NOVI GROBOVI Pavlina Suša ! P« dolgi in mučni bolezni je (umrla v Glenville bolnišnici | Pavlina Suša, rojena Lovren-jeič, stara 53 let in stanujoča j na.865 E. 141. St. Pogreb bo iz j Želetovega pogrebnega zavoda, j Čas pogreba še ni določen. Frances liarle j Včeraj opoldne je umrla po j dvotedenski b o 1 e z n i Frances i Bar le, rojena Skebe, stara 64 |let. Doma je bila iz vasi Dolenja Kanina, fara Dobernič, od-{koder je prišla sem pred 40 le-jti. Bila je članica društva sv. I Ane, št, 150 KSKJ in Oltarnega društva fare sv. Lovrenca. ; Tukaj zapušča žalujočega so-|proga Alojzija, hčere: Mary Grden, Frances Barle, kose Prosen, Josephine ter sinova Joe in Louis. Bila je stara mati 16 otrokom. Pogr«b bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3583 E. 82. St. v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Ferfo-lia. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. ' A fina Laoash V sredo zjutraj je umrla Anna Lapash, prej Selesi, rojena Berec, stara 55 let. Stanovala je na 1361 E. 170. St. Doma je bila iz sel a Pakrac na Hrvaškem. V Ameriki je bivala 29 let. Tukaj zapušča hčeri Margaret Postjvad i'n Ano Selesi, sina Josepha in brata Franka. Pogreb bo v soboto zjutraj Ob "8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Žrtve pogorišča. — T aha j je nekaj žrtev strašnega požara v nočnem klubu ker ti pač tvorijo tu-l^enskimi Amerikanci L° narodnega življenja, j^ki intelektualci obo-m?a-so se tako rekoč v m^Vilu prijavili za pred-itv predstavnice našo |%?sti in našega tiska v liti ''" Med temi je zlasti L Sisa Adamiča, Etbi-Ivana Zormana, °vaka, Katko Zupan-I °*>a Zupančiča, Ivana IJlJo Krasno, Janka Ro-•Leksandra Urankarja in Ik^ugih. Vsi ti bodo pri-■O^es z isto željo in is-|Ce«i, kakor jih imajo ni tega velepomemb- jm^vanja pred očmi. To * Jamči to, da se bo- I na tem kongresu prave smernice našega nadalj-nega delovanja nesrečni Sloveniji v pomoč, če bo zborovanje potekalo v duhu popolne pove- | zanosti in vzajemnosti. Slovenska narodna podporna g jednota, Ameriška bratska zve-?a, Progresivne Slovenke in ^ Slovenska dobrodelna zveza ^ bodo poslale vsaka svoj gl. od- t bor v celoti na ta kongres. Druge večje slovenske organizacije ^ jim bodo prejkone sledile v tem. ' J Zastopnik naše ameriške via- r de se je prijavil za kongres, j Naša vlada pazi na nas. In ka- j k or si bomo postlali na tem kon- c grešu, tako bomo ležali pri njej. j Po vsem, kolikor vemo doslej, i je lahko sklepati, da bo ta na- r ša prva narodna skupščina svoje vrste sijajna manifestacija z naše zavednosti in vzajemno- ^ sti vsaj v tem, da bomo skušali j s skupnimi. močmi pomagati j, združiti vse slovensko ozemlje onkraj morja v lepšo in srečnej- v šo Slovenijo na podlagi demo- ' kratičnih načel in enakoprav-nosti. Pri tem ne gre vpraša- j; nje za to, kdo je katoličan in,.; kdo je nekatoličan. Tu gre le , za to, kdo ima tako plemenito srce, da more brez vsakršnih ( predsodke', seči v roke vsako- v' mur, ki stremi za ciljem krva- v vo potrebne politične pomoči potapljaj očem u pe slovenske- k mu narodu v razkosani in po- c teptani Sloveniji. V nadi ,da bomo zborovali v j | znamenju iskrene povezanosti, in edinosti, si obetamo doseči to, j j za kar je sklican Slovenski na- ^ rodni kongres. Vincent Cainkar, preds. priprav, odbora, š \ -o-- Rusi so zavzeli važen hrib \ prav pred Stalingradom ^ Moskva, 2. dec. -r Ruska ar- \ toada v Stalingradu, ki potiskaj! nazaj oslabljeno nemško linijo, i je vzela hrib Južnaja, ki je stra-tegično zelo važna višina pred s Stalingradom na južni strani. S tem so bili Nemci potisnjeni j> do pet milj od raesta v stepe, j 1 Nemci so imeli v posesti ta 1 hrib cd začetka obleganja Sta- • lingrada. Od tukaj se vidi preko vsega mesta do "tfolge. Od tukaj so Nemci lahko obvlado- 1 vali s tojpovi velik del mesta. Ruska pehota, tanki in top- ' ,ništvo so navalili od več strani hkrati na hrib in ga z naskokom vzeli. Nemci so izvedli sedem protinapadov, toda vse zaman. -o- Pomočnik nemških vohunov obsojen na 45 let New York. — Anthony Cra-' mer, star 42 let, ki je bil spo-[ znan krivim, da je pomagal dve-1 ma nemškima saboterjema, ki ju " je izkrcala nemška podmornica ' v Floridi, je bil obsojen na 45 " let ječi in na '$10,000 globe. 1 _o- " Otroška epidemija ponehala Epidemija med otroci, ki je - izbruhnila v Cl&velandu sredi o oktobra in zahtevala 28 žrtev, '- je ponehala, kot trdijo zdravni-o ki. Zadnji novorojenček, ki je zbolel za to boleznijo, je bil po-u slan kot zdrav domov. VIHAR BIČA ERIE JEZERO Vlačilni čoln se je potopil; 141 mož pogrešajo; dni ga ladja; nevarnosti. Deset milj severno od Cleve-j landa se bori 19 mož na oljnem tankerju Cieveco na razbičanem i jezeru Erie z valovi. Obrežna straža stoji ob strani tankerja, ki vozi 1,000,000 galon olja. če bo mogla ladja obrežne straže vzeti na krov posadko oljnega tankerja, se še ne ve. . | Tanker je vlekel iz Toledo vlačilni čoln Admiral, ki ^e je pa včeraj zjutraj 8 milj od Avo-na, tostran Loraina potopil. 14 mož posadke pogrešajo. Tanker, je bil nato prepuščen valovom, j Na pomoč je hitela tankerju obrežna straža iz Clevelanda in j Loraina. Ob treh popoldne jej. bila prekinjena radijska 2vezaj med obrežo stražo in tankerjem, i j Predno je bila radijska zve- ' za pretrgana, je kapitan tankerja povedal, da voda v tanker- s ju narašča in da premetavajo j. ladjo 18 čevljev visoki valovi. f Ko je dospela na obrežno stra- j žo vest, da se je vlačilni čoln c potopil in da je oljni tanker prepuščen valovom, se je poda- ^ la civilna zračna patrulja na r iskanje. Barko je spazila pilot-1 s ka Miss Clara Livingston včeraj L dopoldne, čeprav je barka težko naložena, pa so jo zanesli valo- , vi 1Ž milj vzhodno od Avona. , V skrajni sili bo kapetan tankerja vrgel nekaj olja v vodo, 1 da bo rešil posadko. Obrežna i straža ne bo mogla do barke, \ dokler se valovi nekoliko ne po- i KAJ MORA VEDETI I AVTOMOBILIST j < Z merjenjem gazolina je prišlo toliko raznih odredb in na- ' vodil," da smo se namenili našim naročnikom, ki imajo avtomobile, o tem podrobneje poročati. Včeraj smo že nekaj napisali, danes nadaljujemo in bomo vsak dan o tem pisali, dokler bomo pojasnili vse, kar nam je znanega o tem. Danes bomo opisali kupon-ske knjige. Kuponska knjiga "A" ima štiri listke kuponov ali znamk in vsak listek ima 8 kuponov. Znamke imajo na vsaki strani drugačne številke in so veljavne samo za gotovo dobo časa, kot: . Znamke št. 3 so veljavne samo do 21. januarja 1948. Znamke št. 4 so veljavne od 22. januarja do 21. marca. Znamke št. 5 so veljavne od 22. marca do 21. maja. Znamke št. 6 so veljavne od 22. maja do 21. julija Te znamke morete rabiti samo v času, kot je zgorej določeno. Ako za te znamke ne kupite gazolina v določenem času, je znamka neveljavna. Znamke v knjigah '"B" in so pa veljavne vsak čas do takrat, kot je zapisano na prvi strani knjižice. Po tistem času so pa tudi te znamke neveljavne. --o- Prikimala je . . . Včeraj je prikimala v Cleve-i land starka zima, ki je ob šti-i rih popoldne pognala toplomer > na 8 stopinj nad ničlo. Ob dveh - zjutraj danes je kazal toplo-5 mer 10 stopinj nad ničlo. Vre- - menski urad naznanja za danes mrzle je in več snega. NAJNOVEJŠEVESTI SEVERNA AFRIKA—Bitka v severni Tuniziji postaja vedno hujša. V kratkem se bo odločilo, kdo bo gospodar Bi-zerte in Tunisa. V bližini teh mest so zaVozniki včeraj vrgli nazaj močne osiške kolone. PACIFIK—-Zavezniški letalci' so včeraj odbili škadron j a- ( ponskih rušilcev, ki so hoteli pripeljati ojačenje v pristanišče Buno na Novi Gvineji. ' Japonci i maj o samo še 10 milj obrežja pri tem važnem ' pristanišču. DAKAR—Zavezniki so na tem, ^ da se polastijo važnega pristanišča na zahodnem afriškem obrežju, Dakarja. Tukaj nameravajo imeti bazo za boj proti osiškim podmornicam na Atlantiku. --—o--- Japonci imajo 250,000 izgub v moštvu, zatrjuje tajnik Knox Washington. — Mornariški tajnik Frank Knox je izjavil, da je danes vojni položaj za zaveznike najboljši v vseh treh letih vojne. Dalje je zatrdil, da znašajo japonske izgube na moštvu od 7. decembra 1941 že, 250,000, kar .je petkrat toliko, kot znašajo ameriške izgube. Mr. Knox je tudi zatrdil ,da imajo Zed. države mnogo večjo . in močnejšo bojno mornarico, ■ kot so jo imele pred napadom na • pristanišče Pearl. i --—o--- Za revno družino Revna družina dobi nekaj - obleke, če se oglasi na 866 E. 139th St. to r»<4 p« Naši vojaki Corporal Stanley Perusek je \ bil poslan iz taborišča Stewart, s Ga. k Battery B, Camp Carra- r belle, Fla. Njegov brat Pvt. a John Perusek se nahaja pa pri Det. Med. Dept., McClosky General Hospital, Temple, Texas. I Pošiljata pozdrave vsem prija- £ teljem in znancem ter se jim za- s hvaljujeta za poslane karte in S pisma. n Si Naslovi Brodnikovih fantov £ so sledeči: Pfc. Stanley Brodnik, 35007755, Co. C, 117 Engr. (C), A. P. D. No. 37, care Post- j master, San Francisco, Cal. — . in Pvt. John Brodnik, Jr., Det. , 913, Quartermaster Co. Avn. 1 (Serv), Lowry Field, Denver, Colo. na m t*« ; Na dopust je prišel s svojo soprogo poročnik Louis C. Sta-vanja iž Camp Blanding, Fla. Na obisk sta prišla k staršem Mr. in Mrs. L. Stavanja, 1019 I E. 63 St. Nazaj odpotujeta že danes. !«ei Ss Za 12 dni je prišel na dopust poročnik Henry J. Cotnian (Jernejčič) k svojim staršem na ■ 4021 E. 146 St. 1KB ISE IW Pfc. Anthony S. Zeleznik je bil na dopustu pri svojih starših na ld506 Reno Ave. Čas i mu ni dopuščal, da bi obiskal vse svoje prijatelje, zato naj mu oproste. Prav pohvali se z ojaškim stanom. Njegov na- i lov je: Pfc. Anthony S. Želez- , ik, 480th Engineers Mainten- ; nee Co., Camp Butner, N. C. pni tet Pvt. I. A. Marincic, sin Mrs. ilary Marinčič iz 3604 E. 80 ' St., se nahaja na sledečem na- l lovu: 61 lth Technical School Squadron (S. P.), Flight D, Atlantic City, N. J. Prav vesel )o, če se ga prijatelji spomnijo ; kakimi karticami. tes te te Mrs. Anthony Arko, 3604 E. 50 St., je dobila pismo od svoje-ja soproga, da je zdrav in vesel. Njegov naslov je: 584th technical School Squadron (Provisional), T. S. 1252, Basic Training Center No. 4, Miami Beach, Florida. Prijatelji naj se ga ob priliki spomnijo s kako kartico. m. lfe Rs; Stanley Bencin, sin Mr. in Mrs. John Bencin iž 19714 Shawnee Ave., odide v ponde-Ijek 7. decembra k zra kop lovnemu oddelku. Vso srečo, Stanley, in dobro pomeri z bombami na Berlin in Tokio, potem se pa zdrav vrni. -o—-T v Na operacijo V torek se je podal v Glenville bolnišnico Albert Kokely iz 19709 Shawnee Ave. Podvreči se je moral operaciji. -Obiski začasno še niso dovoljeni. # V Črni nad Kamnikom je bil od gerilcev ubit nemški poročnik. Prišla je uradna komisija da ugotovi dejanski stan. Gerilci so napadli tudi komisijo in jo pobili. Nemci so nato požgali vas Gradišče nad Lukovi-co. Vas je štela 60 prebivalcev. Vse moške, ki so bili doma, so. polovili in jih zaprli v nek skedenj, ki so ga potem zažgali tako, i^ijijfljT ''fflWjiy" in otroke so odpeljali neznano-kam. i * Po cesti iz Radomlja so Nemci čez most preko Bistrice peljali tanke. Že pod prvim tan- kom se je most zrušil in je tank zgrmel v vodo. Nemci trde, da je bil most od gerilcev pod-žagan. Takoj so obikolili vas in vse prebivalce odpeljali v Go-ričane. * Med vasmi, ki so jih Nemci v zadnjem času požgali, je tudi vas Zavodna v občini Golnik in vas Korena v občini Krašnja. * S-Hrušice pri Jesenicah m v! zadnjem času odselili 60 želez- ničarskih družin. !|i Julija je bilo v Begunjah na Gorenjskem ustreljenih vsega skupaj 320 talcev. , Grozodejstva Nemcev in Italijanov v Sloveniji -——--- ~ "AMERIŠKA DOMOFfllA" immmmi^^ AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DKBEVEC. Editor , , . 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays___________ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.ja, Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt,leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Ontted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. 8. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.60 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1808. nt the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _ _ No. 283 Thur., Dec. 3, 1942 KEV. K. ZAKRAJŠEK: Moje misli o^kongresu BESEDA IZ NARODA 0 slovenskem kongresu Dr. hvan M. čok, predsednik "Jugoslovanskega odbora iz Italije" Ali, kakor zgoraj rečeno, mi razumemo špekulacijo zaveznikov, čeprav smo prepričani, da je napačna. In ker mi ne moremo zaveznikom diktirati politike, naj nam bo vsaj dovoljeno poudariti svoje stališče, ki je sledeče: Zavezniki naj vodijo proti Italiji politiko, ki jim konvenira, toda v nobenem slučaju to ne sme iti na naš račun naših upravičenih, zahtev in aspiracij. Zadosti smo plačali račun zaveznikov po prvi svetovni vojni. Italija je dobi- Mesto te točke bi pa jaz mislil, da je druga važnejša točka, ki je zelo "aktualna" in katere se MORAMO lotiti in sicer takoj in z vso resnobo. In ta je posredovanje med Hr-, vati in Srbi za poravnavo njihovega spora. Ta spor presega že vse meje. Ta spor nam jemlje vse spoštovanje pred zavezniki. Če nasprotniki zmagujejo s svojimi zahtevami ne čudimo se. Tega je veliko kriv ta spor. Kaj pa hočete? Če se že sedaj, v tolikem času, kregate in vas niti potoki krvi naroda doma ne iztreznijo, kaj bo šele, ako zopet skupaj pridete? Nam vsem, tudi Slovencem, to strasno škoduje. Govoril sem tukaj v Washingtonu z več senatorji, kongres-niki fti vplivnimi možmi, pa mi je vsak vrgel naprej ta prepir in me pomilovalno pogledal. Kdo mara prepirljivce? Kdo bo prepirljivcem dal državo, da* bo kotišče nemira in nesloge, ki bo zopet^motila tudi sosede in postavljala v nevarnost svetovni mir? Mi Slovenci vidimo svojo rešitev v Jugoslaviji, federativno urejeni, mi poplni enakopravnosti, v katero bi morali pa iti vsi trije z veseljem in prostovoljna Toda če Hrvatje in Srbi nočejo? Baje je v vladi v Londonu večina za Jugoslavijo kot Veliko Srbijo, toraj čim manj Slovencev in Hrvatov vanjo! Za nas Slovence je toraj velevažno: ali pdmirje-nje in Jugoslavija, če ne pomirjenje, ne bo Jugoslavije, kaj potem? Ram potem? Dokler si glede tega nismo na jasnem ne moremo nikamor naprei. Kako naj delamo narodni program, Kaj naj zahtevamo? Na kongresu naj bi se govorilo o tem, pozvalo oba brata, da naj prenehata s tem prepirom, in naj bi se naročilo Slovenskemu Narodnemu Svetu, da naj bo to ena izmed glavnih njegovih nalog takoj po tem kongresu, da dobro prouči ta spor in potem poskusi vse, da se doseže pomirje nje, ali saj javno pisavo. 111. točka je: Politična akcija ameriških Slovencev. O politični organizaciji, kakor si jo jaz zamišljam, sem govoril že zgoraj. Na tem kongresu sem zamišljal, da bi se naj ustanovil Slovenski Narodni Svet, ki bi vodil nadaljno delo za pravico slovenskega naroda in za pravilno ureditev vsega slovenskega vprašanja in sicer iz strogo Ameriškega stališča demokracije, narodne svobode, na podlagi Atlantskega čar-terja in na podlagi vseh^božjih in človeških pravic. V ta svet naj bi izvolili katoliški polovico odbornikov, nekatoli-ški pa polovico. Odborniki si pa izbero izmed ameriških Slovfcncev predsednika, do katerega imata obe stranki zaupanje. Ako bi to ne bilo sprejeto, naj bi pa dobili katoliški kot velika večina ameriških Slovencev predsedniško in blagajniško mesto, nekatoliški pa tajništvo in večino v nadzornem odboru. V Slov. narodni svet bi se morali voliti možje in žene, ki so znani že do sedaj kot možje in žene dela. Tu ne gre za časti! Kdor noče delati in sicer veliko delati, veliko žrtvovati svojega časa in denarja za svoj narod, ne sme v odbor, pa naj bo drugače še bolj odličen mož ali odlična žena med nami. Nesreča pri vseh takih akcijah je to, da se izbere na vodstvo ljudi, ki potem spe na svoji časti, narod pa trpi. Danes ne gre za časti, narod umira in trpi, "gre za to, da ga rešimo z delom in delom in delom. Če zasledujemo pisavo ameriških listov, vidimo, kako slabo stoji naša slovenska stvar. Italijani pa Italijani! Ko bi klali druge, kakor koljejo Slovence, to bi se kričalo. Zakaj se nas ne vpošteva? iKer smo tiho! Majhni smo, bo kdo rekel! Dobro! Otrok je tudi majhen. Pa naj začne prav majhen otrok kričati na cesti, vsa okna se bodo odprla in vse bo gledalo, kaj je, in vse mu hitelo pomagat. Otrok mora ravno zato, ker je otrok, ker je majhen in brez fizičnih moči, kričati. Edino njegovo orožje je jok in krik. Tega bi se,morali mi Slovenci zavedati. Pa molčimo in se bojimo dati glas od sebe, mesto da bi kričali. Slovenski narodni svet bo imel ravno v tem glavno nalogo: svet in sicer ves svet nas mora slišati! Drugače smo zopet izgubljeni. In danes lahko kričimo! Imamo potoke brvi, imamo junaštvo, kakoršnega ne more pokazati ves svet, zlasti pa ne zajci Italijani. S tem sem izčrpno povedal ameriškim Slovencem, kakor sem si jaz zamislil vso našo narodno politiko, tako kongres kakor organizacijo. Vzel sem si truda in časa, da sem to dolgo razlago napisal. Stvar se mi je zdela vredna teh žrtev. Jaz sem povedal svoje, slovenska javnost naj pove svoje, odbor, ki vodi vso stvar, naj pove in naredi pa, kakor misli, da je prav. Saj nosi vso odgovornost. Morda mi bo kdo rekel: Zakaj niste tega že prej po- vedali? , , Zato, ker me ni nihče vprašal! Lansko leto sem se odboru I PO vsiljeval, pa sem bil v "Prosveti" napaden, češ, da so me "katoliški ostro prijemali pri seji." Katoliški odborniki so mi sicer privatno v pismih zanikali to. 1 oda, ker niso poslali popravka "Prosveti," trditev "Prosvete" pred javnostjo še vedno stoji in velja, zato velja tudi za me kot resnična, pa zato sem molčal. (Konec.) la svojo krivično mejo samo zato, ker je imela v žepu londonski pakt; londonski pakt pa je bil sklenjen od antante in v njeno izključo korist, a na našo škodo. To se ne sme več ponoviti. Mi hočemo svoje in zato • si hočemo od Lahov nazaj vzeti, kar so nam našega ukradli. To odgovarja principu pravde in ostalim principom, za katere se borijo zavezniki, ža to se borimo in žrtvujemo tudi mi. Na podlagi teh principov, naše pravice, naše borbe na strani zaveznikov in naših žrtev zahtevamo svoje od Italijanov, ki so sovražniki naši in naših zaveznikov. Zavezniki so dolžni, da so v tej borbi na naši strani, samo na naši strani in da nam dajo vso pomoč, da te pravične cilje dosežemo. Za\nas kot Slovence in Jugoslovane to pomeni: da se mora po tej voji}i med nami in Italijani meja potegniti po narodnostni meji ob Soči in da vzhodno od te meje Italija ne na Jadranskem morju, ne sijev na balkanskem polotoku, nima ničeear iskati. To naj nam zavezniki kot jvojim zaveznikom in soborcem povedo, v tem smislu naj nam dajo svoje izjave in obljube, potem propaganda za pridobivanje Italijanov ne bo več v nas vzbujala Čudnih občutkov. f Dokler pa od zaveznikov takih izjav ne dobimo, ne moremo smatrati, da je izpolnitev riaših ciljev in idealov sigurna stvar. Moramo celo računati, da bo potrebna tudi po tej vojni borba za naše pravice, kakor je bilo po prvi svetovni -vojni na mirovni konferenci v Parizu. Na to borbo se moramo pripraviti. Pripravljati jo moramo že sedaj. Že sedaj jo moramo voditi. Morali bi jo bili že voditi do zdaj, ker naši nasprotniki ne spijo, ampak delajo in •;o zelo aktivni. Nobeden, komur je pri srcu iisoda primorskih ter koroških Slovencev ter bodočnost Slovencev kot naroda, ne sme odreči svoje pomoči v teh najtežjih časih, ki jih slovenstvo sedaj preživlja. Tudi noben ameriški Slovenec ni izvzet te dolžnosti. Nasprotno, ravno v tej zemlji svobode in demokracije in celo kot državljani te mogočne zemlje imajo ameriški Šlvenci" še prav posebno dolžnost, da prožijo svojim bratom v stari domovini pomoč. Tako dolžnost proti svojemu bratu čutijo bratje Cehi in Poljaki, ki že dolgo v tem smislu tudi delujejo. Materialna pomoč ni dovolj-na. Ona je potrebna in zelo je pohvalno, da se je že lani formiral Jugoslovanski pomožni odbor v to sVrho. Toda to ni žadjosti. Potrebna je — in to predvsem danes — politična pomoč; pomoč, ki bo potom politične akcije prišla do izraza. . V čem naj obstoji ta politična akcija? Predvsem v intenzivni aktivni propagandi. Naše vprašanje mora biti (poznano vsem, ki imajo z njim posla in ki bodo v eni ali drugi oblik. odločevali. Tu ne mislimo samo tako zvane merodajne kroge, ki imajo v teh vprašanjih glavno in odločujopo Sbesedo, temveč tudi take, ki morda poredno—in četudi v manjši meri — lahko kritizirajo, ali pa škodijo stvari, to so razni člani kongresa in senata, važni žur-nalisti, znanstveniki in strokovnjaki, javni delavci, funkcionarji raznih močnih in vplivnih institucij (raznih cerkva) itd. Potrebna pa je tudi obrambna ali defenzivna propaganda. Ta naj bi bila naperjena proti onim,- ki so v pogledu naših ciljev naši nasprotniki. Zasledovati moramo vsako njihovo delovanje in, v kolikor je za nas škodljivo, ga po možnosti takoj parirati. Nadaljnja naša dolžnost tu je, poskrbeti, da s sigurnostjo zremo resnično in (objektivno resnico, ikako je !v (domovini, kakšno je pravo razpoloženje naroda, kakšne so njegove želje in zahteve. Na tej podlagi naj bodo ameriški Slovenci glasniki in tolmači želja svojih zasužnjenih bratov v domovini. Delo samo, če bi bilo organizirano, bi prineslo samo po sebi še mnoge druge naloge, o katerih ni tukaj govoriti. * Da bi se vse to doseglo, so potrebne sledeče stvari: 1.) kongres; 2.) organizacija Slovencev v inozemstvu: 3.) Na rodni svet; 4.) stalna politična pisarna, ki naj izvršuje sklepe Narodnega sveta in po njegovih navodilih vodi celo politic no akcijo, kakor zgoraj omenjeno. Potreba kongresa je očivid-ria. Zberejo naj se zastopniki vseh Slovencev, da se .o vseh perečih vprašanjih pogovorijo in sporazumejo ter da izvolijo Narodni svet. Kongres mora biti pristopen delegatom vseh slovenskih organizacij brez razlike. Popolna svoboda govo-CDalle na 3 strani) ---—o- Letna seja in veselica Letna seja društva Naprednih Slovenk se vrši v četrtek, dne 3. decembra v SND na St. Clair Ave. v novem poslopju, soba št. 2, pričetek seje ob pol osmi uri zvečer. Na dnevnem redu bodo poročila uradnic o poslovanju društva preteklega leta. Vabim vse članice, da se te važne seje gotovo udeleže. Zelo važno je tudi volitev uradnic za prihodnje leto. Opominjam vse članice, da je kampanja za Slovensko narodno Jednoto še vedno, v polnem teku. Torej če ima katera članica kako novo kandidatinjo, naj jo pošlje k zdravniku in potem na sejo, da jo sprejmemo v nar šo sredo. Letna veselica "Naprednih Slovenk" se vrši dne 2. januarja, 1943. To je dan po novem letu. Tako se bomo poslavljali kar tri dni od starega leta. Na redni seji društva Naprednih Slovenk smo sklenile, da mora vsaka članica kupiti vstopnici) za veselico, ki stane 50 centov in s tem pripomorfe do večje društvne blagajne. Vsem članicam je znano, da imamo samo eno veselico letno in če se veselica dobro obnese, s pomočjo članic, je naša blagajna zopet močna, potem zopet lahko pomagamo nekaterim našim članicam in raznim kulturnim ustanovam, kakor je že skozi vsa let^ navada, da j:o vršimo. Napredne Slovenke vabijo vse prijatelje in prijateljice od blizu in daleč, da poselite našo Veselico in se ž njimi prav pošteno zabavate. Na članice dru- vsako članico, da ni vredno govora. Plačajte in mir besedi; Vam vsem članicam je dobro znano, da imamo med seboj članice, ki se udeležujejo vseh sej, pomagajo na en ali drugi način in so pripravljene plačati še vstopnice in delati. Torej upam, da boste tudi ostale storile svojo dolžnost za vaše ugledno društvo. Na svidenje na seji in veselici. Vas sestrsko pozdravljam^ Bolnim članicam pa želim hitrega okrevanja,-da se zopet kmalu vidimo. Ne pozabite četrtek, 3. .decembra v SND. Josephine Močnik, predsednica. -o- Nazntfnilo članstvu Članice in člane društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ prav ulj udno vabim, da se v velikem številu udeležite naše redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 6. decembra ob pol dveh popoldne v navadnih prostorih. Kakor vam je vsem tudi gotova znano, je to glavna seja našega društva. Zato pa je tudi dolžnost vsakega člana in članice, da se prav gotovo udeleži in da se vsaj na letni seji zberemo vsi skupaj, ker je veliko naših članov, ki jih še ne poznamo vsi, to je resnično pa je tudi žalostno, da se tako malo zanima^ te za društvene seje. Tor.ej pridite na glavno letno sejo, ker bo treba tudi voliti odbor za prihodnje poslovno leto. Izvolite si dober odbor in dajte mu tudi dobrimi nasvetov, da bo lahko deloval za čast in dobrobit vsega našega članstva in Jednote. Po seji pa bomo imeli tudi malo prigrizka in tudi za suha grla se^bo kaj dobilo, ker so naši člani že obljubili, da bo vsak nekaj prinesel iji tudi ivem, da bodo res izpolnili svoje obljube. Eden bo pa še posebej srečen, ker pravijo, 'da bo dobil eno "kljuko." Le pridite in se sami prepričajte, da bo res tako. Ne pozabite, seja je v Knausovi dvorani ob pol dveh v nedeljo. Seduj pa še nekaj posebnega za" vse naše članstvo. V ,petek se vrši pa izredna seja našega društva, ker smo dobili naročilo, da moramo izvoliti zastopnika a"li zastopnico za Slovenski narodni kongres, ki se vrši v soboto in nedeljo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Seja se bo vršila pri našem tajniku A. Mencin na 1173 E. 61. St. Torej pridite, da bomo tudi v,tem oziru napravili svojo dolžnost. Mary Stanonik, blagajničarka. -o- ter je prišel v Ameriko, ko je bil star 11 let. Prišel je v Pittsburgh, kjer je pohajal v slovensko farno šolo. Njegova soproga Vida je tudi iz Pitts-jurgha iz Kosove družine. Mr. in Mrs. Mali imata dve hčerki, Vida Louise in Marcia Cakari-ne. Odličnemu Slovencu gredo naše čestitke k njegovem napredovanju in za njegovo zvesto službovanje v ameriški bojni mornarici. -o- Miklavž in črički \ štva pa apeliram, da se ne bi kregale in upirale plačati tistih 50 centov, ker je to tako malenkostna svota na leto za Visoki in odlični gost obišče našo newburško naselbino v nedeljo 6. decembra v ta namen se vrše velike priprave, da bomo tega gosta res dostojno sprejeli, saj je bilo že precej lepo število odličnih gostov v naši naselbini in vsakega smo sprejeli kot se spodobi. Naša new-burška naselbina je poznana daleč naokoli po svoji gostoljubnosti in prijaznosti. Sedaj se pa že vse veseli in težko pričakuje Louis J. Mali, Mornarški .podčastnik Louis J. Mali, ki služi pri ameriški mornarici že 23 let. K mornarici se je vpisal v Clevelandu in je bil nedavno povišan za topniškega mata. . Vrli Slovenec je z ameriško mornarico videl skoro ves svet. Leta 1923 je bil na'Japonskem, ko je bil tam znani strašni potres. Okrog pet let je služil v Great Lakes, 111.. Po izbruhu vojne je bil prideljen spremstvu trgovskih ladij preko Atlantika. Zdaj je pa nameščen v Virginia Beach, Va. Rojen je bil v Novem mestu čki." Da pri naših pevcih se bo ustavil in prav radi njih se je namenil, da pride v Newburgh in jim bo prinesel darila, da jih bodo lahko veseli. Obdaroval pa jih bo zato, ker so bili zelo pridni pri učenju slovenske pesmi. Saj pa naši "črički" tudi res lepo zapojo, da jih je kar veselje-poslušat. \ Starši so prav lahko ponosni na ta mladi pevski zbor, posebno na 'zadnjem koncertu so pokazali, (la so res zmožni in so tudi resnično lepo peli. Zato smo pa na zadnji seji starši sklenili, da povabimo slavnega gosta, ljubitelja mladine, svetega Miklav ža iz nebeških višav, da naj pride k nam in obdari "čričke." T-, nebeški dobrotnik nam je že sporočil, da gotovo pride in da oq prinesel vsakemu pevcu in pevki lepo s a m o p o j n o pero (fountain pen) in svinčnik, poleg tega pa bo gotovo tudi kaj orehov in lešnikov ter še kaj drugega. Odbor jim prav privošči 'to priznanje, saj pač vsak ve, da so otroci radi veseli in naši pevci pa so si to veselje tudi v polni fneri zaslužili. Zadnji koncert, ki $e je vršil 15. novembra je bil krona vseh prejšnjih koncertov. Na tem koncertu so bili nastopili tudi pevci, ki so peli pri zboru še pred 15 leti, ko se je zbor imenoval "Zbor slovenske šole." Res lepo se je razlegala slovenska pesem po dvorani, marsikatero oko je bilo rosno in občinstvo je ponovno in ponovno poklicalo male pevce. Pri vsem tem pa zasluži največ prir znanja naš pevovodja g. Ivan Zorman, ker vsi vemo, da je z ctroci veliko truda predno se jih ■pripravi za na oder. Zato naj bo g. pevovodji Ivan Zormanu na tem mestu izrečena na j pri srčnejša aahvala za vtfe njegovo dolgoletno delovanje pri tem zboru za povzdigo slovenske pesmi in slovenske besede. Ravno tako lepa hvala tudi Rev. Julius Slapšaku, ki je bil vodno pripravljen za sodelova nje. živijo Father, le^tako na prej! Ne smemo pa pozabiti še "enega in to pa je oče, da resnično zasluži ime oče in to je naš g. župnik kanonik Oman, ki vedno po očetovsko skrbi za svoje otroke, za svoje farane in to za vse enako." Naš g. župnik je vedno in še danes vzpodbuja starše, da bi vsi in redno pošiljali svoje otroke k pevskim vajam zbora "črički." če bi bili vsi farani poslušali svojega župnika, bi bili danes .precej na boljšem, ker bi' bil iz mladinskega pevskega zbora postal tudi cerkveni pevski zbor številnejši, kjer bi naši sinovi in hčere lahko prepevali v čast božjo in staršem v ponos. Hvala lepa tudi Rev. Bazniku za vedno lepe besede, ki jih je imel za naše -— ....... ■ ■ ' ^ '. "čričke" ob vsaki prilik'- "J Nja "patron" vstopni^ dno vidite imena naše d¥ ščine, kar znači, da radi P rajo dobro stvar. Vse p"z" pa gre tudi vsem odbor"1 posebno pa predsedniku 2 g. Simonfiiču, k|i Pre% je zboru že zadnjih de9e Vedno rad deluje in tudi^^ podpira zbor "čričkov." v Lojze! Zelo aktiven pa ie ^ naš neutrudni tajnik * j Gliha. Veliko dela in v^jj navzoč na vsaki seji ali vaji in tudi med otroci Je priljubljen, zato pa m/ ji je precej njegova zasliu?3' zbor sploh še obstoji. 1 še korajžo in ostali Ti bo ^ pomagali. Veliko pa je .. 8 pomikov tega zbora v n ^ selbini, ki pa jih skoro rem vseh našteti z i1116111^ naj bo' vsem skupaj lZ ( prisrčna zahvala in se poročamo tudi še za v jjj Vse priznanje pa 2're ^ vsem našim staršem, "KI J no pošiljali svoje otro^' ^ jam, vsi ti zaslužijo vse P*| nje, saj so pa tudi venci in tudi dobri k® Oni ljubijo svoj narod 1 da bi bili tudi otroci t* ^ tako naprej, da bodo "a ^ čki" še dolgo prepeval1 slovensko pesem v »aS1j.0 j ški naselbini, da bomo la ^ nosni na svoj mladi 13 ^ ^ red. Naj bo newbuW* . vzgled vsem drugim Ia pravijo in pišejo, da 55 ni mogoče več naprei- !ieb še je mogoče še,-sa^ojti žnost v stran pa zaV® . ^o prej. V svobodni gioV< vso priliko imamo tu"1 3, '.TV • troll10 , ci. Le se naprej »UJ ^ ' mladi rod v pravem s^' . t, ; duhu. Cleveland je )oV.enS še v bodoče ostane s ^ I Ljubljana, saj se vendaj^ j ; strani ozirajo na g)'lCj s* | berpo mi storili. ^ . pa smo Jahko tudi d«b ,-j 1 kanci. deCenil Torej v nedeljo ol " pride sv. Miklavž ob Pg. pev ! v cerkveni avditorij- "t 1 ki pojo pri pevskem z w ! čki" naj pridejo, da ' klavjž obdaroval. VaWJ 1 tudi cenjeno ob£i»stv^ogr* tudi nekaj petja lia in seveda se bo tudi P ^ \ dobro pijačo in ° I grizkom. Pridite vsi pro : tudi drugi. Vstopni ! za vse. ,„„ Jie' i Antofl \ i • -i «a vlaSfl z Vojak se je vozil" j b<> dopust v Cleveland- d« i kdor hoče, g 1 a v.n °Jpeli'a J stvar pove. VlakJ^ * Čikaga zvečer m a la„d- ; mih bo prišel v Cl*v ^ , Vojak je povedal ku, da bo spal, zato " • jSi, " trk j zbudi, ko bodo > -o) . Clevelanda. P^L :! poudarjal sprevod«^ paJ II zelo trdno spanje, ^ ^ ' če ne bo drugače, s. valeže"i vlaka. Mu bo praV e ( o iiitr° J ' Ko se vojak ff s pol osmih zbudi, ^i, - pogleda skozi e je Cleveland že d * sPr^ 4 Ves razi j učen P<*' ^ e Bika, ki je kazal P° ^ 1 polno svežih - ja, ker ga hi P a iz vi* : klical, da bi izstop1 ^ i Clevelandu. Lj - Sprevodnik 1 roko odpiral o«, ^ - jeznega vojaKa. be$e f i vojaku zmanjkalo^jšijen - sprevodnik ves '« ^ i praska za ušesi id , "Bog ve, koga ^ S< . v Clevelandu izj'* h1'*1 • vem, da se je s j otepal." OTTTTTIITTTTITIIIirilTIIIIIIHUIIIIIIIIHim 1 ...................... tel: u. s. Army .................. Navy .................. Moines .................. Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine.......... V Driimek dekleta ................................................................................................... kot; Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... ' V Staršev all sorodnikov ......................................................................... (Nadaljevanje z 2 strani) rann izražanja misli je predpogoj za resničen in koristen rezultat. Kongres pa se mora držati svojega programa in ne sme prekoračiti svoje kompe-tence. Glavno in odločilno besedo o svoji bodočnosti ima in bo imel narod tam doma. Ne bi bilo ne v duhu demokracije, ne pravilno, če bi se kongres spuščal v sklepanje o vprašanjih, ki jih bo samo narod na terenu rešil. Glavni zadatki kongresa so svobodna diskuzija o pod-nešenih referatih, utrditev osnovnih načel narodne borbe in narodovih ciljev in zahtev ter izvolitev Narodnega sveta. Tako izbran Slovenski narodni svet bo priznani predstavnik ameriških Slovencev. Njegova naloga bo delovati v smislu smernic, ki jih bo začrtal kongres. Predstavljal bo mišljenje vseh Slovencev v Ameriki in po potrebi, ko pride čas za to, sklical novi kongres. Najvažnejše vprašanje pa je ustanovitev stalne politične pisarne. Delo, katero smo zgoraj opisali in katero bo določil kongres, je tako obsežno, važno in vsestransko, da zahteva stalno, nepretrgano in sistematično delovanje posebnega, samo temu delu posvečenega aparata. Prepustiti to delo posameznikom, ne velja. Zanašati se na urednike naših listov, da bodo preko teh vodili politično akcijo v javnosti, se ne smemo. Oni vršijo čudeže, ko z neverjetno skromnimi sredstvi in sredi velikih težav vzdržujejo svoje časopisje na primeroma visokem stališču. Zahtevati od njih, da oni prevzamejo še težino politične akcije in s tem spojene odgovornosti na svoja pleča, bi bilo krivično. Oni bodo, kakor doslej, vedno storili svojo dolžnost in stvari pomagali po vseh svojih močeh. Toda politično akcijo kot tako mora prevzeti Narodni svet ter stalna politična pisarna kot njegov izvršilni organ. Ako se bo samo obdržal kongres in izvolil Narodni svet, pa se mu ne bo dodal izvršilni organ v obliki stalne politične pisarne, kongres ne bo dosegel svojega namena. Bo, lepa epizoda v življenju ameriških Slovencev. Trajne in koristne posledice bo donesla le, če bo njegove sklepe Narodni svet izvrševal preko stalnega izvršilnega organa —'politične pisarne. Seveda, to je v zvezi z denarnim vprašanjem. Stalna pisarna in njeno, delovanje, kakor sem ga v svojih razlaganjih zamislil, ni mogoče brez zadostnih materialnih sredstev. Ta se morajo najti, ako se želi doseči kak uspeh. Spomnite se na "Jugoslovanski odbor" v, zad-n.ti vojni, ki je zares mnogo deloval in tudi mnogo dosegel-, toda to delovanje mu je bilo omogočeno, ker so jugoslovanski rodoljubi v inozemstvu z milijonskimi zneski podprli njegovo akcijo. Ne pozabimo tudi, da, če danes naši nasprotniki dosegajo uspehe, se ima to pripisati njihovi akciji, ki pa je omogočena, ker ji stojijo mogočna materialna sredstva na razpolago. Tu mora ameriško Slovenstvo pokazati in dokazali svoje resnično rodoljub je: brez žrtev ni uspeha. Za gori opisano delovanje bodo potrebna primerna in zadostna sredstva. Ena od važnih nalog Narodnega sveta in njegove politične pisarne bo organizacija Slovencev v inozemstvu. Tu ne mislim na neko specielno formalno organizacijo, ki naj bj se poklicala v življenje; pač pa bi se moralo organizirati Slovence (pa tudi ostale Jugoslovane) v inozemstvu v tem smislu, da se jih zainteresira za politično akcijo, katero naj bi vse slovenske ' že obstoječe organizacije podprle, če se Narodni svet nanje obrne. Kjer koli obstojajo siovenski (in jugoslovanski) centri, bi morala biti pripravljenost, da ti centri v slučaju potrebe izvršijo brez odlaganja naloge Narodnega sveta , -Ena takih nalog, kateri bi se lahko pristopilo takoj, bi bila v zbiranju podpisov za petjci-jo, ki naj vsebuje naše narodne želje in zahteve, in ki naj se dostatvi najmerodajnejšim krogom. Mogli bi zbrati na deset-tisoče«podpisov, kar gotovo ne bi bilo brez uspeha. Pri tem se ne bi morali omejiti na Slovence v Zedinjenih državah. Ali ne bi pritegnili tudi brate iz Južne Amerike k sodelovanju? Oni to želijo in pričakujejo. In ali nam niso tudi v tem pogle- (Daljc na 4 strani) PRIPOVEDKA '(Po narodnih motivih spisal Fr. Ks. Meško.) "Glej ti si čevljar. Za zimo nimam šolnov — ene šolne rfii daš!" Hudobec je pomolčal in po-mišljal. "Malo draga si sicer, pa naj bo: dam ti jih." "Dobro! Glej, Tomaž in Neža živita v tako lepem zakonskem miru. Razdruži ju, uniči ta mir, zaneti jezo in prepir med njima — in najlepše se maščuješ." « Ivan se je razveselil. "Sam satan ti je vdihnil to misel" — je mrmral sam za-se — "to tudi jaz želim." A takoj se mu je čelo spet zmračilo. "Kako pa naj to dosežem, kako naj izvedem tvoj nasvet?" "Kako? — Res, stvar se dozdeva malo težka. A če se malo potrudiva, se nama posreči. Tomaž in Neža morata postati nezaupna drug i do drugega, postati morata—1 j ubosumna!" Psyhofagos se je nasmejal. "Ne bodi da —!" "Ce ti svet ni všeč, tudi prav!" "No — nikar ne bodi takoj užaljena. A kaj takega se mi vendarle dozdeva malo čudno." "Zakaj?'— Ljudje norijo do groba. Zakaj bi torej ravno čevljarja in žene ne mogla enkrat premagati norost!" "Kako pa naj to doseževa?" "Lahko! Poslušajte!" In čarovnica mu je vestno in natanko razvila svoj naklep . -. 1 . * Po tem razgovoru z Uršo se je Tomažev pomočnik skoro čez noč spet prelevil. Ni več zahajal v gostilne. Delal je zopet pridno. Čevljar in žena sta se čudom čudila. Ljudje pa, ki so Ivana bolje poznali — posebno po njegovih govorih v krčmi—so neverjetno in dvomeče zmajevali z glavami. Menili so, da ima čevljarjev pomočnik pač tudi pri tem svoje namene — in najbrže ne najboljših. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se 4 čedne sobe, nanovo dekorirane. Poizve se na 6424 Spilker Ave. (285) Lahko delo Išče se za lahko hišno delo brez pranja ženo ali dekle za postrežbo bolnika čez dan. Dobra plača. Zglasite se po 4. uri popoldne na 1185 E. 172. St. ali pokličite KEnmore 3815 (283) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in do"oro. _____ FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 s 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc »2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NADROBNIH SPOMENIKOV Kakovost nadaljuje W^^^^m Z vojno je Stric Sam odločil, koli- ko Coca-Cola se sme producirati. Toliko, da kroži lahko velikokrat, toda ne tolikrat kot v času miru. JE* Radujte se jo. Našli boste kako- vost prav isto. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 RE NU AUTO BODY CO. j g 982 East. 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, | ™ da- bo kot nov. Popravljamo body In fender Je. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830. ^ll!flllHIIIIIIIIIIM!IIHIIl!llllll!lfl!l!IIIIIIIHIIIIIIIIIllllIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIi||lt|^ 1 Jos. Zele io Sinovi | POGREBNI ZAVOD § Avtomobili In bolniški vo? redno m-ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE lei.: ENdloott 058S ~ I v COLLINWOODSKI URAD: S ■= 458 E. 152D STREET Tel.: KEnmore Sili H TtniiiimiiniiiuiiiiEiiiiiiniiiiiiiiiiinmiiiuiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii? NAZNANILO IN ZAHVALA » - Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče DELO DOBIJO Delo dobi Moški ali ženska, mlad ali star za delo na lotu za parkiranje. Poln ali samo delni čas. Lahko delo, dobra plača. Vprašajte na 3676 E. 78. St. pri Aet-na Rd.__(283) Delo dobi Strežkčnja za gostilno, ki ima vtem izkušnje, dobi delo podnevi; delo je 8 ur in dobra 'plača. Zahteva se priporočila. Vprašajte na 4426 Hamilton Ave. (284) IZVEŽBANI OPERATORJI na Boring Mils (Horizontal ali Vertical) Large Planer Plača od ure, in overtime Ako ste zdaj zaposleni pri voj!-nem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING / 7000 Central Umrl je dne 13. oktobra. Pogreb se je vršil dne 17. oktobra iz Svetkovih prostorov v cerkev sv. Kristine ter od tam na sv. Pavla pokopališče, kjer sn\o izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. Blagopokojnik se je rodil dne 2. avgusta, 1895 leta v vasi Dob pri Domžalah. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duša pokojnika. Hvalo tudi izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v peslugo pri pogrebu. Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli kropit pokojnika, ko jc ležal na mrtvaškem odru ter vsi, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. H'rala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko pajboljšo poslugo. Najlepša hvala čast. g. Zakrajšku, ki je oprav«! cer- kvene obrede. Hvala članom Euclid Rifle kluba, ki so nosili krsto. Ti/ ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, dokler bodo utripala naša srca. Žalujoči ostali: MARY, sopr6ga MAX, CARL, LILLIAN, GLADYS in MARY JANE, otroci V stari domovini zapušča brata in dve sestri. V Euclidu, Ohio, dne 3. decembra 1942 "Shatterhand in Old Fire-b°deta raz jahala in oddaje tovarišem ter peš šla ltni in zabrisala sled! Uta-I®, smejo opaziti, da smo '■ la stran." pil se je na levo v skalovja pa sta razjahala in l0 tistih krajih, ' Poznal še vsak ovinek, K vsak kamen, bi člo- M. 5,0 so jezdili navzgor, : eli fta visoko, golo gorsko lo in v skok zdirjali po ; Solnce je zahajalo za vr- i kalnega orovja, ko so |. ^ na rob. Winnetou je j 1, 1 pet sto korakov," je ka- i ?a Pada svet navpično v : :!no in spodaj leži Dolina < p voda je v njej-in gozd. 1 ima dolina, tisti je ] pkhom in tudi lovčem, i l2tlod ima, ki se po njem j b Srebrnemu jezeru. Z 1 ,lS ^tterhandom pa sva na- 1 f* 'drug vhod, ki za njega 1 ; SVek ne ve. Po njem pri- i J" v dolino od strani, Utahi 1 • bod0 opazili." i fZ(lili so na rob prepada. 1 e so'bile nakopičene ob ] 0 travna ograja je bila. 1 vi je razjahal, krenil j < s1 ^le in izginil v globoči-!: i!i l(vidno so stopili tovari-! < ti Jiitti. !l- \ po navpični steni je :' Pot v prepad. Ogrom- j i 6 dolga stena je kdo ve , i s1 točila v poševni, strmo!: s' nagnjeni črti. Kame- j i :Je trkljalo z roba in na- j Razpoko, široka je bila,'! pešec je smel zaupa-j , nevarni stezi. so se spuščali v glo- j: °Jd Firehand je posadil j i* >0 Ellen na svojega j tj |Jo Podpiral in stopal po-■i>i Dolgo so hodili liavz-$ I aen0 je bilo spodaj. In f je strmina prenehali Je bila ravn'a in razpoka r» ^širila v dvorano brez ?lj |f Je obstal. ^ ^ Doline jelenov smo. u°stanemo, da se stemni, i Mdemo neopaženi mi- Jjg konje v kot, tam je p jetnikom pa zamaši-> Ma nas ne izdajo!" nekaj lovcev s seboj j"1 2 njimi k vhodu. Ozek 0 sta komaj dva vštric J '.Ožina je padala v ši-a j Vi|kih strmo rtavzdol in J*0 stali pred zelenim zali 0vijalk. Winnetou jih t | n3imi spodaj je ležala , jj ^raščena z listnatim r„j i 1■ Mrak je zagrinjal j" Su je stopil ven na že se kmalu vrnil ^ tovarišem: na severu, gorijo .0 drevjem, tam tabo-3p Na levi, po dolini j, y^Pa je tema. Tja se mo- Ž^MBa- w«te imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega X ae nmf na C? vedno spremljajo. Zaznamujte samo vojaško fel kateri služi n tem da napišete v dotifini vrsti besedo "da." ali Shirajte z navadno navpično črto. m' %'lto ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasne.io do 10. decembra na. O imovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. šanj Balkana in srednje JJH pe. Toda to je posebno Pf-v je, ki postane bolj aktf°°j|$ po kongresu, ko bo že svet obstojal. Clevelandski kongresJ| postati, kakor se vidi, Če j10 I« vilno izveden, mejnik v J^IJ | življenju slovenskegan^-^wj gočo oporo v njenih naporih za dosego najvišjih ciljev. Seveda pa to predstavlja popolno soglasnost v ciljih državne in narodne politike. Cilji slovenske narodne politike so popolnoma jasni in nedvomni. Naloga Slovenskega narodnega sveta bo izvrševati svoj vpliv v tej smeri, Vam je znano kaj se zgodi ko vam pregori vžigalna žica (fuse). Električni predmet preneha funkcionirati, ali pa se luči ugasnejo. Kaj imate vi za storiti? 1. Poiščite vzrok. Morda boste našli krivdo v predmetu, ali pa na žici. Odstranite predmet, ali žico. Ne pritrdite ga zopet, dokler ne popravite napake. 2. Nadomestite "fuse." To je tako lahko kot nadomestiti električno žarnico. Nabavite si zalogo po zanesljivih virih odobrenih "fusov." Imejte jih pri rokah, in sledite navodilom, ki so tu ilustrirana. IMEKAJ VELIKANSKEGA je bilo dodanega vojnemu prizadevanju v Združenih deželah—nekaj odločilnega, prinašajoč zmago bliže. To je ženska-moč! Ženske pilotirajo bomberje preko Atlantika. Žsnskfc vršijo poletno patrolo morske poti. ženske so v službi v bojnih zonah—vozijo "jeeps," popravljajo tanke, napadajo z proti-zračnimi napadalnimi puškarhi. ženske vršijo moško delo v tovarnah in na farmah—na milijone žen dela pri strojih in z orodjem, da oprostijo moške za v boj! V primeri z mnogimi stvarmi, ki jih ženske tako sijajno vršijo, se vam bo morda zdel predmet, na katerega vas opozarjamo, malenkosten, toda je zelo važen. Nadomestite ta ,(fuse" z novim, enake velikosti (običajno 15 amperes). Odprite glavni "switch." Ako vam bo "fuse" v drugič pregorel, poiščite vztok. Ako ga ne najdete sami, potem pokličite električarja za poslugo. KAJ IMATE STORITI S POKVARJENIMI ŽIGAMI IN "PLUGS ŽICA OBRABLJENA NA SREDI Zopet način zmagovite ženske-moči že več let ste bili navajeni, da ste poklicali na poslugo, ko ste imeli neprilike z vašimi električnimi predmeti—in je točno dobiti. V metro-polskem Clevelandu se dobi na stotero podobnih klicev na dan. Toda sedaj, ko je toliko električarjev odšlo k armadi in mornarici ter v vojne tovarne, in ko so tajerji, gazolin in mnogo drugih'stvari na odmerkih, vi ne morete pričakovati tiste točne posluge, ki ste je imeli do sedaj. Tu se zopet ženska-moč lahko izkaže zmagovito! Vi lahko znižale število klicev za poslugo—in si prihranite neprilike—s tem, da vaše predmete pravilno rabite in jim nudite pravo oskrbo. V običajnih slučajih, ko vam pregori vžigalna žica (blown out fuse) ali pa se vam žica pretrga, vam- ni treba klicati za poslugo—vi to zadevo sami lahko uredite, varno in lahko. S tem boste le toliko več dodali ženske-moči k vojnemu prizadevanju! Ovijte žice skupaj. Ne rabite kaj drugega kot električar- ski "tape." Ovijte vsak kos žice posebej rabite električarski "tape." Odstranite obrabljeno ali razcefrano insulacijo. ŽICA OBRABLJENA BLIZU "PLUG PRAVILNO — Denite žico okrog zob. če se slučajno žico potegne, je na insulaciji, žici in zobeh. Odstranite vijake in potegnile žico ven. NEPRAVILNO - Ne pozabite oviti žico naj-pfvo okrog zob. Drugače, če se bo žico potegnilo, bi se potegnilo ven tudi žico in vijake. "PLUG" MORA BITI MOČNO PRITRJEN Oskrba in tečaji za popravljanje ženske mesta Clevelanda so vabljene, da se pridružijo našim brezplačnim tečajem za oskrbo in popravo električnih predmetov. Da se vpišete, zglasite se osebno, pišite ali telefonirajte v naš urad Electrical Information Bureau, 18. nadstropje, Midland poslopje, 101 West Prospect Avenue—PRospect 5522. THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND O SLOVENSKEM KONGRESU (Nadaljevanje s 3 strani) du lahko v vzgled naši nasprotniki? * Predno zaključim, še dve stvari. Prvo. V drugi polovici ^vgu-sta 1. 1 so ameriški slovenski časopisi prinesli vest, da je ustanovljeno "slovensko narodno vodstvo v inozemstvu.' Ustanovili so ga gospodje dr. Krek, Snoj, dr. Kuhar in Gabrovšek. Kot tako se je stalno javljalo —in se verjetno še javlja—preko londonskega radia Slovencem v domovini. Toda 'jasno je, to ni nobeno "slovensko narodno vodstvo," ker teh gospodov nobeden v to ni pooblastil. Oni so predstavniki ene slovenske stranke, in to je vse. Jaz sem na primer živel v istem kraju z omenjenimi gospodi, ko so to vodstvo ustanovili, pa o tem nisem imel pojma. Zvedel sem to šele štiri ali pet mesecev kasneje—iz ameriških slovenskih časopisov, ko so prišli preko ocena. Opozoril sem na to in omenil nepravilnost, da na primer jaz, ki tudi predstavljam del Slovencev, nisem bil povabljen k sodelovanju. Pa je ostalo vse pri starem. V časih, ko se toliko poudarja potreba sloge in edinstva, je tako postopanje ne le nasprotno slogi in edinstvu, ampak je navadna mistifikacija slovenske in ostale javnosti. Drugo. Vprašanje je, kakšno bo razmerje bodočega "Na-rodnga sveta" do jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vlada vodi politiko jugoslovanske države. Narodni svet pa bo predstavitlj ameriških Slovencev, torej naroda, ki "skupaj s Hrvati in Srbi tvori jugoslovansko državo, pa so ameriški državljani. Formalno, v smislu obstoječih m e d n a r o d n ih predpisov, med jugoslovansko vlado in bodočim Narodnim svetom ni zveze, ni odnosov. Toda izredne razmere, v katerih živimo, nas silijo, da gremo preko formali-tet in da upoštevamo, življenjske sile, ki jih te izredne razmere diktirajo. Življenje gre svojo pot brez ozira na formalne predpise. Ce bi bil normalen, rnirni čas, in.'bi lahko Slovenci v domovini javno izrazili svojo voljo, ne bi imeli ameriški Slovenci ne potrebe niti pravice, a kamoli dolžnost^ da vodijo neko politično akcijo v interesu svojih bratov. Zato ameriški Slovenci v teku preteklih 20 let tudi niso tega delali. Sedaj jih na to silijo izredno, vojno stanje, čut bratske solidarnosti, težak, obupen položaj bratov v domovini ter predvsem dejstvo, da so bratje v starem kraju zasužnjeni, tako, da ne morejo dvigniti svojega glasa pred zunanjim svetom. V tej situaciji, in dokler ona traja, imajo ameriški Slovenci pravico in dolžnost, podvzeti vse, kar smatrajo za koristno in potrebno, da se obstoj Slo-, vencev zasigura in morda popravi in izboljša. Kdo bi smel zameriti ženi, ki priteče v pomoč svojemu bratu, kateri je v smrtni nevarnosti, češ, da se je . poročila ven iz očetove hiše? ičie bi bilo formalno stališče edino merodajno, potem bi se bili morali v teku preteklih 20 let oni Slovenci, ki so živeli v Jugoslaviji, disinteresirati nad primorskimi brati, ker so bili državljani druge države. Takih zgledov nudi zgodovina mnogo. Inj ali niso "Jugoslovanski odbor" v zadnji vojni sestavljali avstrijski državljani, ;pa so ga zavezniki upoštevali, a srbska vlada je z njim sklenila formalen (krfski) pakt? Jugoslovanska vlada in njeni č