgovina. Premoženje tujega kapitala je prešlo v roke države. Večji del trgovine na drobno je prešel v roke države in potrošniških zadrug. Zunanja trgovina je postala monopol^ drjave. VU-stvarjen je močan' :-socteifc»tioni sektor gospodarstva kot odločilni faktor v gospodarskem življenju države, ki usmerja nadaljnji razvoj vsega narodnega gospodarstva. Po dveh letih obnove med vojno opustošenega gospodarstva se je začel uspešno izpolnjevati prvi petletni plan, katerega naloga je likvidirati gospodarsko in tehnično zastalost, okrepiti gospodarsko in obrambno moč dežele, dvigniti splošno blaginjo delovnih ljudi mesta in vasi ter položiti temelje socialistične družbe. (Se nadaljuje) PREJŠNJI ZNESEK RUPENA FRANJO MILOVNIK ANDREJ DRUŽINA NEGR1NI FERJANČIČ REGINA FERJANČIČ MARIJA LIR 639.681 2.000 1.000 200 200 200 SKUPAJ 643.281 POMORE Vsota 3600 lir je bila nabrana z nabiralno akcijo Prosvetnega društva «Simon Jenko«. (Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi). * * * OPOZORILO. Prispepki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem po- gorišču» se sprejemajo: d ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi «Primorskega dnevnika» ul. S. Fran-cesco št. 20. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo tm«. Razstava ilustracije poljske knjige v Trstu v petek je bila ob 19 otvor-jena v Galeriji «Scorpicne» razstava ilustracije poljske knjige, ki je neposredno po razstavi češke grafike nov kulturen dogodek mednarodnega pomena. Zbrano občinstvo, med katerim so bili umetniki in številni predstavniki kulture v Trstu, je nagovoril drugi sekretar poljskega predstavništva v Beogradu, g. Stanislav Korzeniowski, ki je v svojem jjovoru med drugim izvajal: »Smatram, da je otvoritev poljska ilustracije, prve poljske razstave v Trstu, kulturni dogodek velikega pnnena. Mislim namreč, da je to samo začetek kulturnega izmenjavanja med Poljsko in Svobodnim tržaškim ozemljem* izmenjavanja, ki s tem da omogoča poznavanje pridobitev na področju umetnosti, na področju kulture sploh, morda najbolj zbližuje narode, med seboj, morda največ prispeva k njihovem vzajemnem spoznavanju. Ti rezultati pomenjajo smrt 5000 poljskih kulturnih delavcev (književnikov, slikarjev, kiparjev, znanstvenikov in drugih) v koncentracijskih taboriščih ;n V drugih roučiiiščih, pomenijo uničenje v 90%-ih knjižnic in muzejev. 80%-no oropane galerije slik, pomenjajo popolno izropanje, končno eelr>, požig, zgradb poljskih univeiv., SSadeirii! ‘ upodabljajočih umetnosti, konservatorijev itd- itd. ■ Osvobojena Poljska zne- sla pred vprašanjem obnove svojega kulturnega življenja, h kateri je bilo treba pristopiti od temeljev. In čeprav se je ta obnova vršila v zelo težkih pogojih, so bili do danes — po treh letih neodvisnosti — doseženi resni rezultati, v nekaterih področjih je razvoj kulturnega življenja celo presegel predvojno raven. Tako n. pr. je imela Poljska pred vojno 5 univerz in 4 visoke šole, enakovredne univerzam, — danes ima 7 univerz, 4 politehnike in 6 visokih šol. Medtem ko je 1938 na univerzah na Poljskem študiralo 48.018 študentov, je bilo leta 1947 vpisanih 80.841 študentov. Medtem ko je bijo izdano na Poljskem 1938 leta 27 milijonov izvodov knji«, je izšlo 1947 leta 52 milijonov izvor dov knjig. Kje. je vzrok za tako velik razvoj kulture v današnji Poljski. Ta razvoj je postal mogoč zaradi tega, ker je bil sedaj prvikrat v zgodovini Poljske dosežen vzajemen sporazum med umetniki, ki ustvarjajo umetniška dela, in med delovnimi množicami poljskega naroda, za katere umetnik ustvarja. To soglasje zaznamuje tudi nadaljnje poti poljske umetnosti, ki jih je obflegel v svojem nedavnem govoru predsednik Poljske republike na tale način: »Današnje kulturno ustvarjanje mora biti izraz velikega preloma, ki ga narod doživlja... Dolžnost umetnika, ki oblikuje duhovno področje narodnega življenja, je vživeti se v delo širokih množic, v njihove težnje in potrebe, da bi iz njihovih čustev in doživljajev mogel črpati ustvarjalno navdihnjenje za svoja dela, v katerih glavni^in temeljni cilj je dvigniti in oplemenititi raven našega narodnega življenja.» O razstavi, ki je tržaške umetnike in poznavalce umetnosti presenetila zaradi izredne originalnosti, tehnične dovršenosti in izbranega okusa poljskih umetnikov, med katerimi je presenetljivo število žensk, bomo obširneje poročali pozneje Opozarjamo še efiVrrat, da pomeni razstava poljske ilustrativne umetnosti za Trst kulturni dogodek prvega reda, zato naj si jo naše občinstvo v kar največjem številu ogleda. VI. B. Pretvorjena zemij a Barbarski sistem ruskega kapitalističnega gospodarstva pred revolucijo je do slcrajnosti izžel okrog 5 milijonov kvadratnih kilometrov prekrasne črne zemlje na jugozapadu Rusije. Teh 5 milijonov kvadratnih kilometrov zemlje pa je bilo tudi periodično podvrženih suši. Poleg tega ima sovjetski teritorij na milijone ha peščene zemlje. Topel veter sukovej, ki piha iz centralnih azijskih puščav, je podoben sesalki, ki vsrka iz rastlin vso vlago. To ni toliko škodljivo, če je zemlja vlažna, kadar pa manjka vlažnosti, potem postane sukovej zelo nevaren. Najvažnejši problem je potemtakem povečati vlago v zemlji. Sovjetski znanstveniki so predlagali, da bi zemljo, ki je podvržena suši in toplim vetrovom, obkrožili z gozdom. Na ta način postane namreč zemlja bolj vlažna. Dokazano je, da pogozdena zemlja običajno poveča pridelek žitaric za 25-30%, povrtnin in dinj od 50-65%, trav pa celo od 100 do 200%. Posebno važno je povišek trav, ki so hrana živini. In kjer je živina, tam Je tudi gnoj: čudežni gnoj za polja. Tako so. da bi pokazali, kako se bori proti suši in pesku, postavili postajo v Bogodinskoju v Astrahanu, v kraju, kjer ni ra-stel gozd in kjer se je redko videl travnati grmiček. Ljudje so zasadili pas dreves okrog 1200 ha zemlje, ki je bila neobdelana in izsušena. Velika je bila skrb ljudi za ta mlada drevesc#, ki so se borila proti suhim in toplim vetrovom ter proti gibljivemu pesku. In kljub vsemu napovedovanju, da tam drevesa ne bodo rastla. go drevesa vedno večja. Tako je je 1200 ha napol puščavske astrahanske zemlje spremenilo v čudovito plodno zemljo. Na postaji Bogodin-skoje. ki je obkrožena z velikimi drevesi, pridelajo čudovite pridelke. Žito. dinje, proso: pridelek pa je dvakrat večji kot je bil v najboljših letih v stepah. V letu, ki ni bilo najboljše, so v Bogodinsko-ju dale jablane od 50 do 150 stotov jabolk na ha zemlje. V okrožju Salsk (pokrajina Rostov) je bila tudi cona, kjer je vladala suša. Tam so ustanovili kolhoz «Stalin»’ Da bi premagali sušo, so kolhoznilti zasadili šest dolgih gozdnih pasov Po petih letih obstoja teh pasov je kolhoz »Stalini) pridelal 16 sto- tov žitaric na ha, nasproti 7 stotom, ki so jih povprečno pridelali v drugih krajih pokrajine. Po sedmih letih je pridelal kolhoz »Stalin« 103 tisoč ton žitaric več kot drugi kolhozi v pokrajini. Pfileg tega je zaslužil 500 tisoč rubljev, ko je prodal lesena vlakna svojih gozdov. Pridelali so tudi mnogo sadja: marelice, slive in jabolka. V letu 1941 so pogozdili 837 tisoč ha zemlje, ki je bila podvržena suši To delo je opravilo na tisoče kolhoznikov v 2.421 posta-jfth in z državno pomočjo. Vojna je prekinila to delo. V pokrajinah, ki so jih zasedli Nemei, »o hitlerjevci posekali drevesa ali jih celo podrli s tanki. Na ta način je bilo poškodovanih 250 tisoč ha gozdov. Sedaj pa je ljudstvo že pričelo z borbo proti suši. vetrovom in gibljivemu pesku Ponovno se v stepah dvigajo zidovi gozdnih pasov. Petletni načrt Sovjetske zveze predvideva, da &o leta 1950 zopet pogozdenih 250 tisoč ha zemlje. v. IVANOV h SLOVENSKE BENEČIJE GORENJA MJERSA V naši vasi imamo prav vzorno učiteljico, kj se ne more otre sti vzgoje, katero Je sprejela za časa fašističnega režima. Neposredna preteklost je ni ničesar naučila, ker prav strastno sovraži vse, kar je slovenskega, prav tako dela razliko med otroki v šoli in jih krivo vzgaja. Pred nekaj dnevi je izgnala iz Šole nekatere učence, ker so javno izpovedali, da so Slovenci. Strgala jim je zvezke in knjige in k temu nahujskala še druge šolske otroke, naj zavedne slovenske otroke zmerjajo. Ne vemo, če šolske oblasti vedo za ta primer, toda na vsak način učiteljica v našj vasi n| nobena vzgojiteljica. Dolžnost šolskih oblasti je, da tako vzgojiteljico kaznujejo in odstranijo iz naše vasi. Starši ne moremo zaupati svojih otrok taki osebi, ki Že v osnovni šoli uči naie otroke v sovraštvu do materinega jezika in svojega naroda Pričakujemo, da bodo odgovorni v vladi sprevideli, da vodijo napačno manjšinsko politiko in da nam bodo dali slovenske osnovne šole in slovenske učitelje, ki bodo učili naše potomce v ljubezni do rodne grude in do vseh narodov. Ko so mimo nas šli begunci v taborišče v Neapelj, so trikolori-sti začeli groziti vsem domačinom zavednim Slovencem, da bodo morali tudi oni v taborišče in preko oceana, če bodo zahtevali slovenske šole in manjšinske pravice. Oblastem .bilo krajevnim kakor tudi višjim je znano delovanje teh tolp, pa kljub temu nočejo Podpirajmo BS sleči križ »a Trmšho ozemlje proti njim ničesar podvzeti. Ravno nasprotno, dajejo jim s svojim zadržanjem potuho in pobudo. Ali Je to toliko opevana demokracija in svoboda? Beneški Slovenci živimo Je vedno kot pod fašizmom in nimamo ničesar od nove ustave. ■.*& . yy>7& P* |l#t met ■m**. AN TO N PAVLOVIČ ČEHOV Zakon iz preračunljivosti (Nadaljevanje in konec.) Po zraku, od tal do streh še vrtinči nekaj belega, snegu zelo podobnega. Ulice je že bela, sve-tilnice, strehe, klopi hišnikov pred viatf, ramena in čepice, vse je belo. «Kaj se je zgodilo? poprašuje-jo perice mimoidoče hišnike. Toda hišniki samo mahajo z rokami in hite dalje. Sami ne vedo, kaj se je zgodilo. Slednjič prihaja po cesti hišnik, govori sam s seboj in spremlja svoje besede z živahnimi kretnjami. Gotovo je bil na licu mesta in ve vse. «Kaj se je zgodilo, batjuška?« poprašujejo iz okna. «Zamera», odgovarja hišnik. «V Mimrinkovi hiši, kjer je bila včeraj svatba, so ženinu premalo dali. Mesto tisočaka so mu dali le — pet sto rubljevi) «In — kaj je napravil?« Razsrdil se je. «Jaz», je dejal, «jaz hočem«, je dejal... Tako je bil ljut in besen, da je pernico razparal in stresel ves puh skozi okno. Oh, koliko puha! Prav tak ko sneg!« «Ga že peljejo, ga že peljejo!« se slišijo glasovi. «Je že tu!« Od hiše vdove Mimrinke prihaja sprevod. Najprej dva redarja z zaskrbljenimi obrazi. Za njima stopa Aplombov, odet s plaščem in s cilindrom na glavi. Na njegovem obrazu razbereš: »Poštenjak sem, a oslepariti se ne dam!« »Sodnija vam že pokaže, kak mož sem!« godrnja in se venomer obrača. Za njim stopicata s solznimi očmi Tatjana Petrovna in Da-šenka. Hišnik s knjigo v roki in nekaj paglavcev zaključujejo ta sprevod. «Zakaj se jočeš, mala?« vprašujejo perice Dašenko. «2al ji je pernice!« se oglasi mesto hčere mati. «Trije pudi, moje drage! In kakšen puh! Pu-hec pri puhcu — niti najmanjšega peresca pi bilo vmes! Bog me je kaznoval na moja stara leta!« Sprevod je zavil mimo ogla in Pasja ulica se polagoma umirja Puh pa naletava po ulici do večera. Tridensko bivanje tujca med narodom, katerega jezika ne poznaš, gotovo ne more biti zadostno, da bi mogel podati izčrpno in povsem točno sliko o življenju ljudstva, o razmerah in položaju v novi Modžarski. Toda če si oborožen z dovoljno kritičnostjo in ne oslanjaš svojih sodb na zunanji videz, se v bistvu tvoje ugotovitve ne bi mogle spremeniti, če bi imel možnost daljšega in temeljitejšega proučevanja. Zato mislim, da bodo tudi ti delni vtisi vsaj nekoliko seznanili čitatelja z novo Madžarsko. Prvotna sodba, da se je Madžarska za trdno odločila skreniti s stare poti v odnosu do svojih sosedov, se mi je dan za dnem bolj utrjevala. V vsej zgodovini so bili Madžari klin, neprijeten in sovražen klin zasajen med slovanske narode, za katere so Madžari vedno predstavljali grožnjo. Toda z zakonom Horthyjevega režima je Madžarska pod upravo novih demokratičnih voditeljev našla končno svoje pravo mesto v družini vzhodnoevropskih demokracij. Z velikim prizadevanjem skuša nova Madžarska ta novi odnos do svojih sosedov utrditi. To so mi potrdili tudi pripadniki jugoslovanske manjšine na Madžarskem, ki so pristavili, da je komunistična partija Madžarske prva madžarska stranka, ki je v svojem program vstavila tudi točko o spoštovanju in zaščiti narodnih manjšin. Seveda je na ugoden položaj južnoslovanskih narodnih skupinic vplival tudi položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji in resnično napredna orientacija samih madžarskih Jugoslovanov, ki so po priznanju »Szabad Nepa«, glasila KP Madžarske, najnaprednejši element nove Madžarske. Slovaška manjšina, ki je številnejša od južnoslovanske, nima zdaleka tako urejenih prilik kot ta. Seveda nosi krivdo tudi slovaška manjšina sama kakor tudi neurejen položaj Madžarov v sami Slovaški. Gott-waldova Češkoslovaška bo prav gotovo našla pravo pot, da z novo Madžarsko reši tudi problem sožitja Slovakov in Madžarov na obeh straneh meje. Ko smo pri postaji Balatonszen-gyorgy (Sveti Jurij na Blatnem jezeru) dospeli do 71 km dolgega Blatnega jezera in z okna vlaka opazovali zanimivo pokrajino, smo poleg naravnih krasot videli tudi mnogo sledov zadnje svetovne morije. Mnoge vile, male letoviške hišice in hoteli, ki 8° ra?sejaoi vzdolž Blatnega jezera molijo v zrak svoje očrnele zidove brez streh, brez oken in vrat. Sicer je precej že popravljenega in obnovljenega, toda tudi mnoge obljudene hiše nosijo vidne znake vojne vihre. Okrog Blatnega jezera in vse tja do Budimpešte se je bila srdita borba, s katero je Hitler poizkušal zadržati RA na njenem pohodu v Avstrijo. 2ilavost, s katero sta se borili obe strani, izpričuje n. pr. tudi dejstvo, da je v tej bitki mesto Szekesfehčrvar (Stolni Beograd) na pol pota med Blatnim jezerom in Budimpešto zamenjalo gospodarja nič manj kot devetnajstkrat. Se vedno srečaš ob cesti in sredi žitnih polj ostanke uničenih nemških tankov in drugega orožja in od časa do časa te lepo urejeno in ograjeno pokopališče padlih sovjetskih vojakov opomni, da so Madžari dolžni zahvalo za svojo osvoboditev predvsem sovjetskim narodom. Tega se Madžari tudi zavedajo. V Budi so na griču nad Donavo postavili ogromen 36 metrov visok spomenik, ki izraža kvaležnost madžarskega naroda Rdeči armadi. Tudi po vojni prijateljski odnos Sovjetske zveze do nove Madžarske vzbuja v Madžarih simpatije do velike vzhodne sosede in prav zadnje tedne so bili Madžari prijetno presenečeni ob sporočilu, da jim je Sovjetska zveza črtala 50 odst. reparacij, ki jih je Madžarska še dolžna Sovjetski zvezi. Tudi Budimpešta sama kaže še občutne sledove vojne. Mnogo hiš je porušenih in požganih, druge zopet so več ali manj poškodovane. Od vseh sedmih mostov, ki vežejo preko Donave Budo s Be-što, je bilo v vojni šest porušenih. Doslej je obnovljenih pet mostov (eden le provizorično), vendar se na gradnji še ostalih mostov naglo dela. Kljub mnogim ruševinam pa ustvarja Budimpešta s svojimi milijonom in 200 tisoč prebivalci, z okrog stotimi tramvajskimi progami, s podzemeljsko železnico, številnimi avtobusi in avtomobili, velemesto polnega živahnega prometa. Tudi prenapolnjene izložbe najraznovrstnejšega blaga napravijo na tujca ugoden vtis, vendar ko primerjaš cene z zaslužkom povprečnega Madžara, moreš ugotoviti, da je premnogo stvari, ki zaradi svojih visokih cen niso dosegljive širšim slojem. Toda Madžar vam na vašo pripombo pojasni poln optimizma, da se bodo tudi cene uravnovesile z zaslužkom. Pred kratkim, t. j. pred stabilizacijo valute, ko >-padel pengo v inflacijo, je delavec zaslužil za pol kg kruha dnevno. Tajčrat, tako so mi pripovedovali, je vladala na trgu taka negotovost in anarhija, da je v gostilni naročeni obed poskočil v ceni, medtem ko si ga zaužival. «Se non 6 vero 6 ben trovato« sem se spomnil laškega pregovora. Zato današnji Madžar gleda v bodočnost poln vere in prepričanja, da bodo sedanji upravitelji izlečili vse rane, ki jih je zadal njihovi domovini protinarodni reakcionarni Hortyjev režim. V javnem življenju madžarske prestolnice je v preteklem juniju bilo v ospredju troje stvari: Borba za podržavi jen je verskega šolstva, kongres združitve komunistične in socialistične stranke za novo delavsko stranko in mednarodni velesejem. Borba za podržavljenje verskih šol je zadobila prav ostre oblike. Pri nas in vsepovsod po svetu priznava še najbolj veren in borben kristjan pravico do šolstva državi. Ne tako na Madžarskem, kjer je bilo, kakor nikjer drugje, nad 60% vsega šolstva v rokah cerkve. Cerkev, ki je po likvidaciji plemstva prva sila v obrambi reakcionarnega lconservativizma, je seveda z besno strastjo branila te svoje postojanke. Madžarski nadškof in kardinal Mind-szenti Josef je z vso brezobzirnostjo vodil kampanjo, v kateri grozi z izobčenjem vsakomur, ki bi se ne izrekel proti podržav-ljenju šol. Učiteljem verskih šol je grozil z izobčenjem že zaradi same udeležbe na sindikalnih zborovanjih. Njegovo hujskanje je dovedlo celo do krvavega zločina. Župnik iz vasi Pospetri je naščuval kmečko prebivalstvo, da je navalilo v demonstraciji na občinsko hišo: Župnik je naročil celo uničenje telefonskih zvez in eden izmed demonstrantov je iztrgal redarju puško iz rok in ga ustrelil. Epilog teh žalostnih, prav nič krščanskih dogodkov, se je odigral na sodišču, kjer sta bila morilec in duhovnik vodja teh zločinov in nemirov župnik obsojena na smrt. Po obsodbi je župnik izrekel težko obsodbo proti Mindszentiju, priznal, da je bil naščuvan, in je pozval vso nižjo duhovščino, naj ne naseda protinarodnim navodilom visokega klera. Kampanja za podržavljenje verskih šol pa je zajela široke mase. V tej borbi je posebno prednjačila zveza madžarskih demokratičnih žena. Tudi osnovne organizacije zveze demokratičnih Južnih Slovanov so bile med prvimi, ki so se izrekle za podržavljenje šol (Južni Slovani so imeli 15 srbskih pravoslavnih verskih šol). Borba se je zaključila 17. junija, ko je madžarski parlament izglasoval zakon o podržavljenju verskih šol. Država je prevzela tudi vse osebje in s 1. avgustom bo vsem učiteljem in profesorjem izboljšan gmotni položaj z 20% povišanjem plač. Važen politični dogodek preteklega meseca je bil kongres združenja komunistične in socialistične stranke Madžarske v novo delavsko stranko. Kongres je bil 12. in 13. junija z udeležbo zastopnikov večine evropskih komunističnih partij. Ob tej priliki je bilo v soboto 12. junija na trgu junakov tudi mogočno ljudsko zborovanje, ki je pokazalo silo madžarskega delavskega po-kreta. Na zborovanju je poleg domačih govornikov spregovoril tudi zastopnik francoske KP. Vsekakor je združitev obeh delavskih partij močno utrdilo položaj naprednih sil, ki jih v parlamentu in v vladi podpirata tudi narodna kmečka stranka in stranka malih posestnikov, ki sta se obe osvobodili reakcionarnih elementov. Doslej obstaja sicer med vsemi temi strankami sporazum, a v bližnji prihodnosti pričakujejo utrditev te koalicije z osnovanjem široke ljudske fronte. V gospodarskem življenju Madžarske pomeni mednarodni velesejem, ki je bil v juniju v Budimpešti velik uspeh. Na obsežnem prostoru obrsščenem z drevjem je bila aranžirana razstava, ki ni po izjavah poznavalcev mednarodnih velesejmov na za-padu v ničemer zaostajala za temi. Mogočen je bil sovjetski paviljon, ki je obsegal mnogo več razstavljenih predmetov kot na nedavnem zagrebškem velesejmu. Svoje paviljone so imele še Jugoslavija, Romunija in Češkoslo- vaška. Predolgo bi bilo naštevati vse, kar je. razstavila Madžarski sama. Naj navedem le ono, kal je vzbujalo posebno zanimanj^ Na prvem mestu je vsekak® madžarska težka industrija, ki s* po vojnem uničenju naglo' obnavlja. Na velesejmu je bilo veliko pohištva, med njim lahk8 pohi.štvo iz aluminija, ki ga Ma^ žarska tudi izvaža. Tudi izdeltt iz stekla so pokazali visoko stopnjo tovrstne industrije. Narav; nost umetniško so bili aranžiran* paviljoni tekstilne industrije, V je i:',nenad:la z raznovrstnest)1 svojih izdelkov. Posebnost tega velesejma pa je bilo v poveličanju udarništva. Ob otvoritvi velesejma so v paviljonih posameznih tovarn bili udarniki teh tovarn in so se srečali s pred; sodnikom republike in drugi®1 odličniki. V oddelku težke indu-strije so strojem stregli udarnik1 katerih slike so bile tudi ra!-stavljene. Na Madžarskem pr*-jemajo udarniki posebna odlikovanja, mnogo jih bo šlo letos tudi na letovišče na dalmatinsk® obalo in celo v gledališču iniaj® posebno ložo. V pravilnem ocenjevanju dela je madžarsko ljudstvo prepričano, da bo izpolnil*! svoj triletni gospodarski r.ačrf predčasno. Izpolnjevanje načrt* pa pomeni pohod v socializem- JEANEJTE NAJDE KLJUB SVOJIM 73 LETOM KOGA, KI JI PLAČA, DA POPIJE PO 4 LITRE VINA NA DAN Po enem stoletju, odkar je izšel velik socialni roman Eugc-nija Iveja, je Pariz še vedno mešto~skrivnosti. Prava vojska potepuhov, moških in žensk, ki živijo na robu družbe, se še vedno skriva v napol raziskanih mestnih četrtih nakopičenih v 20 stoletjih okrog male «Lutetiae» iz časov Julija Cezarja. Danes je Pariz vštev-ši s predmestji ogromna prestolnica s 5 milijoni prebivalcev. Nič čudnega torej, če je na vsakih 1000 ljudi eden, ki nima stanovanja in živi izven organizirane družbe, ki je bila Voltariju tako priljubljena in ki danesTčljub izkušnjam dveh svetovnih vojn še vedno zahteva prvenstvo, da je non plus ultra« tiste, ki se je pričela imenovati civilizacija. Pet tisoč Parižanov je torej brez stalnega bivališča (to so tako imenovani S. D. F.) in živijo, čeprav ne vsi koristno, v velikem številu od poklicev, ki jih ne pozna nobena enciklopedija in nobena sindikalna organizacija. To je 5000 tihotapcev, ki se izognejo vsakršni policijski kontroli. Kakor je resnica, da brezposeln lahko postane «Clochard» , (od cloche-zvonec, ki je v minulih časih dal znamenje beračem, da se morajo skriti), tako ni vedno resnica, da ie «clochard« brezposeln. V Parizu obstaja veliko število poklicev, ki jih občinstvo ne pozna, ki pa imajo svoje izvrševalce. Posel onih, ki strižejo pse, je bil nekoč zelo dobičkanosen poklic, ki ni zahteval posebne spretnosti ali posebnih prostorov. Za orodje je zadostovala mala skrinjica s škarjami, krtačo, milom in cunjo. Delo pa so opravljali ob obrežju Sene; plačati ni bilo treba lokala niti ni bila potrebna li- PARIŠKI CLOCHARDS cenca. Pred vojno je tak obrtnik v dobri sezoni zaslužil toliko, da je lahko živel vse leto. Tudi nočno brskanje po smeteh je zelo doKidkanosno: «biffinsi» še vedno najdejo med smetmi dovolj za zmerno življenje in mnogi uspejo tudi, da s tem poslom najdejo srečo. Minimum, ki ga daje ta poklic, se vrti okrog 1200 frankov na dan: stratka plača, ki jo zasluži uradnik ali univerzitetni profesor. Potem so «plemeniti» poklici, kakor oni, ki ga imenujejo ((steber«, ki obstoji v tem, da se iztegne roko pred vrati cerkva ali pa pri vhodih in izhodih podzemeljske železnice. To so zelo praktični in sposobni, poznajo psihologijo človeka ter mu znajo v njem vzbuditi usmiljenje. Tudi pasjih tatov je veliko. Posel je dobičkanosen in tudi zelo nevaren. Na cesti ((speljejo« psa gospodarju ali gospodarici in potem zahtevajo znanj odškodnino. Bog pa ne daj, da jih pri tem zaloti policija. Potem je dosti drugih poklicev, vendar pa je nemogoče, da bi vse našteli. Med 5000 «clochards» v Parizu pa je mnogo takih, ki ohranijo meščanske navade in meščanski videz. Ob 12.30 kosijo v «Naši Gospe iz Karmela«, ob 18 večerjajo pri ((Drobtinici kruha« (Mie de pain), ali pa pri «Vojski zdravja«, ki ima svoje podružnice v različnih krajih Pariza. Drugi zopet se vrnejo z glavnega trga s cekarji in jedo v veseli družbi ali pa sami na klopeh ob Seni. Glavni stan teh «declasses«, teh napol nomadov, je v središču latinske četrti na trgu Maubert. Njihov lokal nosi napis: «Les clo-ches de Notre Dame«. Ob večerih se «clochards» med pitjem kozarčkov rdečega vina zabavajo s plesom. Po končanem plesu se nekateri vležejo po tleh v lokalu, drugi zopet odidejo v javne spalnice, tretji zopet v kakšno zakotno prenočišče. Poleti pa vsi spijo pod zvezdnatim nebom na obrežju Sene ali v bližini notredamskih zidov. KRALJICA ((CLOCHARDS« GEORGETTE OTVORI PLES Trairtimia ilnhinka »CLOCHARDS« SI NAZDRAVLJAJO V SVOJEM GLAVNEM STANU. Mister Lister Unger, majhen človeček, doktor medicine in bu-sinessman, iniciator in organizator «bank krvi« v ZDA, je dostojen produkt Wallstreetove Amerike. Dr. Unger je na čelu največje od teh «bank krvi« v osrčju New Yorka. na vogalu 2. avenije in 20. ulice. Te znan-stveno-medicinske ustanove so uradno v službi «brez dobičkarskega oskrbovanja bolnic s krvjo«. V stvarnosti ((ameriškega raja« pa so to jazbine, ki zaradi dobičkov z monstruoznimi metodami odvzemajo kri. Brez medicinske indikacije, brez. kontrole, ki predpisuje rok med enim in drugim odvzemom krvi, brez pravil svetovne medicine je transfuzija krvi preko «bank krvi« postala predmet za kriminalno obogatitev. Dr. Onger si je prigrabil monopol nad krvodajalci v rajonu Bowety v New Yorku. Tukaj je namreč mnogo brezposelnih, mnogo alkoholikov, potepuhov in raztrgancev, mnogo ljudi, ki so bili odplavljeni g palube življenja v propast. Dolge vrste teh nesrečnikov, ki se od slabosti, gladu, prevečkratnih transfuzij ali od pijanstva, komaj držijo na nogah, stojijo pred vrati dr. Ungerjeve «banke krvi«. Ob 9. uri se prične odvzemanje krvi. Nobene kontrole o količini odvzete krvi, o krvni skupini, celo nobene kontrole o zdravstvenem stanju dajalcev krvi. Odkupna cena: pet dolarjev za posodo krvi. Izza medicinskih ureditev, refri-geratorja in ostalih medicinskih instrumentov se skriva cinično trgovsko podjetje. Izčrpani moški, ki bi sami potrebovali transfuzijo, ležijo v svojih razcapanih oblekah. Avtomatične *sesalke z elastičnimi gumijasti cevkami se- sajo iz njih kri. Business je tukai brutalno priklenil humanizem medicine. Dr. Unger plača za P0-sodo približno 500 kubičnih cefl' timetrov krvi 5 dolarjev, bolnih pa jo prodaja za 6 in pol d®-larjev. Tu pa moramo upoštevat1: da smo rekli posodo približno 50®J kubičnih centimetrov, torej d& jih je vedno mnogo več ter tak0' dobički dr. LTnserja neproporci°'; nalno rastejo. Unger jeva «bank*; krvi« oskrbuje 200 ameriških bol'; nic. Ona izvaža ukradeno kr*; ameriškega lumpenproletariuta * Turčijo, Grčijo in druge držav* Zdrsiva m S ati in a, w!rav cistrori! Transfuzij« krvi prinašajo dr-Ungerju letno pol milijona do1 larjev dobička. Nedavno je umrl zaradi i^r ' panosti alkoholik Boh Mullige11.' ki je dajal kri dr. Ungerjfvl «banki krvi« Umrl je zaradi prf večkratnega dajanja krvi. vVil' liam Kelly, eden od štirideseti11 pacientov, nad katerimi iščej“ zdravniki vzrok anemije, je da* dr. Ungerju v 4 messeih 12kr8* svojo kri. Umrl je istega dnef k° so ga nezavestnega pripeljali v bolnico Bellevue. Honorar 5 d0" larjev za posodo krvi Kdo ve' koliko centimetrov več od 5$ kubičnih centimetrov krvi, k®1 naj bi držala posoda, je izšel® diplomirani morilec’ dr. Ung^r samo iz fega nesrefnika? V*9*1 kubični centimeter «dog,ovorje' ne« količine krvi, je prinesel P0" ve kliente, da se v velikem lok1* izognejo 2. avenije in 20. ulice. V tej klavnici pa še napr^J neovirano ((izvršujejo« zdravn*' aki poklic. C. Marshallov načrt PADRIŠKI „SLOVAN“ NAS VABI Prihodnjo nedeljo vsi v Padriče k proslavi 501etnice tamkajšnjega prosvetnega društva. Upamo da se bo končno tudi vreme spametovalo. Nastopili bodo vsi peyski zbori Tržaškega ozemlja po okrajih in skupno. Domači pevski zbor nam bo zapet pod vodstvom tov. Rafaela Grgiča »S pesmijo na delo« ter »Svobodna je naša domovina«. Tov. Grgič je šesti pevovodja od ustanovitve »Slovana« in ga vodi z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo že od leta 1935. Pred njim je vodila zbor naša znana in neutrudljiva kulturna delavka tovarišica Tončka Čokova. Vsi ostali so na žalost že pokojni in sicer Kralj Just, Ražem Hrabroslav, dr. Sosič in Grgič Franc. Tudi prostor v Padričah, kjer bo proslava, je izredno lep. Zato pa v nedeljo vsi V Padriče! Navedena dejstva dovolj jasno pričajo o naraščajočem zanimanju vladnih krogov v Združenih ameriških državah do Francove Španije. Ze davno obstoje tesne vezi med ameriškimi monopolisti in špansko oligarhijo. Te vezi se niso pretrgale niti med vojno, ko ja bil Franco očitno na strani-Hitierja. Se v aprilu 1945. leta je fran-kistični ekonomist Jose Luis Bar-celo, direktor lista «E1 mundo financiero«, v članku z naslovom «Vloga Združenih držav v bodoči trgovini Španije« zapisal: Med španskimi in ameriškimi bankami vlada popolno soglasje. Tako ene kot druge soglašajo v tem, da bi dosegle čim boljše medsebojno sodelovanje.« «General Franco je sedaj v zelo dobrih odnosih z ZDA in z vladami v zapadni Evropi,« je pisal omenjeni list. «Vlada ZDA pripravlja Francu pot, kako bi lahko dobil večjo vsoto ameriških dolarjev.« Dalje pristavlja isti časopis: ((Morski tok je zapeljal ZDA globoko v Sredozemsko morje. Da bi okrepili položaje ZDA v tem notranjem morju, so vojni krogi Washingtona začeli poglabljati odnose do generala Franca.« Avtor članka navaja dalje pomen, ki ga dajejo washingtonski strategi španskemu ozemlju: «Zračne sile v bodoči vojni bodo našle v Španiji oporišča, ki so dobro zaščitena z gorami, rekami vsa dežela ima visoke planote. Malo komu je znano, da so ZDA vse do danes ohranile nekako kontrolo nad španskimi letališči. Ako bi ZDA morale jutri stopiti na evropsko celino, bi se lahko takoj utrdile na španskih letališčih, ki so ž? opremljena za preskrbo ameriških letal. Franco je že leta 1945 podpisal tak sporazum, ki je ostal še do danes v veljavi» Toda tu ni govora samo o razpolaganju s celino. Franco pride v poštev kot velik dobavitelj človeške hrane za topove. Razdrapana in obubožana Španija, v kateri so milijoni delavcev obsojeni na stradanje, vzdržuje že sedaj armado, ki jo cenijo na 670.000 mož. V načrtu je, da bodo zvišali moč španske armade v bližnji bodočnosti na 1 milijon ljudi. Tako povečanje armade nima namena, da bi služilo proti notranjim demokratičnim silam, ampak ima širji pomen v službi ameriškega imoerializma. Po pisanju madridskega dopisnika ((Associated Press« opravičuje to številčno rast španske armade z naraščajočo komunistično nevarnostjo v Evropi. V zadnjih časih prihajajo poročila da so začeli organizirati v Španiji ((krščansko demokratično« ali bolje rečeno katoliško stranko, seveda z blagoslovom generala Franca. Ni težko razumeti ciljev tega manevra. Po eni strani mora okrasiti pročelje fran-kovega režima z »demokratičnim« okraskom, po drugi strani pa bodo s tem olajšali stvaritev »katoliškega« bloka med De Ga-sperijevo Italijo, Schumanovo Fr tncijo in Francovo Španijo. Španski falangisti, katerim se že majejo tla pod nogami, računajo, da se bodo obdržali z ameriško pomočjo na oblasti. Zgoraj navedeni ekonomist Bar-celo je zapisal; , «Mi računamo na To veliko ameriško deželo ki se je s takim zanimanjem obrnila k nam in nam ponudila roko, da bi nas sprejela v svoj krog » Nič ni čudnega, če ie Francova kamarila z veseljem iztegnila roko proti ameriškim imperialistom. Palače laže menjajo svoje gospodarje, kakor pa svoje služabnike. To udinjanje španske falange v službo Washingtona ni izzvalo začudenje, ampak oster protest narodov Evrope in vsega sveta. Narodi niso in ne bodo pozabili nikoli, kako so falangi-sti preganjali najboljše ljudi v V m Španija Španiji, niti ne bodo pozabili Francove udeležbe na Hitlerjevi strani, kjer je sodeloval celo z vojaštvom (Sinja divizija), dal Nemcem na razpolago španska letališča in pristanišča ter oskr- rimi so ZDA, Anglija, Francija in Argentina niso upoštevale tega predloga. Anglija je še nadalje razvijala svojo trgovino s Francovo Španijo. Francija je odprla francosko-špansko mejo. Vedno bolj odkrito podpiranje Franca od strani Washingtona je pokazalo, da ameriška vlada ne misli izpolniti svojih obveznosti glede odnosov s Španijo. Fašistični režim Franca ne po- SOVJETSKI GRADITELJI. boval Nemčijo z vojnim materialom. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je še 12. dec. 1942 predložila resolucijo, s katero je obsodila Francov režim in priporočila državam članicam organizacije, da naj odpokličejo iz Madrida svoja zastopstva. Cez leto dni je generalna skupščina znova potrdila ta sklep, vendar mnoge države, med kate- meni samo devetletne tragedije španskega naroda. Francova Španija predstavlja tudi po padcu Hitlerja nevarno grožnjo za mir in varnost narodov. Ameriška politika v Španiji je odkrila zaveso uradne demagogije o »miroljubnem« značaju Marshallovega načrta in jasno prikazuje pravi značaj »demokracije«, katero bi ta načrt rad ustanovil v Evropi.