Štev. 2 Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 13. januara 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“. Ftica po perji poznamo, človeka pa po njegovih pajdašah. Tak pravimo i tak je tüdi poprek. Vsaki človek, ki hrbtenico ma, to je ki zna, ka pomeni ta reč: Značaj, odločnost, vernost nazorov (svojih mišljenji tisti je vsikdar eden. Sv. pismo pravi, ka je takših stalnih ljüdi malo, norcov pa, ki še obračajo, kak veter piše, je pa jako dosta. Boža reč je to vidila prle ná sveti i vidi še zdaj i bo vidila vsikdar. Zakaj je tomi tak? Nölue-runt. Tak je pravo boži zveličar. Neščejo priti ta, gde se večerja njegove pravice deli. Pravice se boji njihovo oko, ar je betežno, ne Prenese svetlosti njenoga sunca, bomo pravice pa ne Prenese njihov želodec. Vajeni so jesti neistino. Ta je krmi, brez nje bürne morejo. Vsaka düša najmre mora hrano meti, Černe more dobre dobiti, žlepa slabo, pokvarjeno. Politika ma tüdi hrano. Stranke jo delijo i ma tüdi svetlost. Oboje je v njihovom programi. Vso slovensko ljüdstvo skoro okoli milijon düš, v Jugoslaviji, — hodi vu svetlosti programa kmečke zveze ali ljüdske stranke i hrani se ž njegovov hranov. Tak je že to vnoga desetletja. Te hrane samo tistim nej trbe, ki sovražijo cerkev, v toj svetlosti samo tisti neščejo hoditi, ki neiščejo hasek ljüdstva. Tak je poprek, izjem skoro nej i če so, so bele vrane te. Zakaj je tak? Pravica ne gleda svojega žepa, da bi ga napunila, nego svojega prazni i bližnjemi pomaga; — pravica lagati ne ve i ne more, ki pa šče dnesden do svojih sebičnih namenov priti, brez laži ne more. Ljüdstvi lagati more, ki ne hodi po pravičnoj poti, ka je preslepi i de šlo za njim i de njemi nosilo v ednom vreči čast, v drügom pa bogastvo. Brez ljüdstva se najmre niedno ne napuni. To je zrok zakaj so vsi ne za našo stranko. Njeni program je za vse, a ár je i za siromake i tem šče tüdi rezati krüh pravice, i ár je i za pravice zavrženoga Jezuša — so vnogi pač tisti ne zadovoljni ž njim, ki ne trpijo Kristuša i njegovih sirot. „Narodni dnevnik“ se zove novi list v Ljubljani, šteli je zdrüžo stare liberalce, socialiste, samostojne k radikalom. K tistoj stranki so prevrgli, štera je te nezerenske terhe zglasala, pod šterimi ječimo. Edno so ž njov postali. „Naš Dom“ (v Soboti), „Szabadság.“ „M. Krajina,“ i „Istina-Igazság,“ so si zdaj roké dali, za ednim cilom bodo šli, za cilom naj nadale ma v orsagi vso oblast samo srbski narod ali bole povedani pár njegovih milijonarov i naj Belgrad v svoj nenasitni centralistični blok sipavlje i nadale vse naše trüde, naš znoj, našo krv, da bi nas gospodarsko i narodno vničo, da bi nam vzeo ešče verske pravice. „Novine“ do pa nadale šle naprej po staroj poti vu svet- losti pravice böreč se za dobrobit našega ljüdstva i našega- kraja, za našo sloboščino, za našo autonomijo. I vsi, ki ljübijo pravico, vsi iti nemajo prgišče samo za sebe stisnjene, nego jo odpišejo z dari tüdi za druge, bodo se okoli njih taborili. Zmaga kak je bila ostane i pri nas. Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji. Ka se tiče imanja hercoga Eszterhazyja v D. Lendavi, moram omeniti sledeče: To imanje meri okoli 16000 plügov. Glavno, proti Merom! moram protigučali, je to, da se je veleposestniška zemla, štero so do zdaj meli Vogri z rendo, to je vogrski. Siromaki, odvzela tem vogrskim sirotam i se podelila v lasten račun herceg! Eszterhazyjl. Čast mi je pitati, gospodje, eli je dovoljeno, da se zemla vzeme tistim, šteri jo potrebüjejo i šteri so naši državlani i se da tistim, šteri prebivajo prek naše meje i so ne niti naši državljani?: Medklici na desnici: čüjte 1 Ivan Vsenjak: Kda se je to zgodilo? Franjo Žebot z zasmehüvínjom: Zakaj motite g. ministra, da nemre poslüšati?) Jez sam se goripostavo za te vogrske sirmake i zahtevao, da se njim da zemla. Za odgovor sam dobo, da se Vogrom nikak ne da zemla. Odgovor g. ministra za agrarno reformo se glasi: ,,Po zakonaj agrarne reforme Vogri nimajo pravico na zemlo od agrarne reforme . . .* To odvzeto zemlo je urad po. naznaniti]) okrožnoga agrarnoga urada v Maribori od 17. augusta 1923 N. 2426 dao nazaj državnomi komisari velkoga posestva Esz-terhazy, ar so se tisti ne zglasili, Sred bi jo morali dobiti (naše narodnost) i te je to zemlo z dovolenjom ministerstva pravde dao Peri Čam-pari i šče ednomi Hercegovine! z rende," (br. 29887, 8. sept. 1923.) Iz toga odgovora je razvidna šče drüga krivica: da se tüdi Slovenci zatirajo, da se tüdi tem odjemle zemla i daja tistim, šterim se po predpisa] agr. reforme ne bi smela deliti. Dale. NEDELA. 1. po Treh Kraljih Evang. sv. Lukača II. 42—52. Dvanajstletni Jezušek prvič ide vu cerkev i pride na zgübo. Jočič sta ga iskala tri dni i tri noči Bl. D7 Marija i sv. Jožef. To žalost smo njima napravili mi grešniki, kda smo po smrfncm grehi Jezušeka zgübili. Ga mamo zdaj? Iščimo ga za sebe i za drüge, ki so Ga zgübili. Če ljübimo bližnjega, bomo njim pomagali iskati Jezuša. Prosimo Dev. Marijo i sv. Jožefa za povrnenje grešnikov, to je iskanje zgtibljeno-ga Jezuša. Ljübézen do bližnjega.*) Či lübimo bližnjega za_te minlivi čas, kak ga ne bi lübili za večnost! Či njemi pomagamo v telovnij potrebščina), kak njemi ne bi v düševni! Či v povetnij reče] nihče ne živi samomi sebi, pravi sv. Janoš zlatovflst neso delajo rokodelavci, vojaki, kmetovalci v blagor svojih bližnji}, telko bole moramo to delati v düševni^ reče). Zato ka düša je več, nego telo; dühovne potrebščine bole važne kak telovne; stiske düše so vekše nego stiske tela; nepotolažena lakota krűha je menša nevola kak nevpókojena Žela po Bogi; hrepenenje (žela) po telovnoj pijači je menša moka nego žeja po pijači večnoga življenja; beteg je menša nesreča nego pokvarjenost düše; telovno betežen človek je tüdi lehko srečen, či je düša Zdrava, v Boga vüpajoča, vsa puna blaženega vüpanja v lepše živlenje pó smrti . , . ; düševno betežen človek, grešnik, hüdodelce, pa nemre biti srečen, čl tüdi je telo popunoma Zdravo —: düšna vest njemi ne da mira i pogled v prihodnost, v to, ka pride po smrti, je za njega obvüpen ... O, človek z betežnov düšov, brez vere v Boga, je vekM sirmak, kak tisti ki hodi od hiše do hiše I prosi krűh. Naj bo gizda v kak šče i naj se süče v razvüzdani] drüžbaj ; naj se ponaša s svojim, sirmak je, jezerokrat sirmak: tistoga črva, ki vsigdar gleda v düši, kda se Spomni na Brge, na večnost, na pekeo, tistoga črva nemre vmoriti i zavest, da visi ober globočine samo na niti: vtrgne se nit i konec — ta zavest je grozna 4 *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Glasi. Slovenska Krajina. Zavüpniki Kmečkih zvez naj prido dnes 13. jan. po ranoj meši to je pol devetih vu uredništvo Novin na shod. Vodstvo. Črensovci. Na novo leto so tečko večer okoli poldevete vöre na vulici neznani hüdodelniki Tkalec Štefana, zidana. Menča se meča na tiste, ki se zamerili, ka je ranjenec z drügimi ognjegasci vred red držao v cerkvi i okoli nje božične svetke. — Dnes, 13. jan. ob ednih po poldnevi do igro meli ognjogasci v Soli s sledečim sporedom 1) „Fantje se zbirajo", ,,Miatič" pesmi; 2) igra: ,,Ne vdajmo se* v 2 djanjoma. Fabijola ali Cerkev v katakombah. IL Boj. Zdaj je tüdi Sira najbole žalüvala, da nema več lepoga, za to priliko napravlenoga förtoja (predpasnika.) AH toga je že davno dala siromakom. Krščeniki so se razišli prle, kak se je zvedila, ka se je zgodilo z razglašeni i dogučali so si, da se šče te dénrZberejo k slüžbi božoj v katakombaj. StarLomarar v Antuninovij toplicaj 1 njegova žena sta natenko opazovao Torkvata, ki je pogosto s Fulvijem i Korvinom prihajao ta-rpH takših prilikaj pogosto čüo, da ništerni den, po razglasitvi zapovedi, mislijo napádnoti Kalistov cintor. Krščeniki pa so mislili, da se šče te den lejko zberejo brez nevarnosti v katakombaj k slovesno} drüžbi božoj. Težaki so popravili pod zemlov, i tüdi v cerkvi so pa vse poskrbeli, ka je bilo potrebnoga za slüžbo božo, ár je že v katakonibaj ne bilo več let bože slüžbe. Korvin si je pa poskrbo za novi prepis casarskoga razglasa i ga Obeso na trg. nato je pa začeo skrbno premišlavati, ka bo casar k tomi d‘godki djao, vojak je istino guáo, daje on odgovoren za zgübleni spis; je mogeo je po vsoj pravici čakati najhüše, zato se je tüdi strašo. »Dnes Šče morem nikaj včiniti, da se priküpim casari," si je mislo, ,,ovak ne vüpam pred njega," i se je odločo, da napadne šče dnes Kaslistovo katakombo. Zaran se je popaščo v Antoninove toplice, da se tam pogovori s Fulvijom i Torkvatom, ki sta ga tam čakala. Korvin bi se naj s svojimi iz branimi vojaki potegno v katakombo — pot bi njemi pa naj kazao nezvesti odpadnik Torkvat — i bi naj iz nje stirao vse dühovnike z verniki vred; — pred katakombi^ pa naj čaka Fulvij z drügov vojaško stražov i naj zgrabi dühovščino, posebno pa papo, kda bodo tej vfibefali; on ji je naimre dosta pognao od tis- tega časa, kda se je ednok na skriti, tovajski način potegno v cerkev. Vse to pa je čüla Kakunijova žena, ki je hodila po hiši i čistih Pohištvo; delala se je, da bi jo ta cela reč nikaj ne brigala. Kda je pa vse to govoréče povedala svojemi moži, je on, ki je bio pošteni Človek, začeo premišlavati, kak bi vse to dao na znanje na pravo mesto. ,,Že znam, je zamrmrao i je veselo i nrglo stopo v drügo hišo, da se preobleče. Po jütrašnjoj božoj slüžbi i po svojem dovršenom posli je šo Boštjan po navadi v kopališče, toplice, da bi se malo opomogeb, počino i razvedro. V kapeli je stari omarar napisao na pismo vse, ka je čüla njegova žena f je to pismoz gčmbošnicov pmmekno odznotra na Boštjanovo oblekb, ár je v navzočnosti drügi ne mogeo gučati z njim. Iz kopeli je šo Boštjan v veliko hišo (dvorano), kde so se Kalpurnii, Skaver i drügi pogovarjali o zgcdbi minote noči; ka smo popisali v prejšnjem poglávji, i kde je čakao Fulvij, da dobi glas od Korvina: vse pripravljeno. Dale, 2 NOVINE 13. januar 1924. Igrajo: Gjörek, Tompa, Hanc, Horvat i gd. vučitelic! Aleksič i Roškar; 3) pesmi »Marko skače" i „žabja Svatba". Pesmi preda pevski, zbor og-njegarcov. Vstopnina prostovoljni dari. — Ob 3. majo ognjegasci svoje gostüvanje pri Sauer Šamueli. Odpovedo se je slüžbe zavolo slaboga zdravja g. Franc Kerec, vodja državne posredovalnice za delo. Gda zapüsti Soboto, se srčno poslovi Od g. uradnikov i vseh poznancov pa je prosi, naj ga obdržijo v lepom spomini. Tri pa polleta je te naš dober domačin vodo to neizmerno težko slüžbo v najtežavnejših časaj popolnoma verno, i požrtvovalno. Gda njemi zdravje ne dopüsti, ka bi nadale zvršavao svoj težki poseo, njemi Želemo z srčnim »Bog plačaj" za vse trüde na hasek našemi ljüdstvi to, naj ozdravi popolnoma i naj te narod ma i nadale v svojem srci 1 njemi pomaga, čeravno je tű pa tam kakšo britko nezahvalnost mogo požreti. — Posredovalnica v M. Soboti brščas ostane I naduže pa njeno Vodstvo prevzeme, kak se čüje, g. Kömavli, dozdajšnji vodja državne borze dela v Ptüji. Prečastitim g. dühovnikom, ki so kotrige drüštva „Confraternitas Sacerdotalis Adorationis S. S. Sacramenti“ (Frater Adoratores), se naznanja, da svoje listeke (libellus Adorationis) naj pošiljajo vsakokratkomi g. špirituali zdaj Alojziji Skuhala v Maribor, glavni trg 7. Vertinje, Vam kokoši že kaj nesejo? Pol zime de hitro prek, pa te se odpre igra na kürnjekah. kot-kot kodak. I gda se ta igra odpre, do si veselo očevje menoli roke i pravili za kokošami ;y oči na tobak. Pa čeravno bo kaj na tobak očitüdi. za zrnje, štero so pojele kokoši ve vertinje zato, ar kak prav pravite, ničesa nenese ne konoplasta, ne bela pa ne niedna — pa .čeravno bo ešče na to ali ono domačo potrebočo gospodinje, naj bo tüdi na veselje Jezušeki., Njegovi vrstniki, bi tak radi v dobroj drüžbi gorrasli i hodili v cerkev, kak je on. Pa nega ešče te drüžbe. ».Martinišče"' ešče ne stoji. Ina Šolska mladina se ešče kvari. Gospodinje, bar. edno jajce dartijte v te sveti namen edno ajce bar na mesec! Jezušeki jeli to privoščite, ta de čuvao vaše deco!je blagoslavlo! Nabiralne pole za nabiranje na Martinišče se dobijo pri Salezijancah' v Veržeji, v uredništvi Novin v Črensovcih i pri g predsedniki drüžtva vlč. g. Bašša Ivan pleb. v Bogojini. Jeli vertinje, ka kda se začne koködakanje okoli vaših kürnjekov, bo par balic na ..Martinišče" ? Cena Marijinih Listov za l. 1924. bo 10, pravi deset dinarov. (Isti prido vsaki mesec posebi. Ednok do meli z tablami vred dvajseti strani, drügač pa dvanajset. Z tov šumov je plačan tűdi kalendar Srca Jezušovoga, šteroga dobijo brezplačno k listi. Toje za deset dinarov dobijo dvanajset snopičov i kalendar. V Ameriko košta M. List z kalendarov vred 50 t,o je petdeset dinarov. — Ar je tak nizka cene, ka nišlia ne more biti, ar deset dinarov je inda-deset krajcarov bilo, prosimo i domače) Amerikanci 1) naj si vsi naročijo M. List 2) naj oni, ki so prémožni, ga plačajo tüdi za sirote. Novine do koštale, kak smo že naznanili 20, pravi dvajseti dinarov doma, v Ameriko pa 80, to je osemdeset dinarov. Večina naročnikov je želela, naj cene ne podignemo, nego naj Novine rajši damo vsako drügo nedelo samo na dve strani, ka do tak po staroj ceni falejše, ar med ljüdstvom nej penez. Nekaki so mislili, ka do Novine na dva tjedna samo ednok hodile. To je pomota. Hodile bodo vsako nedelo, samo ka edno nedelo na štiri drügo pa na dve strani. Par kalendarov Srca Jezušovoga ešče mamo. Zglasite se za nje, ki je potrebüjete. Cena 6 Din. po pošti 50 par več. Zahvala. Vodstvo Marijanišča v Veržeji se toplo zahvali vsem darovnikom, ki so z zrnjom, krumpiši i drügimi dari pomagali prehraniti njihove sirote, posebno farnikom bogojanskim, tišinskim, beltinskim, törjanskim, i občinam Krog, Bakovci i Satahovci iz sobočke fare. Rod, ki herba menje kak dvamilijona kron vrednosti, če je v prvom koleni rod z pokojnim ne plača takse tak zvane casarije ali desetoga peneza. Te zakon vala od j5. novembra 1.1923 Generalna direkcija carin je vödala uredjio knigo, na štere 67. strani se Čte: »Od 15. novembra 1923. se plača ta pristojbina (deseti penez, casarije) samo za vrednost nad 500 jezero dinarov." Naznanite to na sodniji i pri kraljevskom notaroš!, ki mate takše- posle. A če je rod v prvom koleni vmro pred 15. novembrom, se plača ešče po Starom zakoni 3% ali 3½%. casarije. Naše kandidate v cenilno komisijo naznanimo po občinah. Njihova iména dobite do rok od naše stranke. Volite samo te može, ki so pristaši naše stranke, vašega krščanskoga mišlenja. Pa 20. te li Idite volit, to je od dnes tjeden po ranoj božoj slüžbi v Soboto i Len- davo na davčni urad, kama što že spada. Volitve do trpele samo od 7 do edne vöre popoldnevi. Zadružni tečaji se bodo vršili 14, jan. v Soboti, 15. v Beltincih, 16. pa v Črensovcih. Začnejo se vseli poldevetih i trpeli do celi den. Poročala bodeta g. Kranjc i Barle. Možje i dečki, ar so tej tečaji velike vrednosti, pridite, da zvedite kak hasnovite so za naše kmečko i delavsko ljüdstvo naše domače posojilnice i drüge zadruge. Država. Čüden dogodek v Smederevi. V vesi Lozovik pri Smederevi je živela 14 letni nema pastirica Jovanka Bijelič. Pred nekelko dnevi jo je srečao na cesti neznam starček i jo je proso edno ovco. Deklica je včasi prikimala i od tistoga hipa začnola gučati. Bila je pa od rojstva naprej nema. Roparske bande v Črnoj gori. V Črnoj gori postajajo roparske bande vsikdar bole drzne i so napovedale boj celo orožnikom. Malo pred Božičom so razbojniki v Čevi bujli 6 orožnikov i ji grozovito razmesarili. Včasi nato se je razneseo glas, da so v Nikšiči bujli 18, v Danilogradi 2 i v Tuzi 11 orožnikov. Zavolo cigarete strelo tovariša. 17 letni vajenec Herman v Žombolji je strelo svojega 13 letnoga tovariša Fleina, ar njemi je te ne šteo dati cigaretlina. Svet. Plesna prepoved na Bavarskom. S pogledom na velko bedo v državi je vlada prepovedala vse plesne i podobne prireditve. (To bi se lehko zgodilo tüdi pri nas i včasi bi bilo menje tovajij.) Maršal Foch i sv. Martin. V žalari sv. Martina v Toursi na Francoskom je jako dosta lepij darov, napisov i spominov, Med drügimi je tüdi marmornata tablica, obkrožena s trofarbanim pantlikom, i na njoj so vklesane te reči: Svetomi Martini, Foch francoski maršal, dne 11. novembra 1918. To je den premirja pa svetovnoj vojski. Te napis kaže globoko vernost velkoga francoska maršala, šteri ne pozna nikšega ljüdskoga obzira, nego neustrašeno izpove svojo vero. Domača politika. Konferenca male antante (Jugoslavija. Češka. Rumunija) se vrši v Belgradi te dni. Naše radikale jako skrbi, kak bodo na toj konferenci odgovarjali na nastop Anglije proti nam. Anglija najmre terja svoje duge od nzs potom, ka nam je Francija dala 300 milijon frankov na posodo za orožje. Anglija nešče bojne podpirati. Autonomijo Macedonije je zahtevao v svojem govori Cankov, bolgarski ministerski predsednik. Strašno so njemi v Belgradi kr zamerili i srbski listi hujskali' proti Bolgarom. A naša Vlada je ne napravila niedne stopnje proti Bolgariji. Cerkveno-politični zakoni, kakti zakon, šteri določa razmerje pravoslavne, cerkve do države i konkordat, to je pogodba med sv. Stolicov i našov državov je ministerska seja sprejela i pride v kratkom čaši pred parlament. Petnajset jezero uradnikov je odpüščenih iz slüžbe, ar jih je preveč bilo. Jugoslovanska-italijanska komisija se sestala v Ljubljani i Spliti, da določi tisto šumo, štero nam more plačati Italija za državno imanje, štero je dobila na Kranjskom, Goriškom i v Dalmaciji. Svetovna politika. Borba za vlado v Angliji. Zadnji čas vláda med Angleškimi starkami velko razburjeno. Vse se süče okoli pitanja, Što naj sestavi vlado. Med strankami se vršijo pogajanja. Izda pa se ne ve, što pride na vlado. Zda! so za zvezo med konzervativci i liberalci, drügi pa za zvezo med liberalci I delavsko stranko. Novine „Times‘' pišejo: Voditeli delavske stranke vst-rajajo na tom, da konservativci spadnejo z vlade i vlado sestavi njihov voditeo Mac Donald Volitve na Albanskom. Volitve v narodno skupščino so izpadnole sledeče: Vladna stranka je dobila 61 mandatov, opozicija 36 mandatov, neodvisna skupina pa 5. Vsej poslancov je 102. Volitve v Italiji. Rimski listi pišejo, da je pričaküvati razpüsta parlamenta najkesneje dne 24. t. meseca. Volitve se bodo vršile na spomlad. Gospodarstvo. Kak ravnati s domačim gnojom. Zavolo dveh Sühih let mamo menje živine kak prle zato tüdi menje gnojá. Trbelo bi ga pa brez vsakoga mišlenja šče več, ár je zemljá zavolo vojnih razmer vöpocicana, iztesana i pa ar je zavolo velke daljave od železnice Umetni praj žmetno dobiti i je tüdi jako dragi. Zato moremo kak najvekšo pozabo meti na pravilno ravnanje z domačin gnojom^ Žalostno je, da se s domačim gnojom malo gde pravilno ravna i da majo naši kmetje poleg nepravilnoga ali bole povedano poleg nikšega ravnanja vsakše leto znajoči ali neznajoči velke penezne zgübe majo. Domači gnoj ma poleg gnojilne vrednosti ešče to Vrednost da poboljša zemljo, gnojšnico pa ma dosta redilnih reči, pred vsem düšika, šteroga dnesdén jako žmetno dobiti, če ga dobim v umetnih gnojilih, pa ga plačüjemo najdragše. Dale. . Cene silja doma. Pšenica 100 kg. K. 1000—1200.— Žito „ „ „ 1000.— Ječmen „ „ „ 1000.— Oves „ „ „ 900.— Kukorica „ „ „ 900.— Cene živine. Govedina 1 kg. K. 100.— Teletina „ „ „ 120.— Svinjsko meso „ „ „ 100.— Mast „ „ „ 180.— Slanina „ „ „ 160.— Zagrebečka borza dne 2. januar 1924. Amerikanski dolar 1 dolar K 346.— Austrijska krona 100 K K —.49 Čeho-Slov. krona 1 K K 10.— 20 kronski zlat K 1280.— Francoski franc 1 frank K. 18.— Madjar. K 100 (nova em.) K. 1.— Švic fran. 1 fr. K. 53.48 Talijanske lire 1 lira K. 15.14 Zürich: Dinar 100 Din. Šv. frcs 6.52 SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. 100 q. dobroga sena je k odaji. Pogledne se lehko pri Antauer vučitelji v Tropovcih. MLIN na Muri, popolnoma nov, letos postavljen, kolo na vodi, mlin na suhem, na 3 tečaje (1 par valjarjev i 2 para kamnov), čistilnica, vse v polnem i stalnem obratu. se takoj proda. Cena i vse drugo se poizve pri g. Alojzu Neudauer v G. Radgoni, Posojilnica. Dečko z bolše hiže se sprejme za vajenca (inaša) v Szeredy Pavla trgovino z začimbov i mešanim blagom v Dobrovniki v Prekmurji. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava