Šolsko zdravstvo. O boleznlh in denarjn, ki ga požro. Že t otroški dobi človeka labko opažamo, kako razdirajo različae bolezui, zlasti aalezljire, življeaske razmere poedincev ia cele javnosti; če zboli otrok, ki je nalezel v šoli difterijo, koze, osepnice, oslovski kašelj, je posledica temu prav vselej cela vrsta težkoč in zaprek v medsebojnih stikib doma ia šole. Treba pomisliti, da nastaja vselej pred vzplamtenjem podobaih bolezai takozvaai inkabačni štadij; to se pravj, da razvijajo snovi, ki porajajo bolezen, kali nalezljivosti svoje škodljivo delo v človeškem telesu vselej gotoro dobo pred tem, preden so se pojarili vidnejši zaaki, aašemu očesu ia našim smislom sploh dostopai (mrzlica, lišaji i. t. d.). Iz omeajeaega izvira, da morejo nalezti zdravi otroci od bolaih v šoli že v času ko aiti ae slutimo, da gre sploh za kakšao bolezen. Da, primorani smo labko eelo, da zapremo za gotovo dobo cele razrede ia šole, kadar postaja značaj te ali one iz imeaovaaib bolezni^ aevaraejši. če že goTorimo o šoli, ne smemo podceajevati tadi nevaraosti, ki preti v slučaja, da poačuje v šoli bolaa učitelj; tako n. pr, postaae lahko jetifen učitelj vir aalezljivosti za otroke, ki se sploh že po svoji rahli koastitaciji nagibljejo k razaoterim aalezljivim bolezaim. — Obedve stranki, učitelj prav tako kakor ačeaci, zahtevata lahko polaim pravom, da se ajihoTo zdravje ae sme brez vse potrebe izpostavljati možai iafekciji: zrak v učilaicah mora biti vselej po možaosti aajčistejši, prah treba z aajvečjo skrbaostjo ia previdaostjo odstranjevati (izključao le mokrim potom) ia za doroljae presledke k potrebaemu oddihu je treba, da je bogato preskrbljeao. Podobae razmere kakor v šoli Tladajo z ozirom na razae bolezni tadi v trgoviaah, razaih zavodih, pisaraicah ia tvornicah. Dogaja se često, da aslažbeai možje, očetje, so li oboleli, ae poiščejo takoj zdravniške pomoči ia tadi ne ostajajo doma, ker bolezai podrejeaega uradnika, delavca delodajalec ae gleda dragače kakor s pisaaim očesom. Zaradi tega je pač običajao, da a. pr. jetičea delavec ali uradaik ae posveča s?oji bolezni te oskrbe ia vseh ozirov, ki jih ta bolezea zahteva, tako da se prav lahko zgodi, da nakazi svoje tovariše, aslužbene t istih prostorih. Navadao smatramo vojao za strar, žalostnejšo nego vse drugo; toda žrtve, ki jih zahtevajo rojne, so nezaatne aapram škodaai, ki jih zakrive nalezljive bolezai. Predea so izšli strožji predpisi o cepljeniu koz (tedaj pred letom 1890.) je umiralo na Češkem vsako leto 600—800 oseb (od Tsakega milijoaa prebivateljstva) za kozami; predea so avedli zdravilai serum, je podleglo istotam difteriji vsako leto 1230—1360 otrok (aa 1 milijoa prebivalstva). — Draga metla med aalesljiviaii bolezaimi je tifus. Praga s svojimi predmestji izkazuje vsako leto povprečao 700 aa tifasu obolelih; od teh umre najmaaj 80 oseb. Na tifasa oboleli so običajao preko 6 tedaov za vsako delo nezmožci. Bačuaamo li 50 dni za bolezea vsakega, tedaj traja deloaezmožaost 35.000 dai, ia račuaamo dalje izgabo zaslužka povprečao 2 E na daa (kakor to delajo pri bolniških blagajaicah), pronroča ediao le ta bolezea sama 70.000 K škode, kar pomeaja obresti od glavaiee: 1,750.000 E! Evo gotove izgabe, kije posledica razširjaaja aalezljivib bolezai; ia pri vsem tem nismo vračaaali aiti izdatkov za zdravaika, lečila, se nisiao ozirali aa bolesti ia težkoče t bolezni, aa prikrajšaaje rodoviue in ua izgubo toliko življenj t najlepših letih! Poznamo pa tadi bolezai, ki ne izkazujejo nikakršne (ali vsaj skoro aikakršne!) amrljivosti ia veadar aikakor ne smemo prezreti socialnega pomena teh bolezai. V mislih imamo takozvaae Teaeričae bolezai (syphilis ia kapavka). Ne samo to, da je za čas trajaaja teh bolezai bistveao zmaajšaaa zmožaost zaa 1 a ž k a, da rastejo izdatki za zdraraika, lečila ia druge zdravilne potrebščiae, (marveč najžalostaeje je še to, da se ogromao število miadih ljadi potisne zaradi teh bolezai za vselej iz veletoka življenja v straa, da je obsojeao aa dolgoletno sebezatajevaaje premagOTaDJe, na žalostno regetiraaje, ako ne celo n» predčasao smrt. Eoliko Tidimo daa aa daa zgledo?, koliko uaičeaih eksisteac, ki jih vleče za sabo preaagljeaa razmišljeaost v treaatka razbrzdaaih strasti! Eoliko mladih žena usiha predčasao, koliko detet zagleda s?et — aa čela vžgaao zaameaje ocetore infekcije — koliko teh otrok zaradi tega predčasao amira ali pa dolga leta žalostno životari ia hira. Veaeričae bolezni se vednobolj gnezdijo v rodoviae, v katerih ubijajo ae le sreše ia rodoviaskega miru, marveč stresajo temelje moralaihin m a t e r i a 1 a i h r a z m e r 5 1 o v e š t v a s p 1 o b. Ta trditeT je že davao znana za syphilia; o kapavki se je sodilo površaejše, dasiravno s stališča socialae politike aadkriljaje kapavka pomen syphiHstiških bolezai zaradi dejstva, da ne oraeji le poediaca v delozmožnosti, marvež da se zlasti pri žeaab. grozovito hitro razširja naokrog tja do trebašaice. Ta vlekoči se, zanetljivi postop kapafke v rodilih ia trebašaih orgaaih žeae shujša pri najmaajši daai ma priliki, polaga bolaico zopet ia zopet na posteljo, ne uniči je morda popolaoma ia takoj, marveč lomi ia zmaajšaje delozmožno silo. Eaj naj počao v takih slačajib zlasti žena, ki nosi aa svojib. rameaih težo onega gospodinjst?a, ia kaj žeaa delavka, ki se mora boriti za življenje s težkim delom svojih rok?! Na Pruskem so sestavili približae statistike o tem, koliko deaarja se je izdalo za zdravljeoje glavaib. bolezui (izdatki za zdravljeaje, izguba zaslažka itd.) t primeri z dragirai nalezljivimi bolezni. Tako so objavili, da se je n. pr. zaradi trebušaega tifusa izdalo iz aarodaega imetja vsak daa približao 22.000 mark, kar pomenja za leto okroglo vsoto 8 milijoaov mark; aasprotno pa so provzročile veBeričae bolezai vsak dan približao 25.000 m a r k izgabe, ali krog 90 milijoBOT mark Ba leto. Docela apravičeB pristavlja k temu Toply, da se morejo primerjati te ogromae Barodaogospodarske izgube, zadaae državi po veneričaih bolezaih, popolaoma izgabam, ki zadeaejo državo v vojni. Podobne strahovite vsote zahteTa drug sovražnik človeštva — tuberkuloza. O socialaem iu Barodflogospodarskem pomeaa te aalezljive bolezni aekoliko številk v premišljevaDJe! V letu 1905. je amrlo v Pragi aa tuberkalozi 1670 ljadi. To število pomeBja 24-74°/o — tedaj celo četrtiflo! — vseh smrti; umrliivost po tuberkalozi je več kakor desetkrat večja kakor amrljivost po vseh ostalihflalezljivihbolezBihskapaj (0'34°/0); tekom deset let je podleglo v Pragi razaim nalezljivim bolezBim (difterija, tifas, škrlatinka itd.) 4449 ljudi, v istera časa pa je zahtevala tuberkuloza sama preko 13.000 žrtev! Zdravljenje jetičnih ljadi v češkib. bolaiščflieab je zahtevalo za eao samo leto XU milijoaa K stroškor! Te izdatke pa6 Bajbolj občati važea faktor v aaši socialnozdravotai upravi — b o 1 n i š k e b 1 a g a j n i c e. Iz zdravfliškega referata dvoraega svetnika dr. Pelca razvidimo, da izkazujeio bolaiške blagajaice Ba Geškem ob letaem zaključku okroglo 9000 jetičnih 439 862 bolBiškimi daevi; ako ražunamo le 2 K za osebo Ba daB, je zdravljeaje jetičnih člaaov stalo češke bolaiške blagajuice Ba leto več kakor 800.000 E! Morda ni človeka, Ba katerega bi večkrat Beaadomestae praznote, ki jih v rodoviaah provzroča krata smrt, ne Bapravljale glcbokega vtiska, ki ga ne presane jok vdov ia zapuščenih sirot — in veudar aajdemo vselej ia povsod dosti in dosti ljadi (poediacev in celih korporacij občinskih aradov itd), aasvetom ia migljajem, smerečim aa izboljšanjo celotaih razraer tičočih se zdravja občanstva ia poediaca; postavljajo se aa stališče, da treba vse to odklaajati — veeiaoma iz bojazni, da so vsi koraki, ki jih treba storiti za izboljšaaje javaih zdravnistveaih razmer, spojeai s gotovimi izdatki! Dobro je take zaslepljeace poačiti 8 suhimi številkami o vsotah, ki jih razae bolezai vsako leto sploh pogoltnejo, pogoltaejo zlasti aalezljive bolezai. Potem morda readarle pripozna tudi največji sorražaik moderaih saaitarnih stremljeaj, daaiamestaejšeinpametaejše vložeae glavaice kakor deaar, kise vloži za pravočasno pregaajanje ia zatiraaje razaih, zlasti pa nalezljivih bolezai. Boljše ogeaj zadušiti, ko iskra šele tli, kakor pa gasiti ga, ko so vzplapolali plameai y grozea požar! Dr. E. B a 1 i f.