Prometne
in komercijalne določbe


Državne železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev

Direkcija Ljubljana

nometae

in komerciialne določne

l. del.

P. K. D. I.

Velja od 15. maja 1929.

Ljubljana, meseca maja 1929.

V samozaložbi Direkcije državnih železnic, Ljubljana

..TISKARNA SAVA V KRANJU*' D. C 4 5 9 2»

Dopolnila in popravki.

3

4

Zapor.

štev.

Predmet

N a r c d b a

štev,

z dne

5

6

Prometne določbe.



Brzojavna in telefonska služba.

1 .

Izenačenje manipulativnih določb.

Pri izvrševanju brzojavne in telefonske službe veljajo v
splošnem določbe »Pravilnika za brzojavno in telefonsko službo"
štev. HI/2 SB in XXXI. St. B.

Nekaj razlik med obema pravilnikoma je direkcija izenačila
z odredbo 7, Sl. 1. 4/25, ki se glasi spopolnjena takole:

A. Poldanski znak.

Službene ure se uravnavajo po točnem srednjeevropskem
času, ki ga dobi brzojavni urad direkcije (Ra) od brzojavnega
urada Generalne Direkcije (Gd) na glavnem brzojavnem vodu
Beograd-Ljubljana dnevno ob 11. uri 45 minut.

Brzojavni urad Ra odda svojim postajam točni čas brzojavno
ali telefonično vsak dan točno ob 12. uri in sicer direktno, ali
pa s posredovanjem vodilnih in tranzitnih postaj. (Glej prilogo I.)

Posredujoče postaje morajo oddajati okrožnico in točni čas
istočasno, kakor ga oddaja direkcija na sosednjem aparatu.

Poziv k okrožnici (kroženje) za poldanski znak se prične
ob 11. uri 58 minut ter se konča s počasno oddajo znaka Ra
ob 11. uri 59 minut 40 sekund, nakar sledi presledek 20 sekund.
Točno ob 12. uri se odda številka „12“ in »končni znak (križ)“.

Točno 12. uro napove pika brzojavnega znaka za štev. 1.
Da se more točni čas nemoteno oddati, mora vsa korespondenca
na teh vodih prenehati najkasneje ob 11. uri 57 minut.

Poldanski znak morajo imeti vse postaje na traku, ga
zabeležiti z barvnim svinčnikom v brzojavni (telefonski) zapisnik
v posebno vrsto in navesti razliko s postajno službeno uro
n. pr. „12. ura (—1)“ ali „12. ura (-f-2)“.

Prejem te okrožnice potrdijo vse postaje po vrsti od naj¬
oddaljenejše do najbližje z znakom „razumel“ in svojim klicnim
znakom, nakar zaključi oddajna postaja poldanski znak z „razu-
mel“, in svojim klicnim znakom ter znakom za konec dela.

10

Na progah, kjer je edini brzojavni vod pokvarjen, odda
poldanski znak onkraj pokvarjenega voda ležeča postaja po
svoji službeni uri in odda koncem kroženja mesto znaka Ra
znak svoje postaje.

Istočasno z opisanim prejemom poldanskega znaka, odda¬
jajo postaje zvonilni signal 14 »Uravnajte ure“ na progo do
prihodnje postaje v smeri proti končni točki proge.

B. Javljanje in prejemno potrdilo okrožnih brzojavk
(brzojavnih okrožnic).

1. Pred oddajo okrožne brzojavke da oddajna postaja »po¬
ziv k okrožnici", pristavi na sklepu svoj klicni znak, besedico
„do“ in klicni znak one najoddaljenejše postaje, ki mora brzo¬
javko še čitati.

Postaje se javijo na okrožni poziv z znakom »razumel" in
svojim klicnim znakom in sicer po vrsti od najoddaljenejše do
najbližje postaje; oddajna postaja pa zabeleži v brzojavnem za¬
pisniku klicne znake postaj, ki so se javile. Ko je okrožna brzo¬
javka oddana, potrdijo vse postaje po vrsti od najoddaljenejše
do najbližje, prejem brzojavke na ta način, da oddajo znak
»razumel", svoj klic, znak „r“ in številko, oziroma ponovitev
brzojavke. Potrdilo zaključi vsaka postaja s ponovnim »razumel"
in svojim klicnim znakom. •'

Prejem vozovne odreditve (vo) se potrdi mesto z brzojav-
kino številko s kratico „vo“, sicer pa je potrdilo enako potrdi¬
lom ostalih okrožnih brzojavk.

Po prejemu vseh potrdil, zaključi oddajna postaja delo z
znakom »konec dela".

2. Od opisanega postopka so izvzete okrožne brzojavke, ki
se oddajajo brez službenega uvoda (glave), in sicer: vlakovne
brzojavke, napoved zamude vlakov i. dr.

Pri teh brzojavkah pristavi oddajna postaja po »pozivu k
okrožnici" svoj klicni znak, besedico „do“ ter klicni znak naj¬
oddaljenejše postaje. Temu znaku priključi znak za piko ter odda
brzojavko.

Po dokončani oddaji potrdijo prejem vse postaje z znakom
»razumel" in svojim klicnim znakom.

Nikdar pa se ne smejo na opisani olajšan način oddati
brzojavke, ki se tičejo križanj ali prehitevanja vlakov.

C. Oddaja direkcijskih okrožnih brzojavk.

Brzojavni urad direkcije oddaja svoje okrožne brzojavke
dnevno točno ob 13. uri 80 minut po sledečem redu:

a)  kurzne brzojavke (sedaj mesečno enkrat),

b)  ostale brzojavke,

c)  vozovno odreditev.

11

Postaje, ki dobivajo te brzojavke neposredno od direkcije
(to so postaje, vključene na vodih 32203/32207, 32208, 9203,
9204/9236) morajo biti ob določenem času pripravljene, da jih

prevzamejo.

Ostalim postajam oddajo okrožne brzojavke in vozovno od¬
reditev posredovalne postaje (n. pr. Zidani most, Celje, Prager¬
sko, Grosuplje, Jesenice i. t. d.) med 14. in 15. uro.

Navedeni časi veljajo tudi za nedelje in praznike.

C. Dnevna brzojavna napoved vremena.

Da je direkcija v zimskem času obveščena o vremenskih
razmerah v svojem območju, morajo določene postaje od 15. ok¬
tobra do 15. aprila brzojaviti direkciji vsak dan do 9. ure kratko
vremensko poročilo po stanju ob 8. ure zjutraj.

Brzojavka naj se glasi n. pr.:

„Vreme Kranjska gora minus 15 jasno 45 cm snega" ali
„Vreme Celje plus 1 sneži z dežjem".

Vremenska poročila dajajo postaje:

Bistrica Boh. jez. Brežice, Celje, Dravograd Meža, Jesenice.
Kamnik, Kranjska gora, Kočevje, Kotoriba, Ljubljana gl. kol.,
Ljutomer, Maribor gl. kol., Novo mesto, Rakek, St. Janž na Dol'
in Tržič.

D. Ravnanje z brzojavnimi trakovi.

Določbe o ravnanju z brzojavnimi trakovi se spopolnjuje v
toliko, da se mora odvzetje popisanega traku raz navijalnik za¬
beležiti v posebni vrstici brzojavnega zapisnika z navedbo časa
in besedami: „Trak odvzel. Podpis".

E. Kontrolne postaje.

Za nadzorovanje celotne brzojavne službe so določene
posebne kontrolne postaje, ki so navedene v prilogi 11.

Kontrolne postaje zabeležujejo v svojem zapisniku z na¬
vedbo časa vse opažene nedostatke kot n pr. pokvarjene vode,
zlorabo brzojava (telefona), brezuspešno klicanje, motenje, pre¬
kinjanje okrožnih brzojavk, zapiranje voda, nejavljanje in opu¬
ščanje, oziroma zamudno oddajanje prejemnih potrdil pri okrožnih
brzojavkah, izostali poldanski znak i. t. d.

Istotako morajo te postaje sougotoviti in zabeležiti nedo¬
statke, v  na katere jih opozorijo druge postaje.

Ce se pokvari kak vod, je v prvi vrsti dolžnost kontrolnih
postaj, da s sodelovanjem drugih vključenih postaj ugotovijo
napako in jo odstranijo.

Zaradi preiskušnje stanja vodov pokličejo kontrolne postaje
dnevno ob 8. uri najoddalnejšo postajo dotičnega voda (glej

12

stolpec 4 in 5 priloge II) in ko se ta javi, odda kontrolna po¬
staja znak »razumel", svoj klicni znak in besedici »kontrola
voda".

Na ta poziv pritisne pozvana postaja za par sekund tipko
dotičnega voda in kontrolna postaja ugotovi na miliampermetru
{busoli), ako je vod čist, oziroma koliko je odvoda.

Nato pritisne tipko kontrolna postaja in stanje voda ugo¬
tovi poklicana postaja.

Obe postaji zabeležita ugotovitev v brzojavni zapisnik pod
zaporedno številko.

Vsako ugoiovljeno napako (prekinjenje, odvod, stik) je
treba s sodelovanjem vmesnih postaj omejiti in odrediti vse
potrebno, da se čimprej odstrani.

Po beležkah v brzojavnem (telefonskem) zapisniku sesta¬
vijo kontrolne postaje dnevno »Brzojavno poročilo" na tiskovini
T št. 1 z indigom v dveh izvodih in ga zaključijo ob polnoči
vsakega dne, nakar podpiše postajni šef oba izvoda.

Odtis (kopija) se pošlje s prvo službeno pošto »Direkciji
drž. žel. Ljubljana saobračajni odsek", dočim ostane matica v
postaji. Postaja zbira matice in jih hrani v snopiču za vsak
mesec posebej.

Brzojavna poročila kontrolnih postaj se označujejo z za¬
porednimi številkami in sicer se prične vsak mesec s štev. 1.

Zapiski v »Brzojavnem poročilu" kontrolnih postaj naj bodo
razvrščeni po sledečem redu:

a)  Stanje vodov ob 8. uri,

b)  tehnični nedostatki (vključno izločenja radi nevihte) z
natančno navedbo, koliko časa so trajali,

c)  manipulativni nedostatki,

č)  razlika med poldanskim časom in službeno uro.

Na sklepu brzojavnega poročila je treba navesti, če je bil
nadzornik brzojava (signala), oziroma vzdrževalni organ državne
brzojavne uprave obveščen o tehničnih nedostatkih in na kakšen
način.

Prloga I.

15

Razpored

postaj, ki dajejo, oz. posredujejo popoldanski znak.

OPOMBE.

* Na progi Zagreb gl. kol. — Zidani most prične poziv k poldanskemu
znaku ob 11 . uri 55 minut. Zato miruje korespondenca na tej progi od
11. ure 55 minut do 12. ure.

'* Oddaja polaanskega znaka z 12kratnim vrtenjem induklorja v presledkih.

14

Priloga II.

Seznam kontrolnih postaj.

15

16

*

2 .

Instradacija obratnih brzojavk.

1. Obratne brzojavke se odpravljajo načeloma po najkrajši
poti neposredno naslovni postaji ali pa najbližji posredovalni
postaji.

2. Ako je za odpravo brzojavk več potov na razpolago, se
odpravljajo po sledečem instradacijskem načrtu. Isto velja tudi
za brzojavke v inozemstvo.

B. Pomožna pot se uporablja, ako je odpravljanje brzojavk
zaradi tehničnih pogreškov po redni poti nemogoče in ni za
prenos brzojavk preko pokvarjenega dela brzojava na razpolago
niti telefona, niti primernega vlaka.

17

Instradacijski načrt.

I. Brzojavke inozemskih železniških uprav v tranzitnem
prometu preko teritorija S. H. S.

1. Brzojavke iz Avstrije za direkcijo (compartimenio F. S.)
Trst se usmerjajo po poli Maribor — Postojna, one za Rim
preko poti Leoben — Tarvisio. Slednje torej ne tranzitirajo
našega teritorija.

2. Brzojavke iz Madžarske za Italijo ali obratno se us¬
merjajo preko poti Kotoriba — Pragersko — Postojna.

II. Brzojavka za inozemske železniške uprave.

2

III. Brzojavke za Ministrstvo

in oblastno direkcijo.

2 '

20

IV. Brzojavke za proge direkcije Ljubljana

v medsebojnem pr ometu

Pomožna pot

21

Opombe

1. Ista instradacija
velja tudi za brzo¬
javke obratne smeri.

2. V primeru, da je
brzojavna korespon¬
denca nemogoča le
na enem delu redne
poti, tedaj se upo¬
rablja pomožna pot
le za pokvarjeni del

poti.

3. Postaje relacij, ki
tu niso navedene, I
usmerijo brzojavke |
za druge proge po I
najkrajši poti, ki je I
za isto odpravno
smer navedena v
instradacijskem na¬
črtu II. Tako da

n. pr. postaja Polj¬
čane brzojavko za
postajo Mahično po
isti poti, kot postaje
na progi Maribor—
Prevalje (Bleiburg)
ali Pragersko — Ko-
toriba itd. t. j. preko
Ljubljane.

22

Splošne prometne določbe.

3 .

Nadziranje prometa po postajnih šefih.

Poleg direkcijskih organov akiivne konirole in organov osta¬
lih strokovnih oddelkov, šefov prometne službe in transportnih
kontrolorjev, ki nadzirajo izvajanje vseh predpisov in izdanih
naredb ministrstva saobračaja, generalne direkcije in oblastne
direkcije, morajo nadzirati celokupno službo tudi šefi postaj,
oziroma njihovi namestniki.

Radi enotnosti se odreja za območje direkcije drž. železnic
v Ljubljani sledeče:

A. Podnevno nadziranje prometa.

1) Na vseh postajah, kjer šefi postaj sploh ne vršijo pro¬
metne službe ali pa samo delno po razporedu podnevi, morajo
te starejšine nadzirati prometno službo in biti navzoči pri vseh
brzih, potniških in mešanih vlakih (tudi prevozečih) med 8. in
20. uro brez ozira na odobreno službeno razdelitev.

2) Odrejeno nadziranje pod točko 1) odpade v postajah,
kjer vrše postajni šefi po službeni razdelitvi dnevno in nočno
službo.

3) Razen v času navedenem pod točko 1) morajo nadzirati
promet šefi postaj:

Ljubljana gl. kol. pri jutranji vlakovni skupini med 7. in
8. uro ter pri večerni skupini med 20. in 21. uro;

Zidani most pri jutranji skupini pred 8. uro in pri večerni
vlakovni skupini med 20. in 21. uro, oz. do beograjskega brzo-
vlaka ;

Celje pri jutranji vlakovni skupini pred 8. uro in pri večerni
skupini po 20. uri;

Brežice pri večerni vlakovni skupini med 21. in 22. uro;

Jesenice pri jutranji skupini med 7. in 8. uro;

Ljubljana gor. kol. v poletni seziji ob nedeljah in praznikih
pri jutranji skupini pred 8. uro;

Bistrica Boh. jez. pri prvem jutranjem brzovlaku;

23

Dravograd -Meža pri jutranji skupini riied 7. in 8. uro in
pri večerni skupini po 20. uri;

Riište v poletni seziji ob nedeljah in prazhikih pri zadnjem
vlaku y smeri Maribor;

Ormož pri jutranji vlakovni skupini med 7. in 8. uro;

Novo mesto pri večerni vlakovni skupini;

Trebnje pri jutranji vlakovni skupini pred 8. uro;

Pragersko pri večerni vlakovni skupini med 21. irt 22. uro

Kranj pri jutranji vlakovni skupini med 7. in 8. uro ter pri
večerni skupini med 20. in 21. uro; v poletni seziji ob nedeljah
in praznikih pri zadnjem vlaku v smeri Ljubljana.

Sefom postaj se dovoljuje, da nadzirajo promet pred 8. uro
in po 20. uri menjaje s svojim namestnikom (tajnikom) ali z
uradnikom, ki ga za to določijo.

Sefi postaj morajo biti navzoči na prostoru tam, kjer se
vlak ustavi. Ako bi jih pri tem ovirala kaka stranka ali navzoč¬
nost kontrolnega organa, morajo dotični posel prekiniti, da mo¬
rejo temu nalogu zadostiti.

Ob dovoljenih odmorih (vsako drugo nedeljo ali praznik)
in drugih odsotnostih, nadzira promet starejši, v prometni službi
popolnoma verziran uradnik iz lastnega staleža, katerega šef
postaje za to določi.

B. Podnevna kontrola.

Sef postaje mora vsak dan podnevi, ko čas in vlakovni
promet dopušča in ako sam ne opravlja prometne službe, pre¬
gledati svojo postajo. V ta namem obhodi vse prostore t. j. pro¬
metni in brzojavni urad, prostor za potniško in prtljažno odpravo,
za občinstvo določene prostore, čakalnice, svetilničarijo, kretniške
in nadkreiniške utice ter one za premikače, postavljalnice, za
potniški promet namenjene tirne naprave, postajne in skladiščne
prostore, stranišča i. t. d. Pri tem mora posvetiti vso pozornost
stanju kretnic in snagi vseh postajnih prostorov. Vse nerednosti
in nedostatke mora načelnik na licu mesta z odgovornim usluž¬
bencem obravnavati ter potrebno ukreniti, da se nedostatki takoj
ali čim prej odpravijo.

Izvršeno kontrolo mora šef postaje ali namestnik z barva¬
stim svinčnikom vpisati v prometni dnevnik, brzojavne zapisnike
in službene knjižice, ki se v dotičnih službenih prostorih upo¬
rabljajo in sicer z natančno navedbo časa in s svojim podpisom.

Kadar postajni šef na veliki postaji izjemoma ne more vsega
prostora obhoditi sam, naj določi v ta namen svojega namestnika
ali drugega zanesljivega uradnika. Te kontrole pa ne sme nikdar
vršiti službujoči prometnik.

Dalje mora šef postaje ali premetnik pri vsakem vlaku v
izhodnih postajah in v postajah, kjer ima vlak preko 40 minut
postanka, pregledati vse voze glede stanja oken, vrat, ventilatorja,

24

kurilne in vodovodne instalacije, a v nočnem času tudi glede
razsvetljave. Izvršena kontrola se mora vpisati v potni list, kjer
se morajo vpisati tudi vse ugotovljene nerednosti, ki jih ni vpisal
že vlakovodja.

V postajah s postankom preko 20 minut mora šef postaje,
njegov namestnik ali prometnik pregledati vsaj nekatere vozove.

O vseh nerednostih poročajo postaje takoj direkciji pis¬
meno. Prijava mora vsebovati številko vlaka, voza, ime vlakovodje,
strojevodje in eventualnega kontrolnega organa, ki je službeno
navzoč pri vlaku.

Kadar se vlaki ogrevajo, mora šef postaje, oz. njegov na¬
mestnik ali vlakovni odpravnik na vmesnih postajah, kjer imajo
vlaki 5 ali več minut postanka, vstopiti v vozove zadnjega dela
vlaka in se osebno prepričati, če so vozovi zadostno segreti.
Izvršitev tozadevne kontrole, kakor tudi rezultat se mora zabe¬
ležiti vsakokrat v potni list.

C. Nočna kontrola.

1) Vsak šef postaje, ki ne opravlja sam prometne nočne
službe po razporedu, mora vsak mesec dvakrat ponoči, t. j. med
23. in 5. uro, vsakokrat v drugem času nenapovedano obhoditi
postajno območje in postajne naprave, da ugotovi, če se služba
vrši v redu in brez nedostatkov. Pri nočni kontroli mora šef
postaje obhoditi vse prostore, kakor pri podnevni kontroli, kjer
vrše uslužbenci (delavci in nočni čuvaji) nočno službo, da ugo¬
tovi njih navzočnost in službeno pripravljenost, oz. uporabnost.

Izvršitev kontrole se zabeleži kakor je odrejeno pod B. Sef
postaje mora o izvršeni nočni kontroli takoj naslednji dan po¬
ročati saobračajnemu odseku direkcije na tiskovini. V štev. 167
(poročilo o nočni kontroli). V tem poročilu navede šef postaje
ugotovljene nerednosti kratko in jedrnato. Manjše nedostatke
obravnava sam in pripomni to v poročilu. Večje nerednosti samo
kratko javi in pripomni: „Poročilo sledi."

2) šefi postaj, ki vršijo nočno službo po razporedu, ne
vršijo nočnih kontrol.

v

C. Splošne odredbe.

Dovoljni odmor t. j. vsako drugo nedeljo ali praznik, smejo
šefi postaj nastopiti in se odstraniti iz postajnega območja, ako
so to najmanj tri dni pred nastopom odmora javili pismeno sa¬
obračajnemu odseku direkcije in pristojnemu šefu saobračajne
službe.

25

4 .

Navodila za obravnavanje prometnih nedostatkov*

Nedostatke, ki jih kontrolni organi ugotovijo pri službenih
potovanjih ali pri reviziji potnih listov, sporočijo navadno posta¬
jam, da le-te zaslišijo prometno osobje in nedostatek pojasnijo.

1. Prigovore, ki jih postaje prejmejo v obravnavanje, mora
postajni šef, oz. v večjih postajah njegov namestnik ali za to
določeni odgovorni uradnik razpravljati osebno. Njegova dolžnost
je, da z osebnim zaslišanjem udeleženih, ki morajo svojo izjavo
podpisati, nadalje z upogledom v zapisnike itd, ugotovi stvarni
položaj in krivdo.

2. Prometne nedostatke, ki jih morajo upravičiti prometniki,
naj rešijo prometniki sami; vendar mora postajni šef te zago¬
vore pregledati in njih stvarnost s svojim podpisom overiti.
Nestvarne in nedostojne rešitve mora šef v lastnem področju
zavrniti in zahtevati novo izčrpno in dostojno rešitev prigovora.

3. Postajni šefi morajo zaključiti v svojem področju obrav¬
navanje prometnih nedostatkov, ki jih ugotove sami ali pa kon¬
trolni organi. Morebitno krivdo morajo ugotoviti pravično in
nepristransko ter po izidu preiskave izreči grajo ali kazen.

4. Kazen se mora izreči s pismenim odlokom, ki je po do¬
ločbah okrožnice štev. 124/VI z dne 25. septembra 1924 naslovljen
na kaznovanega uslužbenca.

5. Prometne nedostatke mora postaja obravnavati v treh
dneh po prejemu dopisa in rešitev predložiti po šefu prometne
službe na oni naslov, od katerega je dopis prišel. Postajni šef
mora v spisu javiti tudi imena kaznovanih in višino izrečenih

kazni.

26

5 .

* Predaja prometne službe.

Službena predaja se vpisuje v prometni dnevnik nepo¬
sredno za zadnjim vpisanim vlakom preko vseh stolpcev. Le
velike postaje z obsežno službeno predajo uporabljajo zato po¬
sebno predajno knjigo. Toda tudi te postaje morajo vpisati v
prometni dnevnik neposredno za zadnjim vpisanim vlakom
čas predaje in podpis zunanjih in notranjih prometnikov, oz.
prometnih vodij, ki oddajajo in prevzemajo službo.

Na postajah, kjer vrši prometno službo istočasno več urad¬
nikov (notranji in zunanji prometnik, prometni vodja), se sestavi
samo ena predaja, in sicer vpiše vsak uradnik zase one po¬
datke, ki se tičejo njegovega ožjega delokroga.

To skupno predajo pa morajo podpisati vsi uradniki, ki
predajajo in prevzemajo službo z označbo svoje funkcije n. pr.
notranji prometnik, zunanji prometnik, prometni vodja.

Postajni načelniki, oz. njih namestniki morajo službeno pre¬
dajo glede njene popolnosti in pravilnosti vsakokrat pregledati
in vidirati.

Prometna službena predaja mora obsegati naslednje točke,
ki se morajo vpisati po sledečem redu:

1) Navedbo vseh že upeljanih posebnih in izrednih vlakov,
ter zamujenih rednih, ki še niso dospeli; kaj se je glede upe-
Ijave in vožnje posebnih ter izrednih vlakov ukrenilo in kaj se
mora še odrediti ;

2) k točki 1) potrebno signalizacijo in obvestilo, če se je
že izvršila ali se mora še izvršiti;

3) vožnje progovnih vozičkov in drezin na progi in v po¬
staji, kaj se je tozadevno ukrenilo ali kaj se mora še ukreniti;

4) morebiti zasedene uvozne tire;

5) tirne zapore in tozadevne ukrepe;

6) nedostatke pri varnostnih napravah (manjkanje zalivk
i. t. d.), nedostatke pri kretnicah, brzojavnih, telefonskih ter zvon-
čnih vodih; kaj se je ukrenilo, da se ti nadostatki odstranijo;
stalež vezilnikov;

7) če in kako so na postaji stoječi vozovi zavarovani proti
uteku;

8) predajo ključev zaklenjenih kretnic;

27

9) morebitne osebne spremembe v postajah (nadomestniki);

10) na prostoru stoječi tovor, pretežo in zaostanek s pri¬
pombo, če je ta tovor že napovedan;

11) vozovne odreditve z navedbo, če so se že izvršile ali
če se morajo še izvršiti;

12) na prostoru stoječe poškodovane vozove (z vročo osjo,
iztirjeni vozovi i. t. d.), kaj se je radi poprave ukrenilo ali kaj se
mora odrediti;

13) predajo pismenih obvestil, propustnic, splošnih, križnih
in previdnostnih nalogov; prometnega in signalnega pravilnika
ter postajnega službenega reda;

14) vojaške transporte, ki bodo dospeli ali ki se bodo na
postaji naložili in tozadevne določbe;

15) (za vodilne postaje) predajo zapisnikov za napoved in
nakazilo tovora, oz. navedbo nenakazanih ali nevpoštevanih zao¬
stankov.

Prometniki morajo pred prevzemom službe obhoditi postajni
prostor in osebno ugotoviti prometni položaj.

28

a.

Splošne določbe za proge, kjer ni nočne službe.

V območju direkcije Ljubljana na sledečih progah ni nočne
prometne službe:

1. Brezovica—Vrhnika,

2. Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto,

3. Poljčane—Zreče,

4. Grobelno—Rogatec,

5. Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boh. jez.,

6. Ljubljana gl. kol.—Kamnik,

7. Kranj—Tržič,

8. Jesenice—Kranjska gora (Planica),

9. Ormož—Hodoš,

10. Ljutomer—Gornja Radgona,

11. Čakovec—Dolnja Lendava,

12. Maribor kor. kol.—Prevalje,

13. Celje—Dravograd - Meža,

14. Karlovac—Ljubljana gl. kol.,

15. Grosuplje—Kočevje,

16. Trebnje—Št. Janž na Dol.,

17. Novo mesto—Straža Toplice.

Na teh progah se ponoči vrši normalna prometna služba
le v postajah: Ljubljana gor. kol., Jesenice, Maribor kor. kol. in
Novo mesto.

Za vse proge, kjer ni nočnega prometa, oz. kjer se ne vrši
nočna prometna služba veljajo v splošnem sledeče določbe:

A. Zaključek redne prometne službe«

1. Celokupna prometna služba (brzojavna, kretniška in ostala
postajna služba) preneha normalmo po prejemu odjave za zadnji
vozeči redni vlak, pri križanjih po prejemu odjave za zadnja vo¬
zeča redna vlaka, pri izrednem prometu pa po prejemu odjave
za zadnji, po rednem vlaku vozeči izredni vlak, oz. za zadnja
vozeča izredna vlaka.

2. Preden zapusti prometnik službo, mora obhoditi postajni
prostor ter skrbeti, da ga ostavi v redu. Prepričati se mora, če

29

so vozovi podloženi, signali postavljeni v normalno lego, kret¬
nice zanesljivo zaklenjene ali fiksirane z varnostno napravo in
sicer kretnice uvoznega tira v legi za prevoz vlaka, vse ostale
kretnice in iztirniki pa v oni legi, ki sprečuje vožnjo proti uvoz¬
nemu tiru. Uveriti se mora, če je uvozni tir prost (člen 108 in
129 Pravilnika o vršenju saobračajne službe), da se eventualni
prevoz vlaka skozi nezasedeno postajo v nočnem času lahko
neovirano izvrši.

Vse brzojavne, telefonske in signalne aparate je izločiti ter
spojiti kakor ob nevihti. Postaje, katere imajo nočne čuvaje,
pustijo neizločene edino le progovne telefone, da more nočni
čuvaj prejemati od progovnih čuvajev poročila o eventualnih
izrednih dogodkih na progi.

8. Vsi stalni signali in kretnice ostanejo preko noči neraz-
svetjeni. Prav tako je ugasniti luči na prostoru, pisarnah in dru¬
gih lokalih. Prednji signali, ki pridejo za prvi jutranji vlak v
poštev, ostanejo lahko tudi preko noči razsvetljeni, a to le v
primerih, če bi ugaševanje in razsvetljevanje teh signalov zahte¬
valo predolgo odsotnost uslužbencev iz postaje, oz. če bi bil s
tem delom uslužbencem, ki so vsakodnevno v službi, izdatno
prikrajšan nočni počitek. V primerih pa, ko vozi prvi jutranji
vlak že ob svetlem, se morajo tudi na teh signalih signalne sve¬
tilke po končani prometni službi ugasniti.

4. Zapornice cestnih in potnih prelazov ostanejo preko noči
odprte.

5. Vse blagajnice je skrbno zakleniti, strogo zaračunljive
tiskovine, plombe, klešče za plombiranje i. t. d. shraniti pod klju¬
čem. Zakleniti je vse pisarne, skladišče in druge lokale ter ključe
vzeti seboj, oz. jih predati določenemu uslužbencu. Kretniki za¬
klenejo svoje službene prostore ter predajo ključe prometniku.
Ko se je prometnik uveril, da je vse v smislu gornjih naredb
izvršeno, zabeleži v prometnem dnevniku (v postajah, kjer se
prometniki menjajo, na sklepu pismene službene predaje, ki jo
je treba najvestneje sestaviti) sledeče: »Službo zaključil ob
. . uri . . min. N. N.“ Prav tako zabeležijo kretničarji ko¬
nec službe v svojo službeno knjigo.

V postajah, kjer ni nočne službe, je dolžnost šefov postaj
skrbeti za to, da se v manipulacijskih blagajnah preko noči ne
pušča večjih vsot denarja. V teh blagajnicah sme ostati preko
noči le menjalni denar, ves ostali denar in vrednosti je treba
hraniti v postajni blagajni, a tudi v postajni blagajni naj se ne
zadržuje večjih vsot, temveč naj se denar dnevno odvaja.

B. Služba v nočnem času.

V postajah, kjer so nočni čuvaji, morajo ti v noči čuvati
uradne prostore in naprave. Nočni čuvaj se lahko zadržuje v
prometni pisarni, ki jo pa mora pri vsaki zapustitvi zakleniti.

30

Obhodili mora najmanj dvakrat v noči ves postajni prostor, pre¬
gledati vse vozove in paziti posebno na skladiščni okoliš, da
se preprečijo eventualne nerednosti, kakor tatvine, nevarnost
požara i. sl. Za vzdrževanje reda je osebno odgovoren. Če opazi
v postaji kake izredne dogodke ali če so mu javljeni izredni dogodki
po progovnem čuvaju na sosednjem delu proge, mora poklicati
šefa postaje, ki odredi potrebno.

Nočnemu čuvaju je vsako posluževanje varnostnih napray,
signalov, kretnic, brzojavnih in zvončnih aparatov najstrožje pre¬
povedano. Posl uževati se sme samo progovnega telefona, da sprejme
poročila progovnih čuvajev o eventualnih izrednih dogodkih.

Nočne obhode in izredne dogodke mora sproti vpisavati v
svojo službeno knjigo z navedbo časa n. pr.:

Ko nastopi prometnik službo, mu nočni čuvaj osebno poroča
o poteku nočne službe in o eventualnih posebnostih. Službeno
knjigo izroči prometniku, ki se prepriča, dalije čuvaj svojo službo
v redu vršil, ter vzame beležke v knjigi s svojim podpisom v
znanje.

C. Pričetek redne prometne službe.

1. V splošnem se mora najkasneje pol ure pred prihodom
prvega rednega jutranjega vlaka v postajo pričeti zopet redna
celokupna prometna služba. Prometnik mora v prometnem dnev¬
niku zabeležiti nastop službe z besedami: »Službo nastopil
ob uri . . min. . . N. N.“ Isto storijo kretničarji v svojih
službenih knjigah. Prometnik nato vključi brzojavne aparate in
telefone, da se pouči o teku bližajočih se vlakov. Obhoditi mora
postajni prostor, pregledati kretnice in varnostne naprave ter se
prepričati, če so potrebni uslužbenci na svojih mestih, če so
signali in kretnice pravilno postavljeni in razsvetljeni in če je za
neoviran uvoz vlaka vse ukrenjeno (čl. 108 in 109 Pravilnika o
vršenju saobračajne službe). Postajni prostor je razsvetliti. Ugo¬
toviti mora, da li so vsi predmeti v takem redu in stanju, kakor
so bili prejšnji dan ostavljeni. Ugotovljene nedostatke mora
takoj obravnavati. Ako je prvi jutranji vlak potniški vlak, je nastop
službe urediti tako, da se morejo po izvršitvi gori navedenih
poslov potniške blagajne otvoriti najkasneje pol ure pred priho¬
dom vlaka, kadar je pa pričakovati večjih frekvenc in ob sejm-
skih dnevih pa primerno prej.

31

Č. Izredne vožnje.

1. Odrejanje izrednih voženj vlakov ali strojev v času, ko
postaje niso zasedene s prometniki, je načelno dovoljeno samo
direkciji, ki izda za vsak primer posebej potrebna navodila.

2. Brez dovoljenja direkcije smejo po teh progah v času,
ko so postaje nezasedene, voziti samo nujni vlaki (pomožni
stroji i. t. d.). O prometu teh vlakov pa je po možnosti pravo¬
časno obvestiti pristojnega šefa saobračajne službe, ki odredi
vožnjo in izda potrebna navodila. Za take vožnje je dostavljati
le tako vlakovno osobje, ki progo dobro pozna. Te vožnje se
morajo vršiti skrajno previdno'. Posebno je posvečati vso pozor¬
nost odprtim cestnim in potnim prehodom ter uvozu v postaje.
V primerni razdalji pred cestnimi in potnimi prehodi ter pred
uvozom v postaje mora dati strojevodja razločen signal „Pazi“.
Vlak se mora v vsaki postaji ustaviti. Postaja, ki vpelje v nočnem
času na nezasedeno progo izreden vlak brez izrečnega dovolje¬
nja direkcije, mora vročiti vlakovodji splošen nalog, v katerem
morajo biti vpisane vse navedene kakor tudi eventualne po šefu
saobračajne službe izdane posebne varnostne odredbe za do-
tično vožnjo.

Postaja, ki je tako vožnjo odredila, mora o tem brzojavno
obvestiti direkcijo ter ji sporočiti vzrok vožnje.

32

7 .

Splošne določbe za prometno službo na progah
z nezasedenimi postajami.

Iz ekonomičnih ozirov in da se omogoči promet neobhodno
potrebnih potniških vlakov ter vzdržujejo zveze in priključki v
v sosednih odcepnih postajah, more direkcija odrediti, da se na
progah z malim prometom, kjer ni nočne službe, vrši promet
potniških vlakov v nočnem času ob nezasedenih postajah.

Za take primere veljajo tu navedene splošne odredbe. Di¬
rekcija pa izda poleg teh odredb za vsak primer posebej še
specijalne odredbe.

Splošne odredbe so sledeče:

Na progah z malim prometom ostanejo lahko poedine po¬
staje ali tudi vse postaje posameznih progovnih odsekov v času,
katerega določi direkcija s specijalno odredbo nezasedene, za¬
prte, a vlakovni promet se vrši neovirano dalje.

Take postaje imenujemo nezasedene postaje, progovne od¬
seke, oziroma progo z nezasedenimi postajami pa nezasedene
progovne odseke, oziroma nezasedeno progo. Izhodno in končno
postajo nezasedene proge imenujemo krajno postajo. Vmesne
postaje na nezasedeni progi, ki ostanejo iz obratnih ozirov mo¬
rebiti zasedene, pa vmesne zasedene postaje. Glede vršenja službe
veljajo na takih progah oziroma postajah sledeče odredbe:

1. Dokler traja zapora in niso postaje zasedene po pro¬
metnikih ali drugem postajnem osobju, sme biti na ne¬
zasedeni progi, to je med obema krajnima postajama, oz. na
nezasedenem progovnem odseku, to je med krajno in zasedeno
vmesno postajo ali med dvema zasedenima vmesnima postajama
na istem tiru samo po en vlak (čl. 109, točka 2 Pravilnika o
vršenju saobračajne službe).

Vlaki se odpravljajo v medsebojnem sporazumu med kraj¬
nimi, oz. zasedenimi vmesnimi postajami, ki si vlake medsebojno
odjavljajo. Signaliziranje vlakov z zvončnimi signali odpade.

Zapora postaje se prične in konča ob času, ki se določi
za vsako postajo posebej. Ce postaja ob času, ko naj se prične
zapora, še ne bi prejela odjave za kak vlak, se sme v dotični
postaji pričeti zapora šele po prejeti odjavi vlaka. Preden pro¬
metnik zapusti službo, prijavi pričetek postajne zapore obema

33

sosednjima zasedenima postajama. Po končani postajni zapori
javi zopet tema postajama pričetek normalne službe ter se pri
njih informira o vlakovnem prometu, zlasti o tem, če ni kak
med zaporo vozeči vlak v zastanku.

2. Na nezasedenih progah so ob času zapore vse postaje,
postajališča, tovarišča, vlakojavilnice in blokovnice, ki niso iz¬
rečno izvzete, izločene iz službe.

V nezasedenih postajah odpravljajo vlake vlakovodje po do¬
ločbah člena 121, točke 2 Pravilnika o vršenju saobračajne
službe. V teh postajah se ne sme vršiti nikako križanje ali pre¬
hitevanje vlakov. Prav tako je vsako posluževanje varnostnih
naprav najsirožje prepovedano.

B. Brzojavni in zvončni aparati v teh postajah morajo biti
izločeni ter spojeni kakor ob nevihti.

4. Prometnik in kretničar se morata pred pričetkom postajne
zapore prepričati, če je uvozni tir prost in če za brezhiben in
neoviran uvoz vlaka ni nobenih zaprek, kakor to predpisuje člen
108 in 129 Pravilnika o vršenju saobračajne službe. V vseh ne¬
zasedenih postajah morajo biti kretnice zanesljivo zaklenjene
ali fiksirane z varnostno napravo in sicer kretnice uvoznega
tira v legi za prevoz vlaka, vse ostale kretnice in iztirniki pa v
oni legi, ki sprečuje vožnjo proti uvoznemu tiru. Uvozni (ščifni)
in izvozni signali na enotirni progi se postavijo v lego „Slo-
bodno" za ono smer, ki jo določi direkcija, na dvohrni progi
pa za obe smeri. Za varnost potnikov pri križanju vlakov v
nezasedenih postajah dvotirnih prog se izdajo potrebna navodila
v specijalnih naredbah. Pri varnostnih napravah z izolirnimi
tračnicami, izloči kretničar baterije „relaisa“, zaklene postavijal-
nico, ter odda ključe prometniku. Prometnik mora vse ključe
kretnic, iztirnikov in postavljalnic shraniti tako, da so dostopni
samo njemu. Predno prometnik zapusti službo, se mora prepri¬
čati, dali so kretnice za prevoz vlaka v pravilni legi zavarovane
z električno ali mehanično potno zaporo ali s ključi in to ugo¬
tovitev ter pričetek zapore z navedbo časa vpisati v prometni
dnevnik. Vsako odklepanje ali prestavljanje teko zavarovanih,
oziroma zaklenjenih kretnic za premik pri vlakih ali za kak drug
namen je najstrožje prepovedano.

Med postajno zaporo se ne sme vršiti v postaji nikak pre¬
mik. Ako bi se vsled kakega izrednega dogodka morala spre¬
meniti lega kretnic ali signalov, je o tem obvestiti šefa postaje
ali prometnika, ki izda potrebne odredbe na licu mesta.

V postajah z varnostno napravo mora kretničar po končani
postajni zapori zopet vključiti baterijo „relaisa“ in postaviti uvozne
signale na „Stoj“, nakar mu prometnik razreši bločno zaporo
z deblokirno tipko, ki ostane nezalivkana. Prav tako se postavi
na „S(oj“ tudi izvozni signal in razreši z deblokirno tipko, kjer
je to potrebno. Vsak drug način razrešitve bločne zapore je
nedopusten.

3

5. Kateri in koiiko uslužbencev ostane v nezasedenih posia-
jah v službi, določa direkcija.

Ti uslužbenci vršijo sledeče posle:

a)  Sprejemajo telefonična sporočila o vožnji vlakov, ter jih
sproti javljajo dalje sosednji postaji in event. progovnim čuvajem
radi pravočasnega posluževanja cestnih zapornic.

b)  Poslužujejo cestne zapornice.

c)  Sprejemajo eventualna sporočila za postajne uslužbence,
ki so pri počitku ter jih, ako so nujna, takoj dostavljajo.

č)  Razsvetljujejo signale, kretnice, čakalnice in peron.

d)  Dajejo ročne signale pri uvoznih ali ščitnih signalih, ki
so v legi „Stoj“.

e)  Pregledujejo kretnice in kretnične zapore, če so v redu.
Kadar ti uslužbenci niso zaposleni z dajanjem ročnih signalov
pri uvoznem ali ščitnem signalu, morajo pričakovati vlak na
prostoru s predpisanimi signalnimi sredstvi in to na mestu, kjer
morejo opazovati mimovozeči vlak. Ako bi na vlaku zapazili
kake nedostatke ali nerednosti, morajo potrebno ukreniti, da se
odstranijo.

6. V nezasedenih postajah se morajo pri vlakih razsvetliti
vse kretnice uvoznega tira, preko katerih vozi vlak proti šiljcu.
Razsvetliti se morajo tudi vsi signali, ki so v legi »Slobodno".
Na večročnih uvoznih signalih je razsvetliti le toliko svetiljk, ko¬
likor je za signaliziranje vozne poti potrebno.

Na enotirnih progah, kjer se postavljajo stalni signali na
prosto le za določeno smer, se morajo razsvetliti tudi na »Po¬
časi" oziroma na „Stoj“ postavljeni prednji, uvozni (ščitni) signali
nasprotne smeri, če je v tej smeri med zaporo pričakovati kak
vlak. Izvozni signali pa se ne razsvetljujejo in se morajo med
zaporo označiti kot neveljavni. Stojišče s signalom 29 opremlje¬
nega izvoznega signala se označi v tmini z belo lučjo svetiljke,
ki se obesi na signalni drog v višini 2 metrov.

To svetiljko in poševni leseni križ obeša in snema pravo¬
časno kretnik.

Kadar se pričakuje vlak iz one smeri, za katero je uvozni
(ščitni) signal postavljen na „Stoj“, se mora kretnik pravočasno
podati k uvoznemu (ščitnemu) signalu ter pri njem dajati vlaku
ročne signale »Naprej", oz. „Slobodno“. Stalni signali pri želez¬
niških odcepiščih in tovoriščih morajo biti postavljeni v lego
„Slobodno“, ter v tmini razsvetljeni. Postavljalo teh signalov
mora biti opremljeno s ključavnico ter zaklenjeno, ključi pa se
morajo shranjevati pri za to določeni čuvajnici.

Prostorne signale vlakojavnic in blokovnic, ki so med zaporo
nezasedene, se mora postaviti pred pričetkom zapore na »Slo-
bodno" ter v tmini v tej legi razsvetliti. Vlakojavniki morajo, ko
zapustijo in ko nastopijo službo, upoštevati določbe člena 139,
točke 16 Pravilnika o vršenju saobračajne službe. Postaje mo¬
rajo odpravljati vlake v postajnem razmaku vse dotlej, dokler

35

jim vlakojavniki niso javili, da so zopet nastopili službo. Vla¬
kovno osobje se mora obveščati o zapori postaj in prometnih
edinic na progi s splošnim nalogom vse dotlej, dokler vse
osobje po turnusu enkrat ni prevozilo dotične proge. Vsi službeni
in drugi postajni prostori, ki se v času postajne zapore ne upo¬
rabljajo, oziroma, ki niso zasedeni, morajo biti zaklenjeni. Potniki,
ki vstopijo v nezasedenih postajah, se odpravljajo v vlaku brez
doplačilnega pribitka. Ob sejmskih dneh in vselej takrat, kadar
se pričakuje večji naval potnikov, pa mora biti potniška blagajna
v takih nezasedenih postajah odprta in izdaja vozne listke po¬
stajno osobje. Prtljaga in ekspresna roba se v nezasedenih po¬
stajah sprejema proti naknadnemu plačilu voznine v namembni
postaji. V nezasedenih postajah se prtljaga in ekspresna roba za
nezasedene postaje ne sprejema.

O spremenjenem načinu odprave potnikov, prtljage in eks¬
presne robe obveščajo postaje občinstvo z razglasom pri blagajnah.

Pred končano zaporo postaj mora osobje službo nastopiti
tako pravočasno, da je ob določenem času vse pripravljeno za
pričetek normalne službe in sicer, da so signali zopet v nor¬
malni legi, neveljavnostni znaki odstranjeni, bloki v normalnem
položaju i. t. d. To ugotovitev ter pričetek normalne službe je z
navedbo časa vpisati v prometni dnevnik. Pri sestavi službenih
razporedov je za to potreben čas upoštevati.

3 '

36

Progovne in postajne naprave.

S.

Seznam

in pomen glavnih signalov.

Razsvetljevanje.

Za označbo leve ali desne strani proge, tirov in zgradb
služi vedno smer od začetka proti koncu proge po določbi člena
1, točke 10 »Signalnega pravilnika".

Na dvotirnih progah je tir, ki vodi v smeri od začetka proti
koncu proge na levi strani, levi, tir na desni strani pa desni
glavni tir.

Stalni signali v območju direkcije Ljubljana so označeni
izključno le z velikimi črkami latinice v abecednem redu n. pr.
A, B, C, D i. t. d. Prednji signali so označeni s kratico „Ps“ in
z znakom glavnega signala, kateremu pripadajo n. pr. Ps A.
Sčitni signali so označeni s kratico „šs“ in znakom signala
n. pr. Ss A.

Vsi glavni signali v postaji Zaprešič, v italjanski postaji
Podbrdo (Piedicolle) ter v območju madžarskih železnic na progi
Nagykanizsa—Murakeresztur so namesto s črkami, označeni z
zaporednimi rimskimi številkami n. pr. I, II, III itd.

Z rimskimi številkami so nadalje označeni v našem območju
tudi signali, ki krijejo cestne prehode in so v zvezi z zaporni-
cami in v  sicer pri bločnici štev. VII v mariborskem trikotu, v
postaji Čakovec ter pri tovorišču Čakovec pilana. „

V postajah, kjer je za izvoz v eni in isti smeri več izvoznih
signalov, so stojišča posameznih izvoznih signalov označena še
z navedbo, med katerimi ali poleg katerega tira stojijo.
Tako pomeni na primer navedba pri izvoznem signalu C postaje
Zalog, da stoji med tiroma 2 in 3 ter da velja za izvoz iz tira
2 v smeri Zidani most.

37

V stolpcih »Razsvetljevanje signalov" so navedeni samo oni
signali, katere razsvetljuje progovno osobje. Signale pa, ki v teh
dveh stolpcih niso omenjeni, razsvetljuje prometno (postajno)

osobje.

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

3. Zidani most—Maribor gl. kol.

49

50

o

o

D.

O

51

~

52

53

•r;

^aO

54

55

56

57

58

59

60

61

6 ’

63

64

65

66

67

68

69

70

20. Celje -Dravograd*Meža

71

n

73

74

75

76

G)

■■O

e

o

o.

o

g> •

c/D CD ®
N > C
«0 0) D>
i^*c/D

jbuBis  iuiojsojfj

jbuBis  ifupajj

jbu6is  ifupajjj

OD

E

H


Hi

c —
»o «3

C/D

o o

E- ?

■s-a-S

o o

s «

N

CQ

jbuBis  ifupajj

CQ

co

a

|bu6is iujjds

O

ca

s*-

Tl

ca

.» * g «

- o <D .S O

« o >o c ‘p

£ >

is ca tn .2, o
o» 2 O'*
o" o o
aS 03

J0Ap0[0>[ IlIiOAOj

‘I ° 5[ •[

77

78

9 .

Seznam stalnih počasnih signalov.

Progovna sekcija Celje

25

25

Med postajama
Celje—Petrovče

Med postajama
Šoštanj—Topol-
ščica—Šmartno'
ob Paki

Progovna sekcija Maribor kor. pr.

50

50

25

25

Med 'post. Bre¬
zno Ribnica—
Vuhred Maren-
berg levo proge

Med post. Vu¬
hred M.—Brezno
Ribnica desno
proge

Med post. Sv>
;Jedert—Otiški
vrh km 90*452
levo proge km
94*071 desno
proge

Med post. Dovže
—Slovenjgradec
km 101*614 levo
proge km 105*198
desnc^prog^

79

80

10 .

81

6

82

83

XVI. Trebnje na Dol.—Št. Janž na Dol.

67

Št. Janž na Dol.

26

8

XVII. Novo mesto—Straža-Toplice

68

Straža-Toplice

25

8

V seznamu brez omejitev navedene postaje tehtajo vse lastne in
medpotne pošiljke (v smeri vožnje) iz postaj, ki leže med dvema
sosednjima postajama s tehtnicama.

6 '

84

11 .

Pleije trave, odstranjevanje snega
in faelenje ločnic.

Pletje trave, odstranjevanje snega, posipanje poledenelih
postajnih prostorov s peskom in belenje ločnic na postajah,
postajališčih in nakladališčih oskrbuje deloma osobje progovne
sekcije, deloma postajno osobje.

1) Vse postaje, postajališča in nakladališča so glede pletja
trave razdeljene v štiri razrede:

A, kjer pleve travo le progovna sekcija ;

B, kjer postajno osobje pleve travo na kretnicah in tirnih
zvezah, osobje progovne sekcije pa na glavnih in stranskih tirih;

C, kjer postajno osobje pleve travo na kretnicah, tirnih
zvezah in na stranskih tirih, osobje progovne sekcije pa na glavnih
tirih ;

C, kjer postajno osobje pleve travo na vsem postajnem pro*
štoru med skrajnimi kretnicami, na postajališčih pa v dolžini perona.

2) Na postajah razreda A se odstranjuje sneg s progovnimi
delavci po neposrednem sporazumu progovne sekcije s postajo.

Na postajah razreda B, C in C se mora odstraniti sneg
najprej na kretnicah in križiščih, nato na peronih, dohodih za
potnike in na manipulacijskih prostorih pred postajnimi poslopji
in skladišči. S tem delom morajo začeti po členu 175, točka 4
Prometnega pravilnika postaje s svojimi postajnimi delavci in
kretniki.

Ce postaje za odstranjevanje snega nimajo potrebnega
orodja, ga jim po možnosti odstopi progovna sekcija proti po¬
trdilu. Ko se orodje ne potrebuje več, se mora takoj vrniti.

Kadar postaja z lastnim osobjem ne more več obvladati
dela, smejo postajni šefi naročiti neobhodno potrebno število
delavcev pri progovni sekciji.

Delavci se naroče z naročilnico po progovnem nadzorniku
pri progovni sekciji; v naročilnici se mora navesti potrebno šte¬
vilo delavcev, zakaj in za koliko dni se rabijo. Progovni nad¬
zornik pripomni na naročilnici, če mora dostaviti zahtevane
delavce ali ne in jo predloži pristojni sekciji v odobritev ; v
nujnih primerih zaprosi progovni nadzornik brzojavno za zahte¬
vane delavce, naročilnico pa predloži z opombo, da je delavce

85

zaprosil brzojavno. Ce ni ne pismena, ne brzojavna naročitev
mogoča, potem izvrši progovni nadzornik naročilo sam proti
naknadni odobritvi progovne sekcije.

Prepis vsakega naročila delavcev za odstranjevanje snega
predloži postaja pristojnemu šefu prometne službe, ki razsodi,
če je bila naročitev upravičena ali ne. Prepis neupravičene na-
ročitve pošlje šef prometne službe s svojim poročilom direkciji
v nadaljne obravnavanje.

Kurilnice, ki potrebujejo delavce progovnih sekcij za od¬
stranjevanje snega v svojem območju, jih naročajo kakor postaje.

3) Odstranjevanje ledu, posipanje poledenelih postajnih
prostorov s peskom, pepelom i. t. d. vrši na postajah razreda A
osobje progovnih sekcij, na postajah razredov B, C in C pa
postajno osobje. Zato potreben pesek, pepel I.t. d. mora progovna
sekcija dostaviti postajam.

4) Ločnice beli na postajah, ki so v prilogi zaznamovane z
zvezdico, postajno osobje, na ostalih postajah pa osobje pro¬
govne sekcije.

Ves za to potreben materijal mora dostaviti progovna sek¬
cija postajam, ki ga morajo provočasno zahtevati.

5) Sefi postaj izdajo v lastnem področju lokalnim razmeram
primerne odredbe in določijo vsakemu kretniku, oz. drugim po¬
stajnim uslužbencem rajon, kjer je imenovani za pletje trave,
odstranjevanje snega, posipanje poledenelih prostorov in za be-
lenje ločnic osebno odgovoren. Razdelitev dela mora biti iz-
vešena v vsaki kretniški utici (postavljalnici) in v prometnem
uradu na vidnem mestu. Razdelitev dela se mora zaznamovati
tudi v točki 29 »Postajnega službenega reda, I. del“.

86

Priloga.

Razdelitev postaj.

A

Bučečovci
Bubnjarci
Celje
Cirknica
Čakovec
Čakovec-vo-
jarna
Cernuče
Dobravice
Dokležovje
Dovže

Donje Pokup-

je

Dravograd
Meža
Draža vas
Drenov grič
Duplje
Gabrole
Gorenja vas
Rateče
Gozd Martu-
lek

Holmec
Homec pri
Kamniku
Hrastje Mota
Hrušica
Jesenice
Jevnica
Ježica
Fala elektr.
Kamnik tovo-
rišče

B

Beltinci *
Bistrica*
Bistrica Boh.
jez.

Blanca
Borovnica
Breg *

Brezno - Ribni¬
ca

Brezovica
Brežice
Črnomelj
Dobova *
Dobrava -
Vintgar
Domžale *
Dravlje
Gornji Dolič *
Grobelno
Grosuplje
Hoče*
Hrastnik *
Ivanjkovci *
Kamnik
Kočevje
Kranj
Kresnice *
Laško
Laze
Litija

Ljubljana dol.
kol.

Ljutomer

Logatec

C

Birčna vas*
Bled jezero
Bohinjska
Bela

Dobrepolje *
Dovje Moj¬
strana *

Fala*

Gor. Radgona
Gradac v Beli
Krajini *

Jarše-Men¬
geš*
Kamanje
Kandija
Kraljevec Pre¬
log

Kranjska gora
Križovci pri
Ljutomeru *
Lesce Bled
Mahično *
Mala Subo¬
tica*

Medvode*
Metlika
Mirna
Mirna peč*
Moškanjci *
Nomenj *
Ortnek *

Ozalj *

Podnart Kropa
Radohovavas*

Č

Cirkovce
Cušperk *
Dolnja Len¬
dava

DonjiMihalje-

*

vec

Gornja Len¬
dava-Mač¬
kovci *
Guštanj -
Ravne *
Hajdina
Hodoš *
Limbuš
Ljutomer po¬
stajališče
Loka*
Mačinec *
Mursko Sre¬
dišče *

Orehova vas
Slivnica
Pavlovci
Preserje *
Pušenci
Radeče p. Zid.

mostu
Radovljica *
Slov. Javor¬
nik*

Sv. Lovrenc
na Dr.polju*
St. Janž pri
Dg.*

87

88

A

Pesje

Pijavice

Planica

Podhom

Ponikvan.Dol.

Pragersko

Predole

Pučinci

Radana vas

Rakek

Rogaška Sla¬
tina

Rogatec
Rosalnica
Salovci
Savski Marof
Selo

Slov. Bistrica
mesto

Slov. Gradec
mesto

Slov. Konjice

Skale

Sotla

Spod. Laže
Stanjovce
Stranj e
Sv. jošt
Sv. Lovrenc
na Dol.

St. Martin pri
Slov. Gradcu
St. Rupert-
Rakovnik
St. Vid pri
Stični
Trbonje
Vratišinec
Zorkovac
polje
Žabnica
Žalna
Žirovnica
Žlebič

89

12 .

Obveščanje in poročanje o tehtničnih
nedostatkih.

A. Obveščanje vzdrževalnih organov.

O tehničnih nedostatkih (pogreškah) na brzojavnih, telefonskih,
zvonilnih in varnostnih napravah obvešča postaja (izogibališče)
pristojnega eksponiranega vzdrževalnega organa gradbenega ode*
lenja v važnih zadevah brzojavno, sicer pa pismeno.

To obvestilo naj vedno vsebuje kratek opis nedostatka, da
more vzdrževalni organ presoditi, kdo mora izvršiti popravilo
(nadzornik brzojava ali signalov) in kako orodje, oziroma kake
nadomestilne dele rabi za popravilo.

Pismena obvestila naj se odpošljejo s predajnim seznanom
kot navadna službena pošta.

B. Poročanje o tehničnih nedostatkih.

O vseh tehničnih nedostatkih na imenovanih napravah in o
vsakem odvzetju zalivk na varnostnih napravah, poroča postaja
(izogibališče) še isti dan v »Brzojavnem poročilu", obr. T štev. 1.
To poročilo, ki se pošilja le po potrebi, sestavi postaja z indigom
v štirih izvodih in ga šef postaje podpiše. Matica ostane v po¬
staji (izogibališču), en odtis se pošlje »Signalnemu referatu
Direkcije drž. žel. Ljubljana", drugi »Saobračajnemu odseku
Direkcije drž. žel. Ljubljana" in tretji pristojnemu eksponiranemu
vzdrževalnemu organu.

Odtis se pošilja brez ovitka s prvim za prevoz službene
pošte določenim vlakom na naslov, ki je napisan na zunanji
strani tiskovine.

Matice hrani postaja (izogibališče), zložene po številkah in
letih, v predalu brzojavne mize ter jih mora na zahtevo pokazati
kontrolnim in vzdrževalnim organom.

Brzojavna poročila se označijo z zaporednimi številkami in
sicer se prične vsako leto s štev. 1.

Opisana poročila niso identična s poročili, katera pošiljajo
kontrolne postaje. Kontrolne postaje vodijo torej »Brzojavna po¬
ročila" posebej za kontrolo vodov in posebej za javljanje teh¬
ničnih nedostatkov.

90

C. Zabeleženjej^tiedostaikov.

Razen brzojavnih poročil za poročanje tehničnih nedostaikov
vodijo prometni uradi, postavljalnice in odcepišča z varnostnimi
napravami še posebno knjigo, »Beležnico o nedostatkih na
varnostnih napravah".

Na levi strani knjige vpisuje prometno osobje vse nedostatke
tehničnega in manipulativnega značaja, vključno odvzetje zalivk,
na desni strani pa vpisujejo vzdrževalni organi, kdaj so popravila
izvršili.

Dokler se ne založi tiskovina, jo izdelajo postaje (izogibališča)
same na četrtinki pole po tem-le vzorcu :

(Leva stran) (Desna stran)

Knjiga se hrani na blokovnem ali postavljalnem aparatu ter mora
biti na razpolago kontrolnim in vzdrževalnim organom.

9t

Razsvetlj evanj e.

13 .

Razsvetljevalni koledar

Mesec

Januar . .
Februar . .
Marec . .
April . . .
Maj . . .
Junij . .
Julij . . .
Avgusi . .
September
Oktober
November .
December .

14 .

Predori, v katerih se morajo vlaki razsvetljevati.

92

15 .

Električna razsvetljava potniških vozov.

A. Popis električnih razsvetljavnih naprav v potniških

vozovih.

Električno energijo proizvaja na vsakem vozilu dinamo,
ki je nihalno obešen na vozovnem podstavku ali v gibnem pod¬
stavku in deluje v obeh voznih smereh. Na vozovni osovini je
nameščena jermenica, ki poganja z jermenom dinamo. Dinamo
prične delovati, ko doseže vozilo določeno brzino in se samo-
delno vključi v strujni krog. Pri padcu brzine pod določeno
mero se dinamo prav tako avtomatično izloči iz strujnega kroga
ter oskrbuje medtem akumulatorska baterija razsvetljavo. Baterija
je obešena v posebni omari na vozovni podstavek. Samodelno
vključitev in izključitev dinama oskrbuje samodelno stikalo.
Za vzrževanje stalne strujne napetosti služi posebno napetostno
ravnalo. S tem postane naprava neodvisna od vlakovne brzine,
števila dinamskih obratov in števila vključenih žarnic. Ureditev
samodelnega stikala in napetostnega ravnala se izvrši že v tvor*
niči ali v delavnici in se preizkusi na tozadevni preizkusni vožnji.

Dinamo ravna pravilni nateg svojega jermena s svojo lastno
težo, ker je obešen pod kotom skoraj 45 stopinj. Pri posameznih,
osobito pri vozovih z gibnimi podstavki, je z ozirom na zmanj¬
šanje stresljajev nameščena še posebna vzvratna naprava.

Akumulatorska baterija ima 24 Voltov napetosti ter je proti
polnitvi s premočno strujo zavarovana.

Samodelno stikalo in napetostno ravnalo sta nameščena v
vozovnem hodniku v posebni zaprti omarici, ki je dostopna le
strokovnim organom. Razsvetljavna naprava je zavarovana z va¬
rovalkami, ki so skupno z glavnim stikalom v bližini zgoraj ome¬
njene omarice. Glavno stikalo omogoča sledeče položaje: »Iz¬
ključeno" („Aus“), »Vključeno" („Hell“) in »Polovico" („Halb“);
s tem se lahko naravna popolna in polovična razsvetljava celega
voza. V omarici je posebna »opozorilna žarnica", ki kaže med
vožnjo, podnevi in ponoči, ako naprava za proizvajanje elek¬
tričnega toka pravilno deluje.

V posameznih oddelkih nameščena stikala služijo razsvet¬
ljevanju oddelkov. Nadomestne žarnice in varovalke so sprav¬
ljene v posebni omarici v bližini stikalne naprave.

B. Splošne določbe.

1. Vrsta električnega razsvetljavnega sestava je pri vsakem
vozu točno označena na podolžnih nosilcih. Ravnotam je tudi
zabeležena zadnja revizija celega razsvelljavnega ustroja.

95

2. Vozovi naj bodo razsvetljeni le toliko časa, dokler je to
potrebno; nato se mora razsvetljava takoj ukiniti. Nezasedeni
oddelki morajo biti vedno temni.

3. Dolžnost vlakovnega osobja je, da prijavi vse nedo-
staike v razsvetljavi za to poverjenim uslužbencem. V primeru,
da se pokvari dinamo in morajo voz razsvetljevati le akumula¬
torji, se mora skrčiti razsvetljava na polovico in pravočasno
zahtevati potrebščine za zasilno razsvetljavo od postajnih uradov,
ki imajo iste v zalogi.

4. Vsi med vožnjo opaženi nedostatki se vpišejo v »Poškod-
beno naznanilo" obrazec C 34d, ki se odda na končni postaji
prometniku. Dolžnost vlakovodje, oziroma sprevodnikov je tudi,
da ob priliki predaje garnitur javijo vse nedostatke prevzema¬
jočim vozovnim preglednikom, ki morajo olistati vozove s pred¬
pisano nalepnico, kjer bodi točno označen nedostatek na raz¬
svetljavi, n. pr. vozovi med postankom temni, dinamo pokvarjen,
manjka pogonski jermen za dinamo, opozorilna žarnica ne sveti
itd. itd. — Nikakor pa ni dopustno napisati na nalepnico samo
»električna razsvetljava pokvarjena".

C. Razdelitev dela.

1. Delo elektrosvefilničarjev, oziroma s tem poslom
poverjenih postajnih uslužbencev:

a)  Na vlakovnih izhodnih postajah morajo preizkusit!
pred odhodom vlaka v vseh vozovih celotno in polovično raz¬
svetljavo. Dalje se morajo prepričati o zadostnem številu nado¬
mestnih žarnic in varovalk ter morajo osnažiti nečiste žarnice ;]

b)  na vmesnih postajah morajo napolniti, izmenjati ali
vložiti svetilniške vložke za zasilno razsvetljavo na tozadevno
zahtevo sprevodnega osobja;

c)  na vlakovnih končnih postajah morajo ugasniti vo¬
zovno razsvetljavo, nadomestili nevporabne nadomestne varo¬
valke in žarnice z novimi, dopolniti porabljene in nadomestiti
manjkajoče svetilniške vložke za zasilno razsvetljavo.

2. Delo vozovnih preglednikov ali nalašč v ta namen
določenih uslužbencev:

Skrajšanje predolgih, izmenjava poškodovanih, nadomeščenje
manjkajočih pogonskih jermenov za dinamo; zunanji pregled
pritrdilnih delov dinama in obeh jermenic, izmenjava pregorelih
baterijskih varovalk in mazanje dinamskih obes.

3. Delo sprevodnikov:

Sprevodniki se morajo na izhodni, oziroma izmenjalni po¬
staji prepričati, ako so bile nadomeščene manjkajoče in nerabne
nadomestne varovalke in žarnice. Dalje se morajo uveriti o pra¬
vilni razsvetljavi posameznih žarnic. Med vožnjo spada med nji¬
hove dolžnosti pravočasno staknenje, oziroma ugasnenje celotne

94

razsvetljave, razsvetljenje ali zatemnitev posameznih oddelkov,
izmenjava nerabnih žarnic in varovalk. Opazovati morajo podnevi
in ponoči večkrat opozorilno žarnico med vožnjo ter v pri¬
meru, ako ista ne sveti, vključiti samo polovično razsvetljavo
cele naprave. Ako prične električna razsvetljava vidno pojemati,
se mora takoj vporabiti zasilna razsvetljava, električna pa po¬
polnoma izključiti. Manjkajoči jermeni se morajo pravočasno
naročiti.

4. Kurilniškim delavnicam pripadajo vsa ona tekoča po¬
pravila pri električni razsvetljavi, ki so izvršljiva z razpoložljivimi
napravami in osobjem, da se vozovi po nepotrebnem ne poši¬
ljajo v delavnico.

5. Naloge delavnice so sledeče:

a)  Pregled in preizkušnja električnih razsvetljavnih na¬
prav pri novih in na novo opremljenih vozilih, ako iste odgo¬
varjajo dobavnim pogojem. Preizkušnja se izvrši ob priliki prev¬
zema ali pred pričetkom obratovanja dotičnih vozil.

b)  Splošni polletni pregled cele naprave in popravila ob
priliki vozovnih glavnih revizij, obdobnih pregledov in raznih
nujnih primerih.

Vsa ostala dela, ki niso dodeljena v prejšnji razde¬
litvi posameznim panogam uslužbencev, so pridržana
strokovnim organom kurilnic, oziroma delavnic.

v

C. Opravila pri razsvetljavni napravi med obratom.

1. Na domovni postaji se morajo nadomestiti pred odhodom
vsakega vlaka vse neporabne rezervne varovalke in žarnice, ki
so spravljene v omarici za nadomestne dele.

2. Ob prihodu vsakega vlaka na končno postajo je potrebno,
da se prepričajo v to določeni voznopregledni organi, ako so
pri vozovih še vsi pogonski jermeni za dinamo ter da niso pre¬
ohlapni. Manjkajoči jermeni se morajo nadomestiti, predolgi
skrajšati, poškodovani izmenjati. Pritrdilni deli dinama in obeh
jermenic se morajo od zunaj pregledati in vsi odnehani vijaki
znova pritegniti.

3. Pred odhodom vsakega vlaka iz izhodne postaje se mo¬
rajo zaradi preizkušnje razsvetliti tudi podnevi za kratek čas vsi
vozovi. Za pregledovanje pogonskih jermenov dinama določeni
uslužbenci se morajo o pravilni legi in dolžini jermenov po¬
novno prepričati.

D. Vzroki in odstranitev nedostatkov.

1. Ako ne gorijo vse žarnice med vlakovnim postankom,
se morajo pregledati vse varovalke za žarnice in tudi vse bate¬
rijske varovalke, ki so nameščene na baterijskih zabojih pod
vozom. Pregorele se morajo takoj izmenjati. Ako se z navedenimi
ukrepi nedostatek ni odstranil, potem je skoraj gotovo akumu-

95

latorska baterija izčrpana ali pa pokvarjena. V tem primeru se
mora izmenjati ali pa voz poslati podnevi v polnilno postajo
za akumulatorske baterije.

2.  V primeru, da ne gori ena izmed žarničnih skupin, je
to znak, da je pregorela dotična skupinska varovalka v razde¬
lilni omarici in se mora izmenjati.

3. V primeru, da ne sveti posamezna žarnica, se mora
radi pokvarjenosti izmenjati. Ako pa gore posamezne žarnice
rdečkasto, utripljajo ali ugasujejo, je to znak, da je bodisi ob¬
jemka pokvarjena ali pa je zveza s priključnim vodom odnehana.

4. Ako preneha svetiti opozorilna žarnica, ki je name¬
ščena v regulatorski omarici ali v bližini in nam kaže, ako di¬
namo med vožnjo deluje, je to znak, da je pokvarjena ali pa je
pregorela dinamska varovalka, prekinjen jermenski pogon ali
dinamo pokvarjen.

5. Pri vozovih, ki imajo dvoje vzporedno zvezanih baterij,
se lahko pripeti, da pregori ena izmed varovalk, ki so nameščene
na baterijskih zabojih. V tem primeru se mora varovalka iz¬
menjati.

6. V vsakem vozu mora biti na vpogled stikalna preglednica
in kratko navodilo za upravljanje razsvetljave.

7. Pri izmenjavi žarnic in varovalk pazi:

a)  Predno žarnico izmenjaš, se prepričaj, ako ni žarnična
objemka preohlapna;

b)  pred izmenjavo varovalke ugotovi poprej, ako je imela
stara varovalka dober kontakt. Nikdar se ne sme dajati v zameno
za pregorele varovalke močnejše ali celo kovinaste žice ;

c)  ako pregori po izmenjavi stare tudi nova varovalka, je
to znak kratkega stika, ki ga poišči in odstrani ter šele nato
zamenjaj varovalko;

č)  pregorene varovalke in žarnice se morajo oddati v oni
postaji, ki je dostavila nadomestilo zanje.

E. Opravila pri akumulatorskih baterijah vozov, ki so
bili dlje časa izven obrata.

1. Vsaka baterija se mora najkasneje po enem mesecu
znova napolniti, bodisi v polnilni postaji ali na polnilni vožnji;

2. ako je baterija prazna se mora nemudoma napolniti, ker
bi se drugače pokvarila;

3. pri vozovih, ki so določeni, da ostanejo nad mesec dni
iz prometa, se mora baterija izvzeti in shraniti na predpisano
zavarovanem kraju in tam polniti;

4. pri prenašanju in izmenjavi baterij je potrebna največja
pazljivost. Baterije se morajo varovati posebno pred vlago in
močnimi stresljaji. Iz posod se ne sme polivati kislina. Ako se
je to vendar prigodilo, se mora baterija pred nadaljno porabo
popolnoma na novo urediti. V ostalem glej posebne predpise o
baterijah.

96

Pregled vozov.

16 .

Izkaz vozovnoprcglednih postaj.

97

7

98

Tekoča popravila potniških in tovornih vozov.

A. Potniški vozovi.

Potniške vozove popravljajo kurilnice Ljubljana I. gl. kol.,
Ljubljana II. gor. kol. in delavnica Maribor, ker kurilnica Maribor
nima vozovne delavnice za tekoča popravila potniških vozov.

Posameznim edinicam so dodeljena sledeča območja;

1) Kurilnici Ljubljana I. gl. kol. proge Zagreb (direkcijska
meja)—Postojna, Zidani most—Celje (izključno postaja Celje),
Ljubljana—Vrhnika in vse dolenjske proge;

2)  kurilnici Ljubljana II. gor. kol. proge Ljubljana gl. k.—
Jesenice—Podbrdo, Jesenice — Kranjska gora, Kranj — Tržič in
Ljubljana—Kamnik;

3) delavnici Maribor proge Celje—Maribor—St. Ilj, Ma¬
ribor—Prevalje, Dravograd — Celje, Pragersko — Murakeresztur,
Ormož—Hodoš, Ljutomer—Radgona, Čakovec—Dolnja Lendava
in lokalke Grobelno—Rogatec, Poljčane—Slov. Konjice—Zreče
in Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto.

Ker se potniški vozovi zelo redko popravljajo na progi in
se odpošiljajo v tekoče popravilo dodeljeni kurilnici, četudi so
bili sredi pota odstavljeni, morajo prizadete postaje odposlati
vozove olistane vedno v pristojno kurilnico, oziroma delavnico.

Vse kurilnice pa morajo skušati, da popravijo lahke po¬
škodbe v lastnem delokrogu in odpošljejo mariborski delav¬
nici v tekoče popravilo le one potniške vozove, ki jih same pod
nobenim pogojem ne morejo popraviti. Taki vozovi se odpoš¬
ljejo, ako mogoče, izrabljeni s potniškimi vlaki; le v primeru,
ako so za prevoz potnikov nesposobni, se odpošljejo s tovor¬
nimi vlaki.

B. Tovorni vozovi.

Tovorne vozove popravljajo delavnica Maribor in njena po¬
družnica v Ptuju, kurilnice Ljubljana I. gl. kol., Ljubljana II. gor. kol.
in Maribor, kurilniške izpostave Jesenice, Novo mesto, Zidani
most ter vozovni preglednik v Celju.

Posameznim edinicam so dodeljena sledeča območja:

1) Vneta osišča in druge poškodbe, ki se morejo
na mestu odstavitve popraviti, popravlja

a)  izpostava Jesenice na progi Podnart-Kropa—Jesenice—
Podbrdo in Jesenice—Kranjska gora;

b)  kurilnica Ljubljana II. gor. kol. na progi Ljubljana—
Podnart-Kropa, v Kranj—Tržič, Ljubljana—Kamnik, Ljubljana—Treb¬
nje, Trebnje’—St. Janž na Dol., Grosuplje—Kočevje;

99

c)  izpostava Novo mesto na progi Trebnje—Novo me¬
sto—Karlovac in Novo mesto—Straža Toplice;

č)  kurilnica Ljubljana I. gl. kol. na progi Postojna—Lju¬
bljana—Hrastnik;

d)  izpostava Zidani most na progi Zidani most—Zapre-
šič izklj., Zidani most—Celje izklj.;

e)  vozovni preglednik Celje na progi Celje—Velenje in

na postaji Celje;

f)  kurilnica Maribor na progi Celje izklj.—Maribor—Št.
Ilj, Pragersko—Ptuj izklj., Maribor—Dravograd M.—Prevalje, Dra-
vograd-M.— Velenje, Grobelno — Rogatec, Poljčane — Zreče in
Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto. Dela na progi Maribor—Pre¬
valje in Dravograd—Velenje, izvršuje, če manjka osobja, delav¬
nica Maribor;

g)  delavnica Ptuj na progi Ptuj—Kotoriba meja, Ormož—
Hodoš, Ljutomer—Radgona in Čakovec—Dolnja Lendava.

2) Pokvarjeni vozovi z večjimi poškodbami, ki se na
mestu odstavitve ne morejo popraviti, se olistajo in od¬
pošljejo

a)  izpostavi Jesenice iz proge severno postaje Podnart-

Kropa;

b)  kurilnici Ljubljana II. gor. kol. iz istih prog kot pod
1 b)  in iz vsega okoliša izpostave v Novem mestu;

c)  kurilnici Ljubljana I. gl. kol. iz proge Postojna—Ljub¬
ljana—Hrastnik;

č)  izpostavi Zidani most iz istih prog kot pod 1 d);  ako
ne more izpostava izvršiti popravila z lastnimi sredstvi, pošlje
voz v kurilnico Ljubljana I. gl. kol.;

d)  postaji Tezno postaje od Celja do Hoč in St. Lovrenc
na Dr. p.; vozove, ki so določeni za izvoz, pošiljajo te postaje
v Maribor gl. kol.;

e)  Mariboru gl. kol. postaji St. Ilj in Pesnica ;

/) delavnici Ptuj postaje od Ptuja do Kotoribe z odcepi;

g)  delavnici Maribor pa iz proge Maribor — Prevalje in
Celje—Dravograd-Meža.

Tudi za tekoča popravila pri tovornih vozovih velja pravilo,
da mora določena edinica opraviti svoje delo. Le kadar ni mo¬
goče popraviti vozov z lastnimi sredstvi, se odpošlje voz v matično
kurilnico, da ona izvrši popravilo. Delavnica Maribor popravlja
za druge rajone le tedaj, ako kurilniška vodstva ugotovijo, da se
dotično popravilo v kurilnici ne more izvršiti.

Kurilniške delavnice in delavnice izpostav so določene v
prvi vrsti samo za tekoča popravila. Revizije potniških vozov izvr¬
šuje za vso direkcijsko območje le delavnica Maribor, revizijo to¬
vornih vozov pa po potrebi tudi delavnica v Ptuju in kurilnica
Ljubljana II. gor. kol., kar se določi od časa do časa po sta¬
nju tekočih popravil in številu revizijskih vozov.

7 *

100

Dostavitev pomožnih delavcev vozovnim
ključavničarjem.

Pri težjih popravilih pokvarjenih vozov potrebujejo vozovni
ključavničarji mnogokrat pomožne delavce za prenos težjega
orodja, dvigalnic in tudi za pomoč pri delu. Te delavce dostav¬
lja v postajah, kjer so tudi kurilnice, strojna služba sama iz sta-
leža lokomotivskih snažilcev in pomožnih kurilniških delavcev.

Na postajah, kjer ni istih na razpolago ali pa, kjer so strojni
snažilci vsled opremne in druge službe zaposleni, morajo do¬
staviti delavce postaje same. V tem primeru dostavi postaja po¬
možnega delavca le v toliko, kolikor je resnično potreben. Ni¬
kakor pa ne sme delavec ostati pri popravilu voza, ako je svojo
dolžnost že izvršil.

Ce postaja delavca ne more dostaviti, naj ga zahteva od
progovne sekcije, oziroma njenih organov na postaji.

Ako nastanejo za postaje, oziroma progovne sekcije radi
dostave pomožnih moči kaki stroški, se jih zaračuna strojni službi.

Ključavničarji morajo javiti po izvršenem popravilu v svoji
kurilnici, koliko časa so potrebovali pomožne moči in katera
edinica jim je iste dostavila.

101

19 .

Postopek z vročimi osmi.

Nedostatek, ki je najbolj razširjen v železniškem obratu in
ki znatno ovira potek vozil, so vroče osi. V korist vse službe je,
da se število vročih osi zmanjša na najmanjšo mero. Zato pa
je potrebno složno sodelovanje vseh udeleženih uslužbencev, za
kar veljajo v splošnem sledeče smernice:

Predno zapustijo vozovi postajo, se mora vozovnopregledno,
oziroma vlakospremno osobje zanesljivo prepričati pri vsakem
posameznem vozilu o njegovem stanju, osobito pa o množini
maziva, pravilni legi osišča, in ostalih nedostatkih sploh. Vsaka
nepravilnost naj se javi vlakovnemu odpravniku in voz po potrebi
odstavi.

Med vožnjo je dolžnost vlakospremnega osobja in zaviračev,
da se na vsaki postaji, kjer ima vlak postanek, osebno prepriča
o hladnem teku osišč. Nadalje naj tudi med vožnjo večkrat
opazuje dodeljene vozove in njih osišča. Ako se opazi kak
sumljiv dim ali celo plamen okoli osišč, oziroma ako se sliši
cviljenje, je dolžnost osobja, da ustavi vlak  in ohladi osišče.

Na prihodnji postaji mora strojevodja, ako ni na postaji
vozovnopreglednih organov, temeljito pregledati voz z vročo
osjo in ga po potrebi odstaviti. Ako ugotovi strojevodja, da je
voz za nadaljni tek še sposoben, ga mora pošteno namazati z
oljem iz svoje zaloge, vlakovodja pa mu mora potrditi faktični
izdatek mazila v strojnem potnem listu.

Za pregledovanje in opazovanje vozov med vožnjo je torej
odgovorno vse pri vlaku zaposleno osobje, vsak za svoje območje.

Ako je bil kak voz vsled vroče osi odstavljen, mora dotična
postaja o tem takoj brzojavno obvestiti pristojno kurilnico.

Brzojavka mora vsebovati: številko vlaka, datum, postajo,
številko in vrsto voza, njegovo lastninsko upravo, tovor, zadnjo
revizijo in po možnosti tudi tipo osišča, ako jo je mogoče ugo¬
toviti na osiščnem okrovu.

Vlakovodja mora vpisati odstavljene vozove pod opombo
polnega lista in izstaviti „Naznanilo o vozovni poškodbi".

Ko je popravilo izvršeno, izpolni postaja prvi del »Prijave
° vročih oseh", ki jo prinese s seboj ključavničar ter ga odpošlje
na mašinsko odelenje direkcije, odsek IV/3-b. Drugi del prijave
•zpolni kurilnica ter ga odpošlje na isti naslov. Voz sme zapustiti
posta o le na izrečno izjavo ključavničarja, da je voz za tek
sposoben.

402

20 .

Iztirjeni vozovi.

1) Iztirjen voz se ne sme odpraviti iz postaje, dokler ga niso
strokovni organi kurilnice ali delavnice pregledali in ugotovili, da
so vsi deli voza kot kolesa, ležaji, osne vilice, vzmeti, odbijači
in vlačilne naprave i. t. d. v takem stanju, da je voz sposoben
za tek.

Strokovni organi so dolžni, v kolikor je to potrebno, iztirjene
vozove vsposobiti za tek.

Na vozove, sposobne za tek, je treba nalepiti modro nalepnico
obr. C 33, kjer se mora pripomniti, da je voz iztiril.

Voz se odpošlje s kartirano spremnico v določeno kurilnico,
oziroma delavnico v točen pregled osovin, kolesnih dvojic, križ¬
no izmerjenje podstavka i. t. d.

2) Iztirjeni vozovi na odprti progi se morajo, kakor hitro je
strokovni organ kurilnice (delavnice), oz. strojevodja ugotovil, da
so sposobni za tek, odpremiti v najbližjo postajo, kjer se z njimi
ravna po točki 1.

3) Pri naloženih iztirjenih vozovih mora strokovni organ
ugotoviti, ako se morajo preložiti.

4) Za tuje iztirjene vozove veljajo predpisi Riv § 16, točka

4 in Ric, izdaja 1923, § 11, točka 7 (Ric, izdaja 1926, § 58, točka

5). V nalepnici se mora opazka: „Voz je iztiril", vpisati v

nemškem, italijanskem ali francoskem jeziku.

Vsako iztirjenje vozil se mora prijaviti po Navodilih za
javljanje nezgod in izrednih dogodkov na glavnih in lokalnih
progah.

Odpošiljanje vozovnih delov.

Postaje morajo zbirati vse na prostoru najdene vozovne
dele in jih vsak torek odposlati v delavnico Maribor.

Kjer so na postaji vozovni pregledniki, se morajo odposlati
v delavnico Maribor vsi vozovni deli, ki so označeni z lastnin¬
skim znakom in vozovno številko; vsi drugi vozovni deli kakor
spenjače, odbijači i. t. d. se lahko uporabijo, če ne pa po med¬
sebojnem sporazumu med postajo in vozovnimi pregledniki
odpošljejo.

103

Premikalna služba.

22,

Seznam

postaj (izogibališč, nakladališč), kjer je odbijanje
vozov prepovedano ali le pogojno dovoljeno.

104

105

106

107

108

i09

110

Opomba.

Spuščanje in odbijanje vozov je prepovedano:

1) na odprto progo,

2) v postajališčih in dovlačilnicah (industrijskih tirih),

3) v slepe tire, ki leže v padcu ali ki niso daljši kot 100 m, ozir. ni¬
majo več prostora vsaj za 6 voz.

V vsaki postaji (izogibališču, nakladališču) mora biti v prometnem uradu
na lahko vidnem mestu izvešen pregled, iz katerega so razvidne določbe te
tabele, v kolikor se tičejo dotične postaje.

111

23 .

Pravilna uporaba zavorne coklje.

Pri preiskavi nezgod se je ugotovilo, da vozovi pogosto iz¬
tirijo zaradi nepravilne uporabe zavornih cokelj, ker ni osobjeo
uporabi cokelj zadostno poučeno.

Zavorne coklje se smejo uporabljati na vseh postajah, kjer
je dovoljeno odbijati vozove.

Zavorne coklje so dvojne, enorobne in dvorobne.

Coklja se položi na tirnico v določeni razdalji od mesta,
kjer se morajo ustaviti vozovi. Razdalja, na katero ustavi coklja
odbiti voz, je odvisna od nagiba tirov, brzine in teže vozov ter
vremenskih razmer. Ako je proga ravna, brzina približno 15 km
na uro in so tirnice suhe, se ustavi prazen, lOtonski voz pri¬
bližno na 5 metrov, enak naložen voz pa na 8 metrov. Razdalja
se primerno poveča v padcu, na mokrih tirnicah, pri ugodnem
vetru in večji teži odbitih vozov.

Ker se smejo loviti s cokljo največ le trije naloženi vozovi,
se mora coklja po večini položiti na razdaljo 30 do 45 metrov.

Pri uporabi cokelj naj se upošteva:

1) Za vsak tir, na katerega se odbija, se določita po po¬
trebi ena ali dve coklji; za vsaka dva tira mora biti pripravljena
še ena nadomestna coklja. Kadar se coklja ne uporablja, se mora
položiti na rob, da se spodnja stran ne zapraši ali zamaže.

2) Coklja se mora pravočasno položiti na tirnico in pravilno
naravnati. Coklja, obrnjena z ostrico proti odbitim vozovom, se
trdno prime za ročaj in položi tako na tirnico, da leži vsa spodnja
stran na tirnici in da ne visi postrani. Potem se coklja pritisne
nalahko na tirnico, da leži vodilni rob trdno ob notranjem robu
tirnice. Če ni coklja tako položena, zadene kolesni venec vo¬
dilni rob ali ostrico coklje in jo odbije. To se pogosto zgodi v
ovinkih. Zato naj se coklja po možnosti ne polaga na ovin¬
kih. Kadar pa se temu ni mogoče izogniti, se sme uporab¬
ljati le enorobna coklja, to je taka, ki ima na eni strani vodilni
rob, na drugi pa vzmet in položiti vedno le na zunanjo tirnico
loka. Prepovedano je poriniti cokljo proti vozovom ali jo vreči
pod kolo, ker na ta način položena coklja gotovo napačno ob¬
leži ali odskoči.

Ako se lovijo prazni vozovi, se mora paziti, da prazni vo¬
zovi ne preskočijo coklje.

112

3) Enorobna coklja se mora položiti tako, da leži vodilni
rob na notranji strani tirnice, kjer jo obdrži kolesni venec, da
ne odskoči. Vzmet mora dobro delovati, kar se preiskusi, če se
ostrica vodilnega roba potegne s prstom od tračnice. Ko se
spusti vodilni rob, ga potegne vzmet, ako pravilno deluje, zopet
k tirnici; ako pa je vzmet pokvarjen, ostane coklja v legi, v
katero se je s prstom premaknila.

Enorobna coklja se lahko uporablja na obrabljenih tračnicah
in tam, kjer bi zunanji rob dvorobne coklje zadeval na ovire,
n. pr. na kretnicah, tirnih križiščih, peroniziranih tirih, cestnih
prehodih i. t. d.; vendar pa naj se tudi enorobna coklja, razen
v nevarnosti, ne polaga na kretnice, tirna križišča in obrabljene
tračnice, ker bi se coklja lahko tu zataknila.

4) Coklja se ne sme položiti z ostrico na nepodloženi stik
tračnic ali neposredno pred njim.

5) Da coklja takoj zdrči z vozom in se preprečijo stresljaji
in sunki, naj se tirnice na mestih, kjer se love vozovi, večkrat
namažejo ali pa naj se namažejo drsalne ploskve cokelj. Ma¬
zanje je potrebno zlasti tedaj, kadar leži tirna pesku ali pepelu.
Paziti pa se mora, da se ne namaže tudi zgornja ploskev coklje,
ker bi sicer coklja zdrsnila in odskočila, ko jo zadene kolesni
venec.

Mazilo sestoji iz približno 15 delov loja, 2 delov grafita in
3 delov masti; mast naj se primeša le pozimi, da se mazilo
preveč ne strdi. Mesto tega mazila se lahko na manjših nagibih
uporablja mazilno olje.

6) Pri večji vročini se poveča trenje med tirnico in cokljo
tako, da se coklja prijema tirnice in drči z manjšo brzino kot
vozovi, ki jih mora ustaviti. Da se to prepreči, se morajo tirnice
ali coklje dobro mazati.

7) Obilno mazanje se priporoča po močnem deževju, ker
se zavorni učinek na izpranih tračnicah poveča, kakor tudi, če
po mokrem vremenu, dežju ali snegu, nenadoma nastopi suša
in zarjavijo tirnice in coklje.

8) Ako rahlo, a vztrajno dežuje in je vreme megleno, so
tirnice mastne in coklje drsijo dlje kot pri suhem vremenu. Da
se poveča zavorni učinek in prepreči, da coklja ne odskoči, naj
se potresa po tirnicah in na ostrico coklje pesek ali pepel. Isto
je potrebno pri snežnem metežu, poledici in slani. Pri poledici
naj se meša med pesek nekaj živinske soli, da pesek ne za¬
mrzne. Pesek naj bo pripravljen v malih kupih ob tiru. Če  se
pesek porabi ali ni na razpolago, se pri poledici podrgne s co¬
kljo po tirnici semintja in tako razdere ledena skorja.

9) Drsalna ploskev coklje in glava tirnice morata biti vedno
prosti snega. Med snežnim metežem se morajo tirnice, kjer se
lovijo vozovi, večkrat pomesti.

10) Pri večjem mrazu (pod—5° C) so coklje trde in krhke
ter več ne prijemajo; poleg tega rade odskočijo in se rade 1 o-

113

mijo. Zato je dobro in zlasti na večjih premikalnih postajah po¬
trebno, da se coklje pred uporabo toliko ogrejejo, da so brez

zmrzline.

11) Pri močnem mrazu, poledici, vetru, mokrih tirnicah ali
na velikem padcu se mora položiti na isti tirnici v razdalji 10
do 20 metrov druga coklja, da vsaj ta coklja ustavi odbiti voz,
če odpove prva. Ako pa že prva coklja ulovi voz, se mora
druga coklja odstraniti še preden dospe s prvo cokljo zavrti voz
do nje. Ce se iz kakega vzroka druga coklja ne more več po¬
ložiti na potrebno razdaljo, se uporabita dve coklji na ta način,
da se položi na vsako tirnico ena coklja.

12) Kadar se uporabljajo nove coklje, ki zaradi majhne
sprijemljivosti rade odskočijo, naj se druga coklja položi vedno
na drugo tirnico, da nova coklja, če odskoči, ne odbije s tira
še druge coklje. Nova coklja se praviloma ne uporablja kot
druga coklja.

13) Coklja se sme uporabljati največ dvakrat po vrsti, ker
se sicer ostrica in peta ogrejeta in se coklja prehitro obrabi.
Prepovedano je tudi polagati cokljo počez pod kolo, da se
ustavijo vozovi, kadar odletijo s coklje nazaj, ker se pri tem
ostrica pogosto skrivi ali odlomi.

14) Mesto, kjer se lovi, se mora tako izbrati, da se prepreči
premočan udarec na stoječe vozovne skupine. Pri tem naj se ne
upošteva le razdalja, na katero coklja učinkuje, temveč tudi lega
tira, po katerem se premikajo ulovljeni vozovi. Po potrebi se
mora na večjih nagibih ponovno loviti.

15) Vozovi z gibljivimi podstavki se morajo loviti na obeh
tirnicah. Na isti način se lovijo vozovi tudi tedaj, kadar se
morajo ustaviti na kratko razdaljo.

16) Ko se je voz na coklji ustavil, se sam premakne nazaj in
oprosti cokljo, ki jo premikač odvzame. Ako je voz obstal na
coklji, se sme coklja oprostiti šele tedaj, ko so se ujeli tudi že
drugi odbiti vozovi.

17) Radi osebne varnosti uslužbencev naj se uporablja za
odstranitev cokelj s tirnice železna kljuka.

18) S cokljo se smejo loviti naenkrat le trije naloženi vo¬
zovi ali šest praznih vozov.

19) Prazni in naloženi vozovi skupaj se ne smejo loviti s
cokljo, če so prazni vozovi spredaj. Zbirni vozovi se radi majhne
obremenitve štejejo za prazne vozove.

20) Vozovi z nizko visečimi zavornimi napravami, ki lahko
odbijejo cokljo, nadalje vozovi, ki se ne smejo odbijati in vo¬
zovi, pri katerih bi se naklada radi stresljajev, ki nastanejo pri
ustavljanju s cokljo, poškodovala ali premaknila, se ne smejo
ustavljati s cokljo.

21) Premikači, ki polagajo coklje, morajo paziti zlasti na
tire, kateri se pogosto uporabljajo in si morajo med seboj po¬
magati, posebno kadar voz ostane na coklji.

S

114

22) Coklje morajo biti vedno v dobrem in uporabljivem
stanju. Poškodovane, nezanesljivo delujoče coklje, posebno take,
pri katerih ni ostrica dovolj ostra, nadalje coklje z enim vodil¬
nim robom, ki imajo pokvarjen ali zlomljen vzmet ali ki ga
sploh nimajo, se ne smejo uporabljati in se morajo oddati v
popravilo.

Popravljene coklje se morajo pred uporabo skrbno preiz¬
kusiti, če so napake odstranjene, zakrivljeni deli poravnani, za¬
kovice nategnjene in zglajene tako, da se more coklja z vso
drsalno ploskvijo položiti trdno na glavo tirnice.

23) Po premiku se morajo coklje odstraniti s tirov in shra¬
niti na določenem mestu.

24) Premikači so odgovorni za polnoštevilnost, uporabljivost
in pravočasno izmenjavo cokelj, ki se morajo pri službeni pre¬
daji oddati naslednji skupini.

Načelniki se morajo dnevno prepričati o številu in stanju
cokelj, zasledovati primanjkljaje in odrediti potrebna popravila*

115

24 .

Premikalni zapisnik in izkaz o premikanju s stroji.

Za premikanje se uporabljajo vlakovni stroji, postajne re¬
zerve in v izjemnih primerih tudi kurilniške rezerve.

V izhodnih, končnih in onih postajah, kjer se stroji menjajo,
se smejo vlakovni stroji uporabljati za premikanje pri lastnem
vlaku najdlje 15 minut pred odhodom in po prihodu vlaka, če
ni postajne rezerve na razpolago.

Za vsako premikanje, ki traja najmanj 15 minut, se izstavi
premikalni zapisnik (obr. Prom. št. 58), kjer se vpišejo na prvi
strani številka stroja, ime strojevodje in kurjača ter koliko časa
se je premikalo ali držala para. Za vsak stroj, ki se mora pri¬
merno označiti kot vlakovni stroj, severna postajna rezerva, vzhodna
postajna rezerva i. t. d., se izstavi poseben premikalni zapisnik.

V dispozicijskih postajah, ki imajo posebne stroje za pre¬
mikanje, se vpiše na zadnji strani premikalnega zapisnika ime
in priimek postajnega osobja, ki se je udeležilo premika in mu
pritiče kilometraža.

Premikalni zapisnik se izstavlja z indigom v dveh izvodih.
Kopija se izroči po končanem premiku strojevodji, matice pa
. ostanejo v zvezku ter se vpisujejo vsak dan po vrsti v izkaz o
premikanju s stroji (obr. Prom. št. 60).

Izkaz se vodi mesečno od 25. do 24., nakar se zaključi in
pošlje prihodnji mesec do 10. z maticami premikalnih zapisnikov
na direkcijo, saobračajni in komerc. oddelek.

Ako strojevodja ne dobi premikalnega zapisnika, ki mu pri-
bče, ga mora takoj na licu mesta zahtevati. Ce ni več mogoče
izstaviti premikalnega zapisnika, da se ne zakasni vlak ali če ga
prometnik noče izstaviti, mora strojevodja javiti to kurilnici, oz.
vlakovodji, ki vpiše v strojni potni list, koliko časa se je pre¬
mikalo in zakaj ni bil premikalni zapisnik izstavljen.

Pri sestavi premikalnih zapisnikov se mora upoštevati:

Pričetek in konec premika mora premikalni vodja ugotoviti
v navzočnosti strojevodje.

Ce se premik z vlakovnim strojem ali postajno rezervo pre¬
kine dlje kot 15 minut, se to prekinjenje ne šteje kot čas pre¬
mika. Premikalni vodja mora o tem obvestiti strojevodjo, pre-
kinjenje vpisati v svojo knjigo in ga pri izstavljanju premikalnega
zapisnika vpoštevati.

8 '

116

Pri postajnih (kurilniških) rezervah se mora izkazati faktični
čas premika in čakanja.

Čakanje postajne rezerve med faktičnim premikom, se potrdi
strojevodji v premikalnem zapisniku kot držanje pare na stroške
prometne službe ne glede na to, ali je čakal v kurilnici ali na
kakem drugem mestu. Pravtako se potrdi držanje pare vlakov¬
nemu stroju, ako stoji vlak v vmesnih postajah radi prometnih
neprilik več kot 2 uri ali če čaka za vlak določen in pripravljen
stroj z osobjem vred na odhod vlaka preko 2 uri.

Vodja premika razpolaga čez postajno rezervo med pre¬
mikom in držanjem pare in mora pred vsakim prekinjenjem od-
kazati strojevodji prostor, kjer mora stroj čakati na začetek po¬
novnega premika.

S premikalnimi stroški se morajo obremeniti one službene
stroke, za katere se je premikanje izvršilo, in sicer se vpiše:

a) za postajne namene izvršeno premikanje v breme pro¬
metnega oddelka;

b) premikanje, izvršeno radi znižanja vlakovne obremenitve
ali odstavitve pokvarjenih voz, v breme strojnega oddelka;

c) premikanje za gradbene namene (t. j. za investicijske
zgradbe, za katere je odobren*’poseben kredit) se izkaže v po¬
sebnem premikalnem zapisniku, dočim se premikanje za progo-
vzdrževalne namene vpiše skupno s premikom, izvršenim v breme
prometnega oddelka.

Glede zaračunavanja premika, ki se vrši na dovlačnicah,
kakor tudi glede držanja pare istotam, veljajo posebne določbe.

Za dajanje pare se premikalni zapisnik izstavi na isti način
in na istem obrazcu; v prazni rubriki pa se mora točno označiti
namen (n. pr. desinfekcijo, črpanje vode, predkurjavo, pranje
kotlov i. t. d.) in se v tem primeru zaračuna celoten čas uporabe,
torej tudi pod 15 minutami. Seveda je treba točno označiti, za'
kateri oddelek se je para oddajala.

Sestava vlakov.

25.

Najvišje število dvojnih nakladov.

117

Predmeti, ki se morajo radi svoje dolžine nakladati na dva
voza, n, pr. dolg les i. dr., se nakladajo na oplenske vozove, ki
se spenjajo med seboj z lastnimi spenjačami, tovorom ali trdo

spenjačo.

Dva voza, naložena z dolgimi predmeti, se imenujeta dvojni
naklad.

Najvišje število dvojnih nakladov, ki so zvezani s tovorom
ali s trdo spenjačo, je pri vlakih omejeno in ne sme presegati

a)  na glavnih progah

z nagibom do 10°/ 0 o osem,
do 15°/ 00  šest,

nad 15°/oo pet dvojnih nakladov;

b) na lokalnih progah

z nagibom do 10°/ 00  šest,
do 15% 0  pet,

nad 15%o treh dvojnih nakladov.

Neposredno pred in za tako speto skupino treh, oz. na lokalnih
progah dveh dvojnih nakladov, se mora uvrstiti zaseden zavorni voz.

Pri vlakih z doprego se dvojne naklade, ki so zvezane le
s tovorom ali trdo spenjačo, ne smejo uvrščati.

2S-

Uporaba potniških vozov I. in II. razreda
za III. razred.

Uporaba potniških vozov višjega razreda za III. razred je
dovoljena le z dovoljenjem direkcije. V tem primeru se morajo
taki vozovi prešteviliti, za kar se uporabljajo posebne tablice.
Vsako prelepljanje razrednih številk je prepovedano. Serije in
številke tako uporabljenih vozov vpiše prometnik v opombo pot¬
nega lista in navede vzrok, zakaj so se vozovi dostavili, n. pr.
Po odredbi Opk radi pomanjkanja vozov lil. razreda. Vozovi
stalnih garnitur se ne smejo uporabljati za potnike nižjega razreda.

118

27 .

Vozovne prehodne ograje in prehodni mehovi.

Prehod med potniškimi vozovi omogočujejo prehodne ograje
in prehodni mehovi. Štiriosni vozovi imajo na obeh straneh
prehodne mehove, pri ostalih potniških vozovih pa se uporabljajo
prehodne ograje.

Kadar se prehod ne rabi, se prehodna ograja stisne, dvigne
iz tečajev in sklopi. Nato se dvigne mostiček in pritrdi. Prehodni
mehovi pa morajo biti pritisnjeni na čelne stene in pritrjeni z
zaponkami na obeh straneh, da se ne razmaknejo. Prepovedano
je pri razpenjanju vozov pustiti prehodne ograje in mehove, da
prosto vise ali da so pomanjkljivo pritrjeni.

Pri spenjanju in razpenjanju prehodnih mehov se mora paziti:

Predno se spneta mehova, se morata najprej oba voza pra¬
vilno speti z vijačnima spenjačama, nato mehovne zaponke od¬
peti in mehova raztegniti. Ko sta mehova popolnoma raztegnjena
in visita dobro na obeh obešalih, se ploščata okvirja stisneta
skupaj s pomočjo ročnega vzvoda, spnejo najprej desne in leve
zaponke, nato pa zgornje in spodnje ter tako mehova popol¬
noma zvežeta.

Pri spenjanju in razpenjanju se ne sme stopati na spodnji del
meha, ker se sicer mehovna rebra pokvarijo in usnje raztrga.
Prav tako se mora paziti pri uporabi ročnega spenjalnega vzvoda,
da se usnje ne raztrga. Ako ni mogoče speti mehov brez trdne
podlage pod nogami, naj se spustita začasno oba prehodna
mostiča v vodoravno lego in nato zvežefa mehova vsak z eno
zaponko. Ko je to izvršeno, se dvigneta zopet mostiča, dovrši
spenjanje in položita na to prehodna mostiča definitivno na
svoje mesto.

Načelno je prepovedano sestavljati prehode med vozovi s
pomanjkljivimi prehodnimi sredstvi, ker je nepopolen prehod
opasen za potnike in sprevodnike.

Za spenjanje in razspenjanje prehodnih mehov, oz. ograj
mora skrbeti premikalno osobje, pri čemur morajo pomagati vo¬
zovni pregledniki, kadar jim to služba dopušča; brezpogojno pa
morajo vozovni pregledniki sodelovati, če se pojavijo na pre¬
hodnih napravah tehnični, oz. mehanični nedostatki.

Vlakospremno osobje je za pravilno oskrbovanje prehodnih
naprav soodgovorno ter mora vsak nedoslatek samo, oz. s po¬
močjo vozovnih preglednikov odstraniti.

119

28 .

'Sanitetni kovčkijzafprvofpomoč.]

Vlakovodja vsakega brzega, potniškega ali mešanega vlaka
mora imeti v službenem vozu sanitetni kovček, ki ga prevzame
z drugo vlakovno opremo v svoji domovni postaji proti potrdilu.
Potrdila mora postaja skrbno hraniti.

Domovna postaja

sanitetna kovčka.

Kovčeki so izdelani iz pločevine v velikosti 30X20X12 cm,
Označeni so s številkami od 101 do 180 in se zaklepajo z ža<
bico, h kateri spadata dva enaka ključa; enega hrani domovna
postaja kot duplikatni ključ, drugega pa prejme vlakovodja obe¬
nem s skrinjico. Razen tega pa mora postaja pred izročitvijo
zavarovati vsak kovček s plombo, da se prepreči neopravi¬
čena uporaba sanitetnega materijala, oziroma da se more ne¬
opravičena uporaba naknadno ugotoviti.

V vsakem kovčeku je naslednji sanitetni materijah

10 kom. izgotovljenih zavojev za prste tip 0

10 „ „ „ „ roko

5 „ „ . bedro

2 „ „ „ „ trup

5 „ steril. hydrof. gaze a 1 / i  m

5 „ „ bate v kartonih a 10 gr.

2 „ „ „ „ „ „25 gr.

5 „ kaliko povojev a 5 m/8 cm

5 , hydrof „ „ 5 m/10 cm

2 „  trikotna robca

12 „ varnostnih zaponk

1 tuba borove vazeline.

I

II

III

120

Kadar se vlakovno osobje ali kak potnik med vožnjo po¬
škoduje, se kovček odpre in rana, oziroma poškodovani ud po
navodilih na pokrovu obveže. Za obvezavo ran naj se rabijo
predvsem že izgotovljene obveze; borvazelin se rabi za opekline.

Porabljeni materijal zabeleži vlakovodja na vloženi poli in
javi pri izročitvi skrinjice domovni postaji, da je kovček odprt
in zakaj ga je odprl. Domovna postaja zahteva dopolnitev ma-
terijala od sanitetnega referenta, oziroma odseka I-l-g in skrbi
za zopetno plombiranje kovčka.

Vlakovodja, ki izgubi sanitetni kovček, mora povrniti nastalo
škodo po določbi člena 83 Zakona o državnem prometnem
osobju.

121

Vpeljava vlakov.

29 .

Pregled vodilnih postaj.

Po členu 76 Pravilnika o vršenju saobračajne službe poslujejo v območju
ljubljanske direkcije državnih železnic sledeče vodilne postaje:

122

123

124

30 .

Pravočasna naročitev strojev.

Po členu 84 Pravilnika o vršenju saobračajne službe se
naročajo stroji za vse redne ali le ob gotovih dneh v tednu
vozeče vlake pri pristojni kurilnici enkrat za vselej ob prehodu
iz starega v novi vozni red, oz. pri redni vpeljavi med letom.
Isto pravilo velja tudi za redne doprege, priprege in premikaine
stroje.

Stroji za izredne vlake se naročajo za vsak primer posebej.

Vse za dotično dispozicijsko progo potrebne stroje naroča
edinole pristojna vodilna postaja. Izjemno more zahtevati stroj
tudi vmesna postaja, toda vedno s posredovanjem pristojne dis-
pozicijske postaje.

Stroji se morajo naročati pravočasno. Naročitev pa je pra¬
vočasna, če jo dobi kurilnica vsaj tako rano, da more stroj do
določenega časa pripraviti, t. j zakuriti in opremiti.

V normalnih razmerah se morajo zato naročati stroji za
izredne vlake ali močnejši stroji za redne vlake v zimskem času
od 1. oktobra do 31. marca vsaj 4 ure, v ostalem času od
1. aprila do 30. septembra pa vsaj 3 ure pred odhodom stroja
iz domicilne postaje. Samo v izrednih primerih se smejo naročiti
stroji tudi kasneje in jih mora dostaviti kurilnica v najkrajšem
času, oziroma takoj, če razpolaga s pripravljenimi stroji in
osobjem.

Ako vodilna postaja v izrednem primeru ne more pravo¬
časno naročiti stroja, mora to utemeljiti v posebnem poročilu,
ki ga vpošlje takoj po naročitvi stroja saobračajnemu odseku
direkcije. Kurilnice pa prijavijo vsak primer zakasnele naročitve
svojemu oddelku.

Stroji se naročajo pismeno, brzojavno ali telefonično; kuril¬
nica mora potrditi prejem naročila in javiti postaji vrsto stroja,
ki se bo dostavil, oziroma mora obvestiti postajo, da stroja ne
more dostaviti. V tem primeru mora vodilna postaja, ki rabi
stroj, naročiti istega brzojavno pri sosednji vodilni postaji, ki
ima kurilnico. Ta mora presoditi ali se bo krila potreba s stro¬
jem kakega izrednega vlaka ali pa naroči stroj pri svoji kuril¬
nici in vpelje strojni vlak.

125

Brezpogojno pa je prepovedano, da bi naročale kurilnice
stroje za izredne vlake same med seboj. Naročila, ki niso do¬
spela po pristojni vodilni postaji, kurilnice ne smejo izvršiti.
Istotako je nedopustno, da bi kurilnice same določevale trase, s
katerimi se morajo odpraviti stroji.

Pravtako se odpovedujejo že naročeni stroji za izredne vlake,
oz. stroji rednih vlakov. V tem primeru mora vodilna postaja takoj
pismeno, brzojavno, oz. telefonično odpovedati že zahtevani stroj
pri prizadeti kurilnici. Kurilnica mora odpoved stroja potrditi.

Da more postaja Ljubljana gl. kol. za brze vlake, ki preha¬
jajo iz zagrebške na gorenjsko progo, pravočasno naročiti po¬
trebno priprego, mora postaja Zidani most vsakokrat pravočasno,
najkasneje pa po odhodu teh vlakov iz Zagreba sporočiti postaji
Ljubljana gl. kol. obremenitev vlaka na gorenjski progi.

31 .

Vpeljava slrojnih vlakov.

Vpeljava in odprava praznih strojev po voznem redu brzih
vlakov ni v skladu z določbami člena 61 in 89 Pravilnika o
vršenju saobračajne službe. Po navedenih predpisih se morajo
prazni stroji odpravljati v prvi vrsti s tovornimi ali mešanimi
vlaki, kjer naj se po možnosti tudi izrabijo. Ce pa to ni mogoče,
naj se vpeljejo strojni vlaki v trasi tovornih, mešanih ali potniš¬
kih vlakov. V trasi brzih vlakov se smejo odpravljati stroji le
v slučaju nezgod, če je pomoč nujno potrebna in ako se zahteva
pomožni stroj za brze ali osebne vlake.

V primerih, da je brzina vlaka, s katerim se stroj odpravlja^
večja kot maksimalna brzina stroja, se mora strojnemu vlaku s
splošnim poveljem predpisati brzina, ki ustreza dotični vrsti stroja.
N. pr. strojni vlak se vpelje v irasi potniškega vlaka, ki ima po
voznem redu brzino 60 km. Maksimalna brzina stroja vrste 80
Pa je 50 km. Zato obvesti postaja, ki vpelje strojni vlak, osobje
s  splošnim poveljem: „Vozite z brzino 50 km po tabeli 18 do¬
datka".

Postaje na progi, kjer strojni vlak vozi, se obvestijo o brzini
z  vlakovno brzojavko.

126

Obveščanje osobja
o vlakovnem prometu.

32 .

Brzojavno obvestilo.

Za'brzojavno, oz. ielefonično obveščanje podrejene dispo-
zicijske proge je določen čas ob 2., 6., 10., 14., 18. in 22. uri.

Na progah, kjer ni nočne službe, odpadeta obvestili ob 22.
in 2. uri.

Brzojavno obvestilo sestoji iz glave (naslova in številke
brzojavke), besedila (časa objave, datuma, številke vlaka, ki vozi
ali izostane, proge in številke vlaka, pri katerem je pismeno
obvestilo) in podpisa prometnika.

Oblika take brzojavke je razvidna iz primera:

Zidani most napove dne 20. septembra ob 22. uri na progo
Zidani most—Ljubljana gl. kol. vožnjo izrednpga vlaka štev. 692
in odpove vožnjo rednega vlaka štev. 642.

»Vsem postajam od Zidanega mosta do Ljubljane gl. kol.
de Zidani most rir 316 f. Obvestilo ob 22. uri. Jutri dne 21. IX.
vozi na progi Zidani most—Ljubljana gl. kol. vi. 692 in izostane
na isti progi vi. 642. Pismeno obvestilo pri vlaku 612. Bregar."

Postajna imena se morajo vedno izpisati. V vodilnih posta¬
jah, kjer prometnik ne vrši obenem tudi brzojavne službe, vpiše
prometnik brzojavno obvestilo v knjigo za vlakovne brzojavke,
oz. v brzojavni zapisnik za vsako progo posebej in ga odda
brzojavnemu uradu.

Kadar ni treba napovedati ali odpovedati vlakov, se odda
brzojavno obvestilo z besedilom: »Vlakovni promet nespreme¬
njen,"

127

33 .

Telefonična objava vlakovnega prometa.

Za felefonično objavljanje vlakovnega prometa progovnim
čuvajem (čl. 94, točka 6 prometnega pravilnika) veljajo te-le
določbe:

1. Redni vlaki se objavijo osobju pri vsaki spremembi voz¬
nega reda enkrat za vselej.

2. Na vseh progah, kjer je med postajami in progovnimi
čuvaji telefonska zveza, se objavlja promet izrednih in odpoved
rednih vlakov telefonično.

3. Telefonske objave dajejo postaje v smeri od začetka proti
koncu proge vsak dan redno ob določenih urah. Objave se ozna¬
čijo z zaporednimi številkami in se dajejo tudi tedaj, kadar ni
spremembe v vlakovnem prometu.

Ker se dajejo brzojavna obvestila ob 2., 6., 10., 14., 18. in
22. uri, morajo postaje oddajati telefonične objave na progo
nekoliko pozneje.

Telefonske objave ob 2. uri 20 min., 6. uri 20 min., 10 uri 20
min., 14. uri 20 min., 18. uri 20 min. in 22. uri 20 min. so vpeljane
na progah bivše južne železnice in na progah Kranj—Jesenice—
Bistrica Boh. jez.—Piedicolle in Jesenice—Kranjska gora—Fusine
Laghi, v kolikor ne izostanejo na progah brez nočne službe.

Na ostalih progah pa določajo čas objav postaje same
sporazumno s progovnimi sekcijami. Vendar pa morajo biti tudi
ti časi v skladu s časom, ko dobijo postaje brzojavna obvestila.
V nujnih primerih se oddajo telefonične objave tudi izven dolo¬
čenih ur.

Kadar je pokvarjen telefon, tedaj se mora pozvati sosednja,
proti koncu proge ležeča postaja, da odda objavo v obe smeri.

4. K objavi se pokličejo vse v čuvajniški telefonski vod
vključene postojanke, vključno sosednja postaja z okrožnim kli¬
cem na telefonskem budilcu ali pa z enim zvončnim udarcem.

Poklicane postojanke se javijo po vrsti, od najoddaljenejše
govorilnice t. j. sosednje postaje do najbližje postojanke z be¬
sedami :

„Tu postaja . . .“ ali: „Tu čuvajnica štev. . . .“

Ko so se vse govorilnice (čuvajnice, vlakojavnice, postaja)
javile, se objavi vlakovni promet počasi in razločno takole:

128

»Objava štev. . . Danes vozi vlak št. 692 in izostane vlak
štev. 642. Podpis".

Ali: »Objava štev. . . .: Vlakovni promet neizpremenjen.
Podpis".

Ali: »Objava štev....: Danes vozi posebni brzivlak štev. ...
z odhodom iz . . . ob 6. uri 30 min. in prihodom v . . . ob

6. uri 39 min. Podpis."

Najoddaljenejši progovni čuvaj ponovi objavo dobesedno,
ostali pa jo potrdijo po vrsti z besedami: »Razumela čuvajnica
štev. . . . Podpis."

Na isti način potrdi prejem objave tudi sosednja postaja,
ki je objavi prisostvovala, nakar zaključi oddajna postaja objavo
z besedami: »Pravilno, konec."

Postaja, ki je oddala objavo, mora še pred oddajo vpisati
objavo v knjigo za objave (telefonski zapisnik); po končanem
pogovoru pa dostavi čas oddaje in številke navzočih čuvajnic.

Sosednja postaja vpiše objavo z navedbo časa in navzočih
čuvajnic v tel. zapisnik in je za pravilno in pravočasno objavo
soodgovorna.

Progovni čuvaji zapišejo vsebino objave takoj na svojo
tablo, nato pa jo vpišejo dobesedno z navedbo časa v svojo
službeno knjigo.

6. Ako se kaka čuvajnica kljub večkratnemu klicanju ne
javi, obvesti postaja ostale čuvaje in naroči sosednjemu čuvaju,
da mora dostaviti s službeno knjigo objavo čuvajnici, ki ni bila
prisotna. Izvršitev mora potrditi odsotna postojanka donašalcu v
njegovi službeni knjigi. Ako manjkata pri objavi dva ali več ču¬
vajev, tedaj morata obe sosednji postaji poslati na progo pis¬
meno objavo. Nadaljni postopek je določen v členu 94, t. 5
prometnega pravilnika. Ta postopek velja tudi tedaj, kadar je
telefonski sporazum nemogoč. Na pismeno objavo se napiše
opomba: »Telefon pokvarjen".

7. Progovni čuvaji, ki opravljajo vlakojavno ali blokovno
službo in ki niso vključeni v čuvajniški telefonski vod, se obve¬
ščajo na vlakojavnem telefonu; kretniki, ki niso vključeni, pa na
lokalnih telefonih, oz. pismeno.

8. Progovne nadzornike, delavske skupine, vodje progovnih
vozičkov in drezin obveščajo na progi o vlakovnem prometu
najbližji čuvaji s službeno knjigo, kjer mu morajo uslužbenci
potrditi, da so bili obveščeni.

9. Vse motnje v telefonski službi vpišejo postaje v telefon¬
ski zapisnik, progovni čuvaji pa v službeno knjigo.

Progovne čuvaje, ki se pri klicu ne javijo, mora postaja
naznaniti progovni sekciji.

129

Vlakovne listine.

34 .

Potni list in njegove priloge.

1) Potni listi se vodijo za vsak vlak in za vsako dispozi-
cijsko progo posebej.

Isti potni listi se smejo uporabljati le pri direktnih potniških
vlakih, ki vozijo z isto garnituro ali pa pri direktnih tovornih
vlakih, ki prevažajo direktni tovor po prometnih določbah II. del
preko več dispozicijskih prog.

Nadalje je dovoljeno rabiti eno tiskovino za več vlakov na
lokalnih progah in za lokalne vlake na glavnih progah, to pa
samo za vlake enega in istega dneva.

2) Potni list vsebuje na prvi strani:

a)  Natančno označbo vlaka (vrsto in številko), progo in dan,
v katerem mora odpeljati vlak po voznem redu iz izhodne, ozi¬
roma one postaje, kjer se menja potni list. Če traja vožnja
preko polnoči, naj se vpiše datum naslednjega dne v drugo vrsto.

b)  Ime, priimek in službeni značaj vlakospremnega osobja,
ki se vozi v službi ter progo, na kateri vrši službo. Pri sprevod¬
nikih tovornih vlakov se morajo navesti številke zavornih vozov,
na katerih so nameščeni in pri potniških vlakih številke dodelje¬
nih osebnih vozov.

Ako menjajo sprevodniki med vožnjo zavore, mora biti v
potnem listu označeno, na kateri progi so posluževali eno ali
drugo zavoro.

c)  Označbo strojev, tenderjev, nekurjenih strojev in snežnih
plugov, ime in priimek strojevodij in kurjačev ter progo, na ka¬
teri vozijo pri vlaku. Nadalje se vpisuje tu celotna kilometerska
teža v tisočih in desetinkah, ki se razdeli na posamezne stroje.

Vlakovni stroji, priprege in doprege, za službo pripravljeni
stroji in delujoči snežni plugi se vpišejo le v to rubriko potnega
lista. Mrzli stroji, tenderji in snežni plugi, ki se prevažajo, se
vpisujejo kot tovor le v vozovni izkaz.

Poleg tega mora izhodna postaja vpisati pod opombo pot¬
nega lista, da ima vlak na določeni progi doprego, oziroma pri-
prego ali pa, da vozi enovprežno.

d)  Potrdilo izhodne kakor tudi one postaje, kjer se menja
osobje, ali kjer se ustavi vlak prvič po poldnevnem znamenju,
da so se primerjale ure.

9

130

Na drugi strani potnega lista so:

e)  Imena vseh postaj in odcepov, preko katerih vozi vlak in
imena postajališč, če se vlak tam ustavi. Ta imena so v potnem
listu že tiskana, ali pa jih mora vlakovodja vpisati.

f)  Resnični časi vožnje od postaje (odcepa, postajališča)
do postaje (odcepa, postajališča), prihoda, postanka ter odhoda
in sicer pri postajah vedno, pri postajališčih pa le tedaj, če se
vlak tam ustavi. Vpisuje se le resnični čas vožnje. Pri vpisova¬
nju časovnih podatkov se prometnik, oziroma vlakovodja ne sme
ozirati na normalne ali najkrajše vozne čase, temveč mu mora
biti merodajna le njegova pravilno idoča žepna ura, po kateri
mora točno ugotoviti resnični čas dejanskega odhoda in dohoda,
oziroma prevoza vlaka na postajah. Vlakovodja mora primerjati
ugotovljeni dejanski vozni čas z normalnim voznim časom v
voznoredni knjižici in vpisati ugotovljeno razliko v stolpcu za
podaljšanje, oziroma skrajšanje voznega časa. Isto velja za po¬
stanke na postajah, pri uvoznih signalih in na progi.

g)  Morebitne razlike med rednim voznim časom in postan¬
kom ter resničnim časom vožnje in postanka se vpišejo v na¬
slednje rubrike „Vozni čas—postanek se je podaljšal (skrajšal)
za minut . . Na sklepu se seštejejo posamezne minute, za
katere se je vozni čas in postanek podaljšal in skrajšal ter se
ugotovi končna zamuda vlaka. Ako je bil potni list pravilno vo¬
den, se mora ta zamuda strinjati z zamudo, ki jo izkazuje čas
prihoda v končni postaji.

h)  Pri enotirnem prometu številke vlakov, s katerimi se se¬
stane vlak na postajah.

i)  Dodane objave in pismeni nalogi (splošni, križni in pre¬
vidnostni) z označbo O, I, II in III. Vse vlaku dodane vozne iz¬
kaze, objave in pismene naloge mora končna postaja vlaka pri¬
šiti z nitjo na tretjo stran zgoraj v levem kotu. Prilepljanje
prilog je prepovedano. Vlakovna poročila se ne pritrjujejo.

j)  Temperatura in vreme. Temperatura se vpiše v stopinjah
C, vreme pa se označi na kratko, n. pr. veter, mirno, sneg, po¬
ledica, dež, megla i. t. d.

Vremenski podatki so velikega pomena za pravilno presojo
različnih nerednosti in nezgod in se morajo zato vestno vpisovati.
Ako vlakovodja opazi, da ni prometnik vpisal teh podatkov, ga
mora na to opozoriti, Kadar se vremenske razmere med vožnjo
bistveno spremene, mora to vlakovodja sam zabeležiti v dolo¬
čeni stolpec.

k)  Morebitni vzroki zamud. Zamuda se mora utemeljiti s
kratkim in jasnim besedilom, n. pr. 20 komadov izložil, 2 voza
odstavil i. t. d. Kadar se zakasni vlak radi različnih manipulacij,
se mora vpisati, koliko minut se je porabilo za vsako manipu¬
lacijo posebej, n. pr. oprema stroja 6 min., premik 11 min., pr«;
sledek vlaka 604 10 min. Kadar se vlak zadrži na kaki postaji
po naredbi naslednje ali kake druge postaje v smeri vožnje,

131

vpiše postaja, če ji vzrok zadržanja ni znan, v potni list: „Po
nalogu postaje X.“. Postaja, ki je dala nalog, mora na to za¬
mudo točno opravičiti. Ce se ustavi vlak pri prostornem signalu,
mora vlakovodja ugotoviti vzrok postanka pri vlakojavniku (blo-
kovniku). Vzrok postanka pri uvoznem signalu mora prometnik
opravičiti v potnem listu, pri prevozečih vlakih pa s kratkim po¬
ročilom oddelku II/2 v.

Ako se zakasni vlak radi priključnega vlaka lastne ali so¬
sednje direkcije, oz. železnice, naj se vpiše v potni list poleg
vzroka zamude tudi dohodni čas zamujenega priključnega vlaka.

Ako prekorači poštna manipulacija izjemoma voznoredni
postanek, ne da bi se zakasnil vlak tudi še radi drugih vzrokov, mora
to zamudo potrditi poštni uslužbenec s poštnim žigom. Zamudo,
ki jo povzroči pošta ali carina, se mora navesti v minutah n. pr.
11 minut carina. Kot zamudo pošte ali carine pa se sme javiti
le toliko minut, kolikor jih rabi pošta ali carina preko izvršene
železniške manipulacije (opreme, nakladanja, razkladanja, pre¬
mika i. t. d.)

l)  Dobro čitljiv podpis vlakovnega odpravnika.

Na tretji strani:

m)  Število vozov, ki so pri vlaku (ločeno po poštnih, oseb¬
nih in tovornih vozovih), število naloženih in praznih vozov,
skupno število vseh vozov in število osi.

n)  število sedežev in število potnikov I., II. in III. razreda.
Ako se število sedežev med vožnjo spremeni, n. pr. ker so se
vozovi odstavili ali dostavili, potem se mora novo število sede¬
žev vpisati v rubriko dotične postaje, kjer se število spremeni.

Potniška frekvenca vlakov se vpisuje po stvarnem številu
potnikov. Sprevodniki morajo zato prešteti potnike v svojem
okolišu pred odhodom vlaka iz izhodne in zadnje postaje pred
končno postajo vlaka ter javiti vlakovodji število potnikov, de¬
ljeno po razredih. Ako vozi vlak preko več dispozicijskih postaj,
se morajo potniki prešteti tudi pred odhodom vlaka iz zadnje
postaje pred vsako dispozicijsko postajo in pred odhodom iz
ysake dispozicijske postaje. Poleg tega morajo sprevodniki pre¬
šteli potnike na vmesnih postajah Brežice, Celje, Grosuplje,
Kranj in Ormož. Dalje morajo sprevodniki javiti frekvenco tudi
tedaj, kadar se število potnikov znatno izpremeni na kaki drugi
vmesni postaji n. pr. radi letnega sejma, romanja, izleta i. t. d.
Pri potniškem vlaku iz Ljubljane v Maribor se vpiše torej število
Potnikov pri odhodu vlaka iz Ljubljane gl. kol., Hrastnika, Zida¬
nega mosta, Celja in Hoč. Ako bi izjemoma vstopilo znatno
število potnikov v Litiji, bi se moralo vpisati število potnikov
tudi pri odhodu vlaka iz te postaje.

Sprevodniki javljajo vlakovodji število potnikov, deljeno po
razredih, od sprevodnika do sprevodnika na listku papirja.

o)  Težo vlaka v celih in desetinkah tone in sicer čisto, vo-
z °vno in celotno težo vlaka, razdalje od postaje do postaje v

9 *

132

kilometrih in celotno kilometersko težo.

Čista teža potniških vlakov se določa po faktičnem številu
potnikov, ki ga morajo sprevodniki napovedati v določenih po¬
stajah. Teža posameznih potnikov je določena v dodatku, tab. 15.
Čista teža službenega voza in sovoz se ugotovi po spremnih
listinah, čista teža poštnih vozov pa po napovedi poštnih usluž¬
bencev.

p)  Potrebno zavorno in v istini zavrto celotno težo v celih
in desetinkah tone.

r)  Pripombe. Pod pripombo se sme vpisati le to, kar določa
prometni pravilnik v členu 96, točka 7. Prepovedano je tu pisati
zadeve, ki se morajo javiti s posebnim poročilom n. pr. prepiri
med uslužbenci i. t. d.

Nadalje se mora tu vpisati vzrok morebitno podaljšanega
voznega časa, soglašanje strojevodje z obremenitvijo vlaka ali
zahtevo strojevodje, da se obremenitev vlaka zmanjša. Te pri¬
pombe mora potrditi strojevodja s svojim podpisom. Pri strojnih
vlakih se mora pod opombo vpisati namen vožnje n. pr. »Po¬
možni stroj za vlak štev.“, »Po naredbi kurilnice nazaj",

»Za prevzem vlaka štev.i. t. d.

3. Posamezne podatke vpisujejo v vlakovni zapisnik vlako¬
vodja in vlakovni odpravniki kot določa to prometni pravilnik.,
Glej člen 97 točka 3 in 4.

4. Celotna kilometerska teža je produkt celotne kosmate
teže, ki se prepelje na gotovi progi in števila prevoženih kilo¬
metrov.

Celotno kilometersko težo izračuna vlakovodja in sicer tako,
da pomnoži od postaje do postaje prepeljano kosmato težo s
prevoženimi kilometri. Produkt se vpiše na to v dotično rubriko
potnega lista.

Razdalja se vpiše po voznem redu. Decimalke do vključno
0'5 se opuste, od 0’6 dalje se računajo za cel kilometer.

Vlakovodja mora sešteti celotno kilometersko težo za vsako
železnico in za vsak stroj posebej. Celotna kilometerska teža
se sešteje posebej za državne in lokalne železnice, vrhu tega
tudi še za proge Rakek—Postojna, Kranjska gora—Trbiž, Bistrica
B. j.—Podbrdo, Prevalje—Pliberk, Gor. Radgona—Radgona in
Kotoriba—Nagykanizsa.

N. pr. pri vlaku 9213 na progi Ljubljana—Karlovac se mora
ugotoviti celotna kilometerska teža posebej za proge Ljubljana
gl. kol.—Novo mesto (lokalna železnica), Novo mesto—Bubnjarci
(drž. železnica) in Bubnjarci—Karlovac (lokalna železnica).

Lokalne železnice, za katere se mora računati celotna kilo*
meterska teža posebej, so: Murska Sobota—Hodoš, Dolnja Len¬
dava—Čakovec, Celje—Velenje, Velenje—Dravograd, Kranj
Tržič, Grosuplje—Kočevje, Trebnje na Dol.—Št. Janž na Dol.,
Novo mesto—Straža-Toplice, Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto,
Poljčane—Zreče, Grobelno—Rogatec, Ljubljana—Vrhnika.

133

Celotna kilometerska teža pa se računa posebej tudi za
vsak stroj, ki se med vožnjo menja, oziroma ki se pripne vlaku
na gotovem delu proge kot priprega ali doprega.

N. pr. pri vlaku, ki vozi iz Maribora do Ljubljane gl. kol.
z istim strojem, se sešteje celotna kilometerska teža le enkrat,
ako pa se menja stroj v Zidanem mostu, potem se mora sešteti
ista posebej za progo Maribor gl. kol.—Zidani most in Zidani
most—Ljubljana gl. kol. Pri vlaku, ki vozi iz Maribor gl. kol.—
Zidani most in ima na progi Pragersko—Ponikva priprego, se
mora sešteti celotna kilometerska teža trikrat in sicer posebej
za delne proge Maribor gl. kol.—Pragersko, Pragersko—Ponikva
in Ponikva—Zidani most.

5. Vlakovodja izračuna na tretji strani delne vsote za po¬
samezne proge in celotno kilometersko težo vlaka ter jo pre¬
nese na prvo stran v določeno rubriko. Prenesejo se le tisoči
in desetinke istih.

Ako je sodelovalo pri vlaku več strojev, potem se mora
razdeliti celotna kilometerska teža na posamezne stroje po go¬
tovem razmerju. Razmerje, po katerem se razdeli celotna kilo¬
meterska teža na vlakovni stroj, priprego, oziroma doprego, je
razvidno iz tabele, ki je v vsaki knjižici voznega reda.

Strojno osobje za službo pripravljenih strojev nima pravice
do kakega deleža.

Ako potrebuje vlak le na gotovem delu proge priprego ali
doprego in je pri vlaku za službo pripravljen stroj, ki se ga
uporabi na tem odseku za doprežno ali priprežno službo, potem
se razdeli med oba stroja le celotna kilometerska teža, ki se je
prevozila na tem progovnem odseku.

Ako pa mora vršiti drugi stroj priprežno, oziroma doprežno
službo, preko dveh ali več vzponov, potem se razdeli med oba
stroja celotna kilometerska teža cele vožnje.

N. pr.:

a)  Vlak vozi od Ljubljane gor. kol. do Jesenic z dvema
strojema. Obremenitev vlaka ne presega obremenitve enega
stroja. Drugi stroj pelje torej pri vlaku kot za službo pripravljen
stroj in mu ne pritiče nikak delež celotne kilometerske teže.

b)  Vlak vozi od Ljubljane gor. kol. do Jesenic z dvema
strojema. Ker se priklopi v Podnartu tovor, mora sodelovati
drugi stroj od Podnarta do Jesenic, torej le na enem vzponu
Prevožene proge. V tem primeru se razdeli med oba stroja le
celotna kilometerska teža proge Podnart—Jesenice. Na progi
Ljubljana gor. kol.—Podnart vozi drugi stroj kot za službo pri¬
pravljen stroj. Celotna kilometerska teža tega odseka pripada
vlakovnemu stroju.

c)  Vlak vozi od Ljubljane gor. kol. do Jesenic z dvema
strojema. Med vožnjo mora drugi stroj sodelovati od Medvod
do Škofje Loke in od Podnarta do Jesenic, torej preko dveh
vzponov. V tem primeru se razdeli celotna kilometerska teža za

134

vso progo (od Ljubljane gor. kol. do Jesenic) na oba stroja in
sicer ne glede na to, ali je bil drugi stroj na progi Ljubljana
gor. kol.—Medvode in Škofja Loka—Podnart izrabljen ali ne.

Prometnik končne postaje je za pravilno razdelitev celotne
kilometerske teže osebno odgovoren.

6. Vlakovni odpravniki končnih in mejnih postaj zbirajo
vlakovne zapisnike, jih pregledajo in po potrebi izpopolnijo ter
v dokaz pregleda podpišejo. Tekom enega dne zbrani zapisniki
se morajo ranžirati po številkah in progah ter v tem redu kon-
signirafi in odposlati skupno s konsignacijo obr. S. O. 15 in s
prometnimi poročili v posebnem zavitku na odd. II/2v. Vsako
pošiljanje drugih spisov med vlakovnimi zapisniki je najsirožje
prepovedano.

7. Vozovni izkaz sestavlja vlakovodja v izhodni ali oni po¬
staji, kjer se menja vlakovni zapisnik. Vozove zapisuje na pro¬
storu in sicer od sklepnega voza proti službenemu vozu v istem
redu, kot so pri vlaku.

Izkaz sestoji iz štirih listov, matice in treh odtisov, ki se
pomnože z dobrim, neobrabljenim indigo papirjem. Matica se
odpošlje z vlakovnim zapisnikom oddelku II/2v, drugi list nepo¬
sredno z razporedom vozov na vozovno vodstvo, tretji list ostane
v končni, četrti list pa v izhodni postaji.

Za vsak voz se uporabi posebna vrsta in sicer se vpišejo
v izkaz sledeči podatki:

а)  Postaja, kjer se je voz pripel in ura, kdaj se je pripel.

Za postajno ime in uro se uporabi posebna vodoravna vrsta

in se piše preko vseh kolon.

Nadalje se vpiše za vsak voz posebej:

б) Ime postaje, kjer se je voz odpel in uro, kdaj se je od¬
klopil,

c) lastninski znak, vrsta in številka voza in število osi;
lastna in čista teža v tonah,

d) vrsta tovora, oz. označba, da je voz prazen,

d)  oddajna in namembna postaja,

e)  kje je voz uvrščen,

/) dan, mesec in postaja prehoda na drž. železnice.

Na čelu vozovnega izkaza se mora vpisati na vseh štirih
listih vrsta in številka vlaka, proga in datum. Ako se uporabi
več tiskovin, se morajo posamezni izkazi označiti z zaporednimi
številkami I., II., III. i. t. d.

Pri zavornih vozovih se številka voza podčrta. Lastna teža
je zapisana na stranskih stenah ali na vzdolžnih nosilcih voza,
čista teža pa v računskih listinah, ter se vpiše v celih in dese¬
tinkah tone.

Teža oseb, živali in robe, ki ni navedena v spremnih listi¬
nah, se določi po tabeli 15 dodatka.

Razen vozov se vpišeje v vozovni izkaz tudi številke in
teža uvrščenih hladnih strojev, tenderjev, snežnih plugov in dru-

135

gih vozil na lastnih kolesih. Težo mora naznaniti postaji kurilnica,
ki odpošilja vozilo.

Pri praznih vozovih se napravi v rubriki „čista teža" in
„vrsia tovora" vodoravna črtica. Oddajna postaja se vpiše na
podlagi nalepnice.

Pri naloženih vozovih se vpiše kot oddajna in namembna
postaja resnična oddajna in namembna postaja po tovornem
listu, ne pa po listarki.

Pri tujih vozovih se vpiše prehodna postaja, dan in uro
prehoda po prehodnici.

Pri odrejenih vozovih se vpiše na desnem robu besedico
»dir", pri pokvarjenih „opr“, pri vozovih, ki so namenjeni za
razkuženje „des“.

Vlakovodja mora pravočasno sestaviti vozovni izkaz in iz¬
računati obremenitev vlaka. Za pravilnost izkaza je soodgovoren
tudi prometnik.

V vmesnih postajah dodani vozovi se vpisujejo z aporedno v
vozovni izkaz in označi, kje je voz uvrščen. V končni, oz. oni
postaji, kjer se menjajo vlakovni zapisniki, pregleda vlakovni
odpravnik vozovne izkaze in odredi morda potrebna popravila,
oz. dopolnila.

Nadaljne priloge potnega lista so »Naznanilo o vozovnih
poškodbah" in »Vlakovno poročilo" obr. V. št. 66 b, ki jih se¬
stavlja vlakovodja.

V »Naznanilu o vozovnih poškodbah" se javljajo:

o) Poškodbe vozov, primanjkljaji in poškodbe vozovnih
delov in opreme.

b ) vnete osi in mazanje gorkih osi,

c)  poškodbe kurilnih naprav,

č) nerednosti pri razsvetljavi in poškodbe naprav za raz¬
svetljavo.

Naznanilo o vozovnih poškodbah mora vsebovati datum in
številko vlaka, pri vročih oseh tudi ime sprevodnika, kateremu
je bil voz dodeljen.

V »Vlakovnem poročilu" javlja vlakovodja vse nedostatke
in nerednosti, ki se po prom. pravilniku čl. 97, t. 7 ne javljajo
v potnem listu pod »Opombami", kakor tudi vse izredne do¬
godke in nezgode.

Vsako priloženo vlakovno poročilo ali naznanilo o vozovnih
poškodbah se mora zabeležiti v opombah potnega lista.

136

35 .

Potni list za strojno službo.

V vsaki izhodni ali oni postaji, kjer se stroji menjajo, izroči
strojevodja vlakovodji potni list za strojno službo (obr. C štev.
129). Ta zapisnik vsebuje označbo vlaka, številko stroja, ime in
priimek strojnega osobja, kakor tudi domovno postajo osobja in
stroja.

Vlakovodja vodi zapisnik po predtisku. Rubrik „10 osnih
kilometrov" in „100 kilometerskih ton" vlakovodja ne izpolni.
Zamude vpisuje ločeno, in sicer posebej zamude v breme strojne
službe in posebej zamude v breme prometne službe. Pod opombe
vpisuje počasne vožnje, številke in lastninski znak odstavljenih
vozov, pokvarjen brzinomer, oddajo olja za mazanje vročih osi.
Tu pripomni nadalje vlakovodja, če ni bil izstavljen premikalni
zapisnik in koliko časa se je ogreval vlak pred odhodom in med
vožnjo. Pri vseh opombah se mora navesti kratko kraj, kie se
je kaj pripetilo in bližje okolnosti.

Za pravilnost vpisov je odgovoren vlakovodja.

Po prihodu vlaka v postajo, kjer se stroj menja, ali v končni
postaji izroči vlakovodja ta zapisnik strojevodji.

Potne liste za strojno službo o vožnjah s snežnimi plugi in
materijalnimi vlaki pošlje kurilnica progovni sekciji. Po spopolnitvi
s potrebnimi podatki in potrdilu o izvršenem delu in kontiranju
se ta zapisnik pošlje takoj kurilnici, kateri pripada uporabljeni
stroj.

Ce se materijalni vlak ustavi med dvema postajama radi
nakladanja, oz. razkladanja, se mora v rubriki „Postaja“ vpisati
dotični kraj (kilometer).

137

Odprava in promet vlakov.

36 .

Nastop službe vlakospremnega osobja.

Glede nastopa službe vlakospremnega osobja, se določajo
sledeče izjeme k členu 102, t. 2 prom. pravilnika:

A) Radi večje množine dela in da se morejo vsi posli pri
vlakih v redu opraviti, mora nastopiti vsa skupina, ne samo
vlakovodje in prtljažniki, službo redno najmanj 1 uro pred odho¬
dom potniških in tovornih vlakov na sledečih progah:

1. Zagreb gl. kol.—Postojna,

2. Zidani most—Maribor gl. kol.,

3. Ljubljana gl. koL—Jesenice,

4. Ljubljana—Kamnik,

5. Pragersko—Velika Kaniža,

6. Maribor gl. kol.—Pliberk.

B) Z ozirom na manjši obseg dela pri prevzemanju vlakov
.nastopijo tudi vlakovodje službo šele pol ure pred odhodom
vlakov na sledečih progah:

1. Ljubljana gl. kol.—Vrhnika,

2. Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto,

3. Poljčane—Zreče,

4. Grobelno—Rogatec,

5. Maribor—Št. Ilj,

6. Kranj—Tržič,

7. Jesenice—Rateče,

8. Ormož—Hodoš,

9. Čakovec—Dolnja Lendava,

10. Ljutomer—Gornja Radgona,

11. Velenje—Dravograd-Meža,

12. Grosuplje—Kočevje,

13. Novo mesto—Trebnje—Št. Janž,

14. Novo mesto—Straža-Toplice,

15. pri personalnih vlakih, ki vozijo iz Ljubljane v Zalog ter

iz Maribora v Falo in Ruše.

Glede nastopa službe pri vlakih na ostalih progah: Lju¬
bljana—Karlovac, Jesenice — Podbrdo in Celje — Velenje velja
predpis prometnega pravilnika člen 102, točka 2.

Predpisu ni zadoščeno, če se osobje 1 uro, oz. pol ure pred
odhodom vlaka šele javi pri vlakovnem odpravniku, ampak mora
biti ob določenem času že z vso opremo na prostoru in mora
začeti s prevzemanjem vlaka.

138

37 .

Vožnja v službenem vozu in stroju.

1. V službenem vozu pri osebnih vlakih se smejo voziti
razen vlakovodje in prtljažnega kondukterja:

a)  kontrolni organi;

b)  nadzorniki proge, brzojava in signalov, ako se vozijo
službeno na njim dodeljeni progi;

c)  snažilci baterij, ako spremljajo aparate in baterije;

č)  progovni obhodniki, kadar nosijo seboj svoje orodje.

2. V službenem vozu pri tovornih vlakih se smejo voziti
razen pod 1. a) — č)  navedenih uslužbencev še:

d)  žel. zdravniki in organi sanit. odseka;

e)  vlakovno osobje, ki se vrača po službenem naročilu v
domovno postajo, oziroma kadar potuje k prevzemu kakega vlaka.

3. Vsi kontrolni organi in žel. zdravniki imajo vozovnice
opremljene z žigom, oz. žigi:

„Velja za vožnjo na stroju".

„Velja za tovorne vlake".

„Velja za vožnjo v službenem vozu".

4. Nadzorniki proge, brzojava in signalov ter signalni klju¬
čavničarji in snažilci baterij morajo imeti vozovnice opremljene
z žigom:

„Velja za tovorne vlake od . . . . do . . . .

„Velja za vožnjo v službenem vozu od . . . . do . . . . “

in nadzorniki še:

„Velja za vožnjo na stroju od . . . . do . . . .

5. Vlakovni uslužbenci, ki potujejo brez službe „v režiji", se
morajo po „Pravilniku o postranskih prejemkih" člen 52, točka d)
javiti pri vlakovodji in mu osebno izročiti knjižico za kilometražo
in premijo.

6. Progovni obhodniki morajo imeti vozovnice, opremljene
z žigom:

„Velja za tovorne vlake od . . . .do . . .

»Velja za vožnje v službenem vozu od . . . . do . . . ■ “■

7. Ako se dovoli izjemoma še drugim uslužbencem vožnja
s tovornimi vlaki, mora biti iz vozovnice razvidna proga in šte¬
vilka vlaka, katerega sme dotični uporabljati. Tudi to dovoljenje
se izdaja vsikdar le sporazumo s prometnim oddelkom.

139

8. Vsi uslužbenci, ki se vozijo v službenem vozu, razen
konlrolnih organov, se morajo vozili v prtljažnem oddelku in ne
smejo biti v službenem prostoru, ki je namenjen za vlakovodjo
in prtljažnega kondukterja.

9. Vlakovodja se mora vsikdar prepričati, če so uslužbenci
upravičeni, da potujejo v službenem vozu in mora vpisati v
potni list pod pripombe njih ime, zvanje in progo, na kateri so
se vozili v službenem vozu. Kontrolni organi, činovniki 1. in II.
kategorije vpišejo te podatke sami v potni list. Vlakovni usluž¬
benci se vpišejo na podlagi knjižice za kilometražo in sicer se
vpiše, če potujejo v skupinah, ime vlakovodje in število njegovih
sprevodnikov n. pr. »Ljubljana gl. kol. Vlakovodja N.N. in 5 spre¬
vodnikov Maribor gl.kol.“; če pa potujejo posamezno, ime in čin
z navedbo prepotovane proge.

10. Strojevodja se mora prepričati o upravičenosti vožnje na
stroju. Tudi imena in zvanje uslužbencev, ki potujejo na strojih,
se morajo vpisati pod opombami potnega lista kot določa to t. 9.

140

38 .

Pregledovanje kretnic in stalnih signalov
po postajnem osobju.

A. Pregled kretnic za vlakovni promet.

I. Postaje (izogibaiišča) z nezavarovanimi in nezaklenjenimi kret-
n cami.

1. V postajah, kjer pregleduje kretnice določeni uslužbenec
(nadkretnik), mora ta pred uvozom ali izvozom vsakega vlaka
pregledati vse ročne kretnice, če so pravilno postavljene. Pri
kretnicah, katere prevozi vlak proti ostrici, mora poleg pravilne
lege ugotoviti, če se stika ostrica z glavno tirnico. Pri kretnicah,
katere prevozi vlak po ostrici, se prepriča o pravilni legi le s
pogledom na kretniške nastavke.

Ko je pregledal kretnice in.se prepričal, da je uvozni, ozi¬
roma izvozni tir prost in da za uvoz, oz. izvoz vlaka ni zapreke,
javi prometniku telefonično:

„Uvoz (izvoz) za vlak štev. ... na tir (iz tira) štev. . . .
prost. Podpis nadkretnika."

Obvestilo vpišeta nadkretnik in prometnik z navedbo časa
v telefonski zapisnik.

Kjer ni telefonične zveze, vpiše nadkretnik obvestilo v svojo
službeno knjigo in jo dostavi prometniku. Ta potrdi prejem s
svojim podpisom in z označbo časa, knjigo pa vrne nadkretniku.
bele po prejemu obvestila sme postaviti prometnik uvozni, oz.
sčitni ali izvozni signal na „Slobodno“.

2. Na postajah (izogibališčih), kjer ni nadkretnikov, mora
prometnik sam pregledati kretnice po določbah točke 1. Ako je
na kretniški postojanki telefon, vpiše prometnik v telefonski za¬
pisnik, sicer pa v službeno knjigo:

„Uvoz (izvoz) za vlak štev. ... na tir (iz tira) štev. . . .
prost. Podpis."

II. Postaje z zanesljivo zaklenjenimi kretnicami.

1. V postajah, kjer so uvozne in izvozne kretnice za vožnjo
proti ostrici v premo ali odklon zanesljivo zaklenjene, se te
kretnice pred uvozom ali izvozom vlakov ne pregledajo. Ključi
zaklenjenih kretnic morajo biti med uvozom, oz. izvozom v var¬
stvu nadkretnika na določenem mestu.

Ce vozi vlak preko zaklenjenih in nezaklenjenih kretnic
proti ostrici, se morajo nezaklenjene kretnice pregledati po do¬
ločbah A I 1.

141

Nadkrelnik javi prometniku, da so kretnice zaklenjene:

„Uvoz (izvoz) za vlak štev. ... na tir (iz tira) štev. . . .
prost, kretnice v pravilni legi zaklenjene. Podpis nadkretnika."

Obvestilo se vpiše kakor pod A I 1.

2. Kjer ni nadkretnika, morajo biti ključi zaklenjenih kretnic
pred dohodom, oz. odhodom vsakega vlaka v varstvu prometnika
na določenem mestu.

Pregled kretnic, katerih ključi so v rokah prometnika, odpade.

3. Uslužbenec (prometnik ali nadkretnik), ki prevzame ključe
v svoje varstvo, se mora pri prevzemu vselej prepričati, če je
prevzel prave ključe. Zato mora biti označena na vsakem ključu
številka kretnice in če zaklepa kretnico v premo ali odklon.

4. Kadar se. na postajah z zanesljivo zaklenjenimi kretni¬
cami vrši križanje, se mora kretnik po uvozu vlaka hitro podati
nasproti uslužbencu, ki mu prinaša ključe za izvoz nasprotnega
vlaka.

V dolgih postajah z ročnimi kretnicami, kjer vršijo prometno
službo le prometniki in kretniki, je pri ostrem križanju dovoljeno,
da izroči prometnik ključe vlakovodji onega vlaka, ki je prvi
dospel v postajo. Vlakovodja odda po uvozu nasprotnega
vlaka ključe kretniku, da prestavi kretnice za izvoz njegovega
vlaka. V tem primeru je vlakovodja nadzorni uslužbenec po
členu 108, točka 6 Prometnega pravilnika, ki sme med uvozom
hraniti ključe. Ta olajšava mora biti v postajah, kjer se izvaja,
navedena v postajnem službenem redu t. 32.

5. Kot splošno pravilo velja, da morajo biti vse kretnice
zaklenjene v normalni legi. V prometnih pisarnah, službenih pro¬
storih kretnikov in nadkretnikov morajo biti izvešene razpredel¬
nice, kjer je razvidna normalna lega ročnih kretnic in kako
morajo biti pri posameznih vožnjah zaklenjene.

Ključi morajo biti v varstvu nadkretnika, oz. prometnika tudi
tedaj, če se ne pričakuje noben vlak. Za premik in čiščenje
mora prometnik, oz. nadkretnik izročiti ključe kretniku, ki mora
po končanem dela kretnice zopet zakleniti v normalno lego in
oddati ključe prometniku, oz. nadkretniku.

III. Postaje s popolnoma zavarovanimi kretnicami.

Pregled kretnic se vrši po določbah prometnega pravilnika
člen 198, točki 3 in 5.

B. Pregled kreinic po kretnikih, prometnikih in
postajnih šefih.

1. Kretniki. V vsaki kretniški postojanki mora biti izvešena
razpredelnica, kjer je določen čas, kedaj morajo kretniki razen
pri nastopu službe, še pregledati vse kretnice in varnostne na-"
prave glede na njih uporabljivost (Prom. prav. čl. 20, t. 2).

Ta pregled se mora vršiti v času, ko ni vlakov in sicer na
postajah (izogibališčih) z dnevno in nočno službo štirikrat na

142

dan, to je vsakih šest ur enkrat; na postajah (izogibališčih) z
dnevno službo trikrat, to je v jutranjih, opoldanskih in večernih urah,

Kretniki morajo vpisati pregled v svojo službeno knjigo,
kjer označijo čas pregleda, številke pregledanih kretnic in do¬
stavijo svoj podpis.

2. Prometniki. Prometniki, ki ne pregledujejo sami kretnic
za vlakovni promet po členu 108 Prom. prav., morajo pregledati
kretnice, varnostne naprave in stanje kretniškega osobja vsakih
12 ur enkrat.

Te kontrole morajo biti nepričakovane in se morajo vršiti
ob različnih dnevnih, oz. nočnih urah. Čas za nočne kontrole je
med 22. in 5. uro. Pregled se mora vpisati z barvastim svinč¬
nikom v kretnikov zapisnik in lastnoročno podpisati.

Na postajah, kjer ni telegrafistov ali drugih za brzojavno
službo usposobljenih uslužbencev in vrše prometniki brzojavno
službo sami, mora prometnik obvestiti telefonično (brzojavno)
eno sosednjih postaj, kdaj odide na kontrolo in kdaj se je vrnil.
To obvestilo morata obe postaji vpisati v telefonski (brzojavni)
zapisnik. Naloga obveščene postaje je, da se pri morebitnem
klicanju odsotnega prometnika javi in pojasni, zakaj se klicana
postaja ne oglasi.

3. Šefi postaj (izogibališč). Po členu 20 Prom. prav. morajo
šefi postaj pregledati kretnice dnevno vsaj enkrat in sicer
ob priliki odrejene dnevne kontrole. Istočasno morajo šefi postaj
pregledati vse izvozne, smerne in uvozne signale in pripadajoče
žične vode v postajnem območju ter se prepričati o njih upo¬
rabljivosti. Pregled kretnic in stalnih signalov morajo zabeležiti
v zapisnike, ki so določeni v točki 31 in 40 postajnega službe¬
nega reda, označiti čas in beležko podpisati.

4. Na kretniških postojankah, ki so telefonično zvezane s
prometnim uradom, se uporablja za službeno knjigo telefonski
zapisnik, kjer se poleg telefonskih pogovorov vpisuje tudi pregled
kretnic, določen pod A in B. V službenih uticah, kjer ni telefona,
se pregled kretnic vpisuje v službeno knjigo; kjer ni službenih
utic, mora biti spravljena službena knjiga v posebni skrinjici, ki
je postavljena na vsaki strani postaje. Skrinjica mora bili za¬
klenjena, ključ pa se mora hraniti v prometni pisarni. Telefonski
zapisnik, oz. službena knjiga mora biti na postojanki, oz. v skri¬
njici pritrjena z vrvico, njen vozel pa zalivkan.

Dvojniki kretniških ključev se morajo hraniti na mestu, ki
je dostopen prometniku in sicer tako, da se uporaba lahko takoj
ugotovi. Zato mora biti vsak dvojnik v posebnem ovitku, ki je
primerno označen in zapečaten s privatnim žigom postajnega šefa.
Vendar pa se morajo hraniti dvojniki na drugem mestu, kakor
pa unikati.

O vsaki uporabi dvojnika se mora poročati direkciji po
pristojnem šefu prometne službe.

143

39 .

Indirektna odprava vlakov.

A.) Splošne določbe.

v

1) Cl. 121 t. 1. Pravilnika o vršenju saobračajne službe pred¬
videva direktno in indirektno odpravo vlakov.

Direktno se odpravi vlak, ako da prometnik vlakovodji nalog
za odhod vlaka ustno pri službenem vozu neposredno pred od¬
hodom.

Indirektno se odpravi vlak tedaj, če da prometnik vlakovodji
nalog za odhod potom posrednika.

2) Indirektna odprava se lahko izvrši na dva načina:

a)  Na postajah, ki imajo na vsaki strani postaje pri uvoznih
kretnicah postavljalnice, oziroma kretniške postojanke, ki so
zvezane s prometno pisarno s telefonom, odpravi prometnik vlak
po kretnikih.

Vlakovni odpravnik da kretniku nalog za odhod telefonično
z besedami:

„Vlak štev. .....  odpelje točno" ali »Vlak štev.

odpelje ob . . uri . . min. Podpis odpravnika."

Ta nalog vpiše kretnik v telefonični zapisnik in ga nese
vlakovodji, ki potrdi prejem naloga s svojim podpisom v telefo-
ničnem zapisniku, šele na-to sme dati vlakovodja ob določenem
času znamenje za odhod.

Tudi vlakovni odpravnik mora zabeležiti dani odhodni nalog
v svoj telefonični zapisnik.

V slučaju nemogočega telefoničnega sporazuma se odpravi
vlak po načinu b).

b)  Na postajah z osrednjimi postavljalnicami ali kjer kret¬
niške postojanke nimajo telefonične zveze s prometno pisarno,
oziroma kjer niso kretniške postojanke stalno zasedene, zapiše
prometnik odhodni nalog z istim besedilom kot pod a) v za to
določeno knjižico in jo odpošlje vlakovodji po posebnem slu
(postajnem delavcu ali kretniku, ki mora odkleniti kretnice za
izvoz).

Ako ni za prenos knjižice na razpolago nobenega postaj¬
nega uslužbenca, ker je n. pr. postajni delavec zaposlen z raz¬
kladanjem, odda prometnik knjižico bližnjemu sprevodniku. Nalog
se prenese nato vlakovodji od sprevodnika do sprevodnika in
vlakovodja potrdi prejem naloga s svojim podpisom v knjižici
•er odda nato ob določenem času za odhod predpisane signale.
Knjižico vrne vlakovodja prometniku na isti način kot jo je prejel.

3) Pred izročitvijo odhodnega naloga mora seveda promet¬
nik izvršiti vse pogoje, ki jih določa Pravilnik o vršenju saobra-

144

čajne službe v členu 121 točka 5 in ne oprošča indirektna
odprava prometnika nobenih dolžnosti, ki mu jih nalaga ta člen.

4) Indirektni odhodni nalog mora oddati prometnik vedno
šele neposredno pred odhodom; vendar mora upoštevati pri tem
tudi čas, ki se rabi za prenos naloga. Zato mora prometnik
oddati kretniku telefonični nalog za odhod, oziroma oddati knji¬
žico uslužbencu, da jo prenese vlakovodji kake 2 do 3 minute
prej, kot je določil odhod vlaka.

5) Direktna odprava vlakov ima vedno prednost pred indi¬
rektno in naj se uporablja vsikdar, kadar je mogoče.

6) Potniški vlaki se odpravljajo le direktno; indirektna
odprava vlakov je dovoljena samo pri mešanih, brzotovoinih,
tovornih in delovnih vlakih.

Ti vlaki se smejo odpraviti v vseh postajah indirektno na
določeni način in sicer:

a)  pri križanjih, ako je med odhodoma obeh vlakov manj
kot 10 min. presledka;

b)  ako čakajo na odjavo in morajo odpeljati po dospeli
odjavi prej kot v 5 minutah.

Primer; V postaji se križata dva vlaka. Med odhodoma obeh
vlakov je devet ali manj minut. V tem primeru se odpravita oba
vlaka indirektno, ako sta oba vlaka tovorna vlaka; ako je eden
izmed njih potniški vlak, se mora odpraviti potniški vlak brezpo¬
gojno direktno; ako sta oba vlaka potniška se morata odpraviti-
oba direktno.

V postaji se križata dva vlaka in je med odhodom obeh
vlakov 10 ali več minut presledka. Oba vlaka se odpravita di- .
rektno, ako nima dotična postaja za odpravo mešanih, brzoto-,
vornih, tovornih in delovnih vlakov v določeni smeri olajšave po
naslednji točki c).

c)  Na gotovih postajah je rodi lokalnih razmer n. pr. radi
prevelike oddaljenosti vlaka od postajnega poslopja dovoljena
indirektna odprava, mešanih, brzotovornih, tovornih in delovnih
vlakov, ki imajo preko 60 osi v določeni smeri tudi tedaj, če
vlak ne čaka na križanje ali odjavo. Pri indirektni odpravi po
kretnikih mora biti službeni voz bližje kretniški postojanki kot
postajnemu poslopju. Dotične postaje so razvidne iz priloženega |
seznama pod B).

7) Pred vsako indirektno vlakovno odpravo, ki je dopustna,
mora po možnosti obvestiti prometnik vlakovodjo na kakšen
način bo vlak odpravljen, da je vlakovodja na to pripravljen in
da ne nastanejo radi odprave prepiri in nadaljne zamude vlakov.

8) Tudi pri dopustni indirektni odpravi se mora obvestiti
vlakovno osobje o vsebini pismenih nalogov, kot določa to pro¬
metni pravilnik in podpisati vlakovni zapisnik, če je to po pro¬
metnem pravilniku potrebno.

‘ 9) Vsikdar pa morajo skrbeti tudi vlakovodje sami za hitro

direktno odpravo vlakov in ne smejo čakati v ali pri službenem

145

vozu na dohod prometnika, če je mogoče pospešiti odpravo na
ta način, da gredo prometniku nasproti n. pr. radi podpisa v vla¬
kovnem zapisniku i. t. d.

Ako bi prometnik ne prišel odpraviti vlaka ob določenem
času, je vlakovodja dolžan, da se zanima za vzrok in da pravo¬
časno opozori prometnika na odpravo.

10. Tudi pri indirektni odpravi mora prometnik opazovati
odhajajoči vlak in paziti na morebitne signale kot določa to
Pravilnik o vršenju saobračajne službe člen 121, točka 8.

11. Postaje morajo temeljito podučiti kretnike in one po¬
stajne uslužbence, katere se določi za prenos odhodnega naloga
o njihovih dolžnostih; domicilne postaje pa morajo razložiti
vlakospremnemu osobju zlasti pa vlakovodjem, kako, kdaj in
kateri vlaki se smejo odpravljati indirektno.

Posebno se morajo opozoriti, da se postavitev izvoznega
signala na „Slobodno“ ne sme nikdar smatrati za odhodni nalog.
Tudi odprava vlakov z znaki ali ročnimi znamenji kakor tudi
pogojne odprave z besedami n. pr.: »Odpeljite, če dospe vlak
štev. . . .“ ali »ko začujete vozni signal" ne smejo vlakovodje
upoštevati in smejo odpeljati le na direktno povelje prometnika,
oziroma na njegov pismeni nalog, ki so ga sprejeli na zgoraj
navedeni način.

12. Vsaka postaja mora izvesti razpredelnico, iz katere je
razviden na dotični postaji dopusten način indirektne odprave
vlakov po sledečem vzorcu:

Olajšava

pri odpravi vlakov v postaji

zmed tu navedenih inačic izbere vsaka postaja le one, ki veljajo
za njo in tako sestavljeno razpredelnico predloži v odobritev
pristojnemu šefu prometne službe, odobreno pa izvesi v pro¬
metni pisarni.

10

146

B) Seznam

onih posiaj, kjer je dovoljena po točki 6 c indirektna odprava mešanih,
brzotovornih, tovornih in ddovnih vlakov radi krajevnih razmer.

148

40 .

Odprava strojnih vlakov med postajama Maribor
gl. kol. in Maribor kor. kol.

A. Splošne določbe.

1. Med postajama Maribor gl. kol. in Maribor kor. kol.
vozijo prazni stroji po možnosti v skupinah kot strojni vlaki.
Na sestavo strojnega vlaka se ne sme čakati več kot 15 minut.

2. Za strojne vlake veljajo iste določbe signalnega in pro¬
metnega pravilnika kot za druge vlake. Zato morajo biti strojni
vlaki opremljeni s čelnimi in sklepnimi signali. Vožnja stroj¬
nega vlaka se mora naznaniti s prijavo in z voznim signalom,
ki se mora vpisati v obeh postajah v signalni zapisnik. Poleg
tega se mora javiti vsak odhod strojnega vlaka še pred od¬
hodom namembni postaji telefonično. Napoved strojnih vlakov
drugi postaji s kakimi zvončnimi znaki na bloku je strogo
prepovedana.

Da se preprečijo postanki strojnih vlakov pri signalu G
mora postaja Maribor gl. kol., če nima za strojni vlak prostega
uvoznega tira, to takoj po telefonični napovedi sporočiti postaji
Maribor kor. kol., ki nato zadrži strojni vlak, dokler mu po¬
staja Maribor gl. kol. ne dovoli odprave.

3. Službo vlakovodje vrši strojevodja; ako je pri vlaku
več strojev, potem je vlakovodja oni strojevodja, ki je na čelu
vlaka.

4. Vsak strojni vlak mora imeti potni list, ki obsega tele
podatke:

a)  Številko strojnega vlaka, progo in datum;

b)  Številko stroja in tenderja, ime in priimek strojevodje
in kurjača.

Ako vozijo strojni vlaki brez številke, se mora pri vsakem
stroju vpisati, za kateri vlak je stroj namenjen, oz. od katerega
vlaka se stroj vrača.

c)  Potrdilo, da ima strojevodja-vlakovodja točno idočo uro;

č)  Vozne podatke. Ako se ustavi stroj na progi, se mora

vpisati postanek v posebno vrsto.

d)  Opombe.

5. Strojni vlaki se odpravljajo neposredno ali posredno.

Pri neposredni odpravi vpiše vlakovni odpravnik sam vse

podatke v potni list in odpravi strojni vlak osebno.

149

6. Pri posredni odpravi pa izstavi prometnik potne liste
za naslednjo perijodo in vpiše podatke pod a), c) in d) ter jih
pošlje posredniku po določenem uslužbencu. Posrednik vpiše
nato podatke pod b). Ko je strojni vlak za odhod pripravljen,
javi to posrednik telefonično vlakovnemu odpravniku, kida nato,
če ni zapreke, nalog za odhod telefonično z besedami:

„Strojni vlak štev. . . . (oziroma ^ vlak(a) štev. . . .

odpelje točno" ali

»Strojni vlak štev. . . . odpelje ob . . uri . . min. Podpis."

Posrednik vpiše ta nalog dobesedno v telefonski zapisnik,
odhodni čas pa v vlakovni zapisnik. Ob določenem času se
poda posrednik k strojevodji, ki vrši pri strojnem vlaku službo
vlakovodje, primerja ure ih ga odpravi s tem, da mu izroči
potni list in napove čas odhoda.

Ker se vrši posredna odprava vlaka z izročitvijo potnega
lista, ne sme izročiti posrednik potnega lista strojevodji nikdar
pred odhodom strojnega vlaka.

Ako bi strojni vlak radi nepričakovanih zaprek ne mogel
odpeljati ob napovedanem času, prečrta posrednik sporazumno
s prometnikom že vpisani odhodni čas v potnem listu in vpiše
vzrok zamude in dejanski odhodni čas nad prečrtanim časom.

Morebitne dogodke na progi in dohod strojnega vlaka v
namembno postajo vpiše v potni list strojevodja-vlakovodja.

B) Določbe za postajo Maribor kor. kol.

7. Za odhod na postajo Maribor gl. kol. namenjeni stroji
se pripravijo v Mariboru kor. kol. na tirih štev. 22, 23, 24, 25
ali 27.

Ako sestoji strojni vlak iz več strojev, potem se mora
sestaviti strojni vlak na navedenih tirih sporazumno s postajo
Maribor gl. kol., ki določi vrstni red in lego strojev, kakor jih
potrebuje.

Sestava vlaka mora biti končana najmanj 5 min. pred voz-
norednim odhodom.

8. Strojni vlaki se odpravljajo v Mariboru kor. kol. vedno
posredno po organu kurilnice.

Kurilniški posrednik javi telefonično prometniku priprav¬
ljenost in številko strojnega vlaka. Takoj nato nakaže izvozno
cesto po električnem tirnem nakazovalcu, ki je v kurilniški
utici in v postavljalnici štev. 1. Pri tem nakazovanju zazvoni
istočasno zvonilo na postajni bločni napravi v prometnem
uradu in v električnem nakazovalcu v postavljalnici štev. 1. Ce
ni za izvoz strojnega vlaka nobene ovire, izvršita prometnik
in za njim blokar na svojih bločnih aparatih potrebno mani¬
pulacijo, ko je slednji še prej pravilno usmeril kretnice za na¬
kazano izvozno cesto.

150

Odpravo vlaka izvršita nato prometnik in kurilniški po¬
srednik po določbah točke 6.

Ko stoji izvozni signal E na slobodno in ko se je kuril¬
niški posrednik prepričal, da so tudi kretnice za izvozno cesto
pravilno usmerjene, da vlakovodji strojnega vlaka nalog za
odhod; za pravilno lego kretnic in izvoznega signala pa je od¬
govoren tudi strojevodja na čelu vlaka, ki vrši službo vlakovodje.

9. Če strojni vlak ne more voznoredno odpeljati iz kuril¬
nice, mora to kurilnica telefonično javiti vlakovnemu odpravniku
vsaj 5 minut pred voznorednim odhodom in mu naznaniti, kedaj
bo strojni vlak predvidoma lahko odpeljal.

Ko so zapreke odstranjene in more strojni vlak odpeljati,
javi kurilnica, da je vlak za odhod pripravljen.

Na podlagi te prijave določi vlakovni odpravnik odhodni
čas in odpravi vlak posredno po določbah točke 6. Kurilniški
posrednik vpiše v potni list odhodni čas in vzrok zamude.
Nadaljni postopek je določen v t. 6 in 8.

10. Če postaja Maribor kor. kol. ne more odpraviti stroj¬
nega vlaka ob voznorednem času, mora to vlakovni odpravnik
telefonično javiti kurilnici in napovedati vzrok zamude in čas,
kedaj bo strojni vlak predvidoma lahko odpeljal.

Pet minut pred odhodnim časom, ki ga je napovedal vla¬
kovni odpravnik, mu mora nato javiti posrednik v kurilnici,
da je strojni vlak za odhod pripravljen, nakar se odpravi strojni
vlak posredno po določbah točke 6 in 8.

Kurilnica mora skrbeti, da se pravočasno javi pripravlje¬
nost za odhod in da se določeni odhodni čas točno upošteva.

11. Strojni vlaki iz Maribora gl. kol. vozijo v Mariboru kor.
kol. navadno na tir štev. 28 in se morajo ustaviti brezpogojno
pred kretnico štev. 13.

Točka, kjer morajo ustaviti strojni vlaki, je označena s
kolčem, na katerem je ponoči svetiljka z modro lučjo proti vlaku.

Vožnjo od kretnice štev. 13 dalje urejuje kretnik, ki je v
kurilniškem območju.

Spremembe normalnega uvoza strojnih vlakov mora ku¬
rilnica pravočasno javiti prometniku in kurilniškemu kretniku,
prometnik pa nato postavljalnici I.

Strojevodja-vlakovodja vpiše dohod v potni list in ga odda
kurilniškemu uslužbencu, ki ureja promet strojnih vlakov in ki
se mora prepričati, če se ujema vpisani dohod z dejanskim
časom.

Kadar se nabere večje število potnih listov, jih dostavi po¬
srednik prometnemu uradu po svojemu uslužbencu, ki prinaša
tudi nove potne liste za odhajajoče stroje, kot je to določeno
v točki 6.

Tekom popoldneva v kurilnici oddani vlakovni zapisniki
se morajo predati prometnemu uradu najkasneje  do 20. ure,
ker se odpošljejo z vlakom štev. 9015.

151

Vlakovni odpravnik mora dospele potne liste pregledati,
podpisati in poslati z drugimi potnimi listi direkciji, cddelek 11/2 v.

C. Določbe za postajo Maribor gl. kol.

12. Strojni vlaki, ki vozijo iz Maribora gl. kol. na kor. kol.
se odpravljajo na glavnem kolodvoru neposredno iz tirov pred
postajo po točki 5, ali pa se zbirajo stroji na tiru št. 4 med
izvozno kretnico in potnim signalom M, od koder se odprav¬
ljajo posredno potom kretnika postojanke 430 (7).

Da se zbere večje število strojev za skupni strojni vlak,
se sme čakati največ 15 min.

13. Pred posredno odpravo strojnega vlaka mora južni
nadkretnik telefonično javiti vlakovnemu odpravniku, da je ,
strojni vlak za odhod pripravljen. Ce ni zapreke, blokira pro¬
metnik izvoz, za kar je določena na postajnem bloku posebna
postavitev premičnega gumba (strojne vožnje) in odpravi strojni
vlak s posredovanjem kretnika postojanke 430 (7). Prometnik
in krefnik morata izvršiti odpravo točno po določbah točke 6.

14. Za strojne vlake, ki prihajajo iz Maribora kor. kol. se
blokira na glavnem kol. uvoz na tir štev. 1. Na kretniški
postojanki štev. 7 pri kretnici štev. 1 je pritrdilni blok, s ka¬
terim se dovoli prometnemu uradu postavitev uvoznega signala
K na prosto. Tam službujoči kretnik sme dati to dovoljenje le
tedaj, če je koroški uvozni tir med signalom K in kretnico
štev. 1 popolnoma prost.

Strojni vlak se mora brezpogojno ustaviti pred uvozno
kretnico štev. 1. Mesto kjer se morajo ustavljati stroji, je za¬
znamovano z namejnikom, ki nosi v tmini svetiljko z modro
lučjo proti vlaku,

Strojevodja-vlakovodja vpiše dohod strojnega vleka v potni
list in ga preda kretniku na postojanki 7, ki se prepriča, če
se vpisani dohod ujema z dejanskim časom. Potne liste odda
kretnik nadkretniku, ki jih pošlje prometnemu uradu po južnem
spremljevalcu strojev. Ta spremljevalec prenaša tudi nove potne
liste za odhajajoče strojne vlake v smislu točke 6.

Vlakovni odpravnik mora dospele potne liste pregledati,
podpisati in jih poslali z drugimi potnimi lisli direkciji, od¬
delek II/2 v.

152

41 .

Vlakovne brzojavke.

Brzojavka, katero odda po členu 122 prometnega pravil¬
nika izhodna, oz. dispozicijska postaja po odhodu vsakega
vlaka, mora vsebovati številko vlaka, čas odhoda, vlakovno
težo (brt) v tonah in število osi v obliki ulomka, številko
vlakovnega stroja, priprege, oz. doprege z navedbo proge,
tovor za vmesne postaje na lastni dispozicijski progi in pri
brzih in potniških vlakih število potnikov (pot) in število vozov
po serijah, ki so dodani vlaku preko normalne garniture za
ojačenje ali po posebni odredbi.

V primeru, da je garnitura normalna, se dostavi na koncu
brzojavke besedica: navaden (nav.).

Voznoredni odhod se označi z besedico: reden (r.).

Zaradi skrajšanega postopka se smejo v vlakovnih brzo¬
javkah rabiti mesto izpisanih besed zanje določeni brzojavni
znaki.

Pri vlakih z VVestinghouse zavoro in pri brzih in potniških
vlakih, ki vozijo izjemno z ročno zavoro, se navede v vlakovni
brzojavki za številko stroja besedica: Westing ali ročna za¬
vora (roč. zav.).

Oblika takih vlakovnih brzojavk je razvidna iz primerov.
Ljubljana gl. kol. napove odhod brzega vlaka štev. 5 na progo
Ljubljana—Zidani most.

„VI 5 iz Lb r brt 312/46 str 10925 VVesting pot 140 ima
na sklepu služb voz štev XI za Beograd."

Novo mesto napove odhod tovornega vlaka štev. 9262
na progo Novo mesto—Ljubljana:

„V1 9262 iz Nm 9 uri 10 brt 422/86 str 170508 ima 18/2 Mp
52/6 Tn od tega 22/2 Tn trs 32/4 Vg od tega 14/2 živo ostalo
Lb.“

V primeru, da izhodna ali dispozicijska postaja iz katerega¬
koli vzroka ne more oddati vlakovne brzojavke takoj t. j. ne¬
posredno po odhodu vlaka, mora napovedati odhod vlaka
sosednji postaji telefonično in ta zopet svoii sosednji postaji,
dokler ni bila predpisana vlakovna brzojavka oddana.

153

42 .

Javljanje popolnega uvoza vlakov.

1. Po določbah Pravilnika o vršenju saobračajne službe
člen 111, 124 t. 2, 143 t. 14 in 175 t. 20  se sme odjaviti vlak
brzojavno, telefonično ali s posluževanjem progovnega bloka
šele tedaj, ko je celotni vlak popolnoma uvozil v postajo in
se je postavil uvozni (ščitni) signal na „Stoj“.

2. Kdaj se postavi uvozni ali ščitni signal na „Stoj“, določa
signalni pravilnik člen 25, točka 5, oz. člen 22, točka 6.

3. Celota vlaka se ugotovi po srednji sklepni svetiljki, ki
mora biti vedno na zadnjem vozu vlaka; stranske sklepne
svetiljke ne morejo biti odločilne, ker so lahko na predzadnjem
vozu, na lokalnih progah na tretjem ali celo na petem vozu
od zadaj. (Pravilnik o vršenju saobračajne službe čl. 49, t. 2).

4. Vlak je popolnoma uvozil v postajo, ko je prevozil
sklepni voz s srednjo sklepno svetiljko, oz. ko je prevozila
morebitna doprega zadnjo ločnico na uvozni strani, ki se mora
upoštevati, da ne preti naslednjemu ali nasprotnemu vlaku ne¬
varnost pri uvozu, oz. izvozu.

5. Ker pa se vlakovni odpravnik ne more vedno prepri¬
čati, če je uvozil celoten vlak in če so ločnice proste, se odreja :

a)  Na postajah (izogibališčih) s popolno električno
varnostno napravo in končnimi postavljalnicami, oz.
kretniškimi postojankami, ki so telefonično zvezane s
prometnim uradom obvesti kretnik vlakovnega odpravnika o
popolnem uvozu celotnega vlaka telefonično z besedami:

„Vlak štev.popolnoma uvozil. Sklepni signal v redu.

Podpis".

Ako sklepni signal ni v redu, oz. ako vlak ni popolnoma

uvozil, se javi: „Vlak štev.brez sklepnega signala (ali

brez srednje sklepne svetiljke). Ločnice proste", oziroma „Vlak
štev.ni popolnoma uvozil. Sklepni signal v redu, loč¬

nice zastavljene".

Kretnik vpiše obvestilo dobesedno v svoj lelefonični za¬
pisnik, prometnik pa zaznamuje le čas v prometnem dnevniku
obr. S. O. 6, oz. S. O. 7, zakar naj se napravi v rubriki

154

»Opomba" posebna kolona z napisom »Vlak popolnoma
uvozil. Sklepni signal v redu. Ura-min“.

Ako se uvoz ni v redu izvršil, mora vpisali tudi pro¬
metnik tozadevno kretnikovo obvestilo dobesedno v telefonični
zapisnik.

Na postajah, kjer bi kretniki radi neugodne lege, oz. od¬
daljenosti kretniške postavljalnice od uvoznih kretnic ne mogli
sami ugotoviti popolnega uvoza in celotnosti vlaka, morajo
javili sklepni sprevodniki kretnikom popolni uvoz takoj in brez
poziva z besedami: „Sklepni voz s signalom znotraj ločnic",
oz. »Ločnice zastavljene." Kretnik sme šele po prejemu te
prijave telefonično javiti prometniku, ali je vlak popolnoma
uvozil ali ne.

b)  Na postajah (izogibališčih) s popolno var¬
nostno napravo a le z eno srednjo postavljalnico,
oz. s kretniškimi postojankami brez telefonskih zvez in
na postajah, kjer kretniške postojanke niso zasedene
ali pa jih vobče ni, javi prometniku popolni uvoz celotnega
vlaka sklepni sprevodnik po ostalih sprevodnikih do vlako¬
vodje, oz. onega sprevodnika, ki je najbližji prometniku in ki
mu prinese to poročilo. Sklepnik mora javiti brez posebnega
poziva takoj, ko se je vlak ustavil: »Sklepni voz s signalom
znotraj ločnic" ali pa »Ločnice zastavljene".

Na postajah dvotirne proge brez prehitevalnih tirov (kot
v Hrastniku, Zagorju, Borovnici) javi sklepnik po sprevodnikih,
da je vlak cel uvozil, ko je zadnji voz z morebitno doprego
znotraj premikalnega mejnika.

6. Vlakovni odpravnik sme odjaviti vlak brezpogojno šele
tedaj, ko se je sam osebno prepričal, oz. ko je prejel obvestilo
po točki 5a) ali b), da je celoten vlak popolnoma uvozil in
ko je bil uvozni (ščitili) signal postavljen na »Stoj".

V postajah, kjer vršita prometno službo zunanji in no¬
tranji vlakovni odpravnik, odjavlja vlake edinole zunanji pro¬
metnik. Ta sprejema zato tudi telefonične prijave kretnikov.

7. Za postaje, ki nimajo prehitevalnih tirov, oz. ki imajo
sicer prehitevalne tire pa ni direktni uvoz na iste mogoč,
velja določba, da sme prometnik na teh postajah odjaviti umika¬
joči se vlak šele tedaj, ko se je vlak popolnoma umaknil na
izogibovalni tir, oz. na drugi glavni tir in se tam ustavil.

8. V postajah z napravami progovnega bloka odjavlja
vlake kretnik z blokiranjem uvoznega signala. Zato ga ne sme
nikdar blokirali prej, dokler ni celoten vlak popolnoma
uvozil. Ako se je torej vlak tako ustavil, da so ločnice za¬
stavljene, mora postaviti kretnik uvozni signal na »Stoj", blo¬
kirati ga pa sme šele tedaj, ko je vlak znotraj ločnic.

Javljanje popolnega uvoza na teh progah odpade, vendar
je prometnik po čl. 129 t. 1, oz. čl. 121 t. 5 v) Pravilnika o

pF'"' 155

vršenju saobračajne službe ludi sam odgovoren, da je uvozni,
oz. izvozni tir prost.

9. Na postajah, ki niso opremljene z uvoznimi (ščitnimi)
signali, se odjavi vlak, ko je sklepni voz znotraj ločnic in je
to javil sklepni sprevodnik prometniku po določbah točke 5b).

10. Javljanje popolnega uvoza more izostati pri prevozečih
vlakih, kakor tudi pri brzih, potniških in strojnih vlakih.

11. Na kateri način se mora javljati popolni uvoz na po¬
sameznih postajah, je razvidno iz priložene razpredelnice. Na
postajah, ki v razpredelnici niso navedene, se prepriča pro¬
metnik sam, da je vlak popolnoma in cel uvozil.

12. Ker je za ugotovitev celotnega vlaka odločilna srednja
sklepna svetiljka, odrejamo, da morajo imeti tudi vlaki na
lokalnih železnicah po dnevi srednjo sklepno svetiljko
na zadnjem vlakovnem vozu (zatekaču).

13. Da ne ustavi strojevodja vlaka, predno je sklepni voz
znotraj ločnic, mora dajati sklepnik signal »Naprej" ali „Nazaj“,.
ki ga ponavljajo ostali sprevodniki, dokler ni prevozil sklepni
voz ločnic.

Ko je zadnji voz vlaka znotraj ločnic, da sklepnik signal
»Stoj", ki se ponovi do strojevodje na čelu vlaka. Nepravilno
e, če sklepnik po prevozu ločnic preneha dajati signal »Naprej"
ali »Nazaj", ne da bi dal ludi signala »Stoj".

Ako bi se izjemoma moral ustaviti vlak tako, da niso
spredaj ali zadaj proste ločnice, mora dotični sprevodnik, ki
je najbližji zasedeni ločnici, kriti vlak na oni strani, kjer se
pričakuje kak vlak ali kjer se premika. Glej Pravilnik o vršenju
saobračajne službe čl. 132 točka 4.

14. Prometniki morajo vedno obvestiti kretnike, če vozijo
vlaki z doprego.

15. Šefi postaj (šolski uradniki) naj temeljito in dokazno
pouče prizadeto osobje o določbah te naredbe. Zlasti naj opo-
zore vlakospremno osobje, da naj strogo upošteva določbe
pod točko 5b).

Pri vsakem tovornem vlaku je vlakovodja osebno odgo¬
voren, da vrši osobje, zlasti pa sklepni sprevodnik na do¬
ločenih postajah, svojo dolžnost.

156

Pregled,

kako se prometnik v posameznih postajah, oz. izogibališčih uveri o
popolnem uvozu celotnega vlaka.

157

158

159

160

43 .

Ukrepi za povečanje promeine varnosti.

Na podlegi preiskav se je ugotovilo, da se dogodi pre¬
težna večina nezgod na progi in postajah radi tega, ker ne
posveča osobje brzini vlakov, legi signalov ter uvozu in izvozu
vlakov na postajah one pozornosti, ki jo določata signalni in
prometni pravilnik in ki je glavni pogoj za varnost prometa.

Da se poveča prometna varnost in omeje nezgode, naj se
upošteva:

A. Vozna brzina in nje uravnavanje.

Vozna brzina je določena v voznem redu z normalnimi in
najkrajšimi voznimi časi ter z navedbo največje dopustne brzine
za poedine progovne odseke na osnovi tabele 16 dod. k voz¬
nemu redu. Dopustna največja brzina in predpisani najkrajši
vozni čas, se ne sme prekoračiti. Glej čl. 105 t. 2, 3 in 4
prom. prav. Po določbi čl. 131 t. 8 prom. prav. uravnava vozno
brzino pri vlakih z zračno zavoro strojevodja, ki je za pra¬
vilno brzino odgovoren. Pri vlakih z zračno zavoro, katerim
je priklopljeno več vozov z ročno zavoro, kot je to dopustno
po čl. 50 prom. prav. in pri vlakih, ki se le ročno zavirajo
(pri tovornih vlakih) so odgovorni za pravilno brzino stroje¬
vodja in vse vlakospremno osobje. Pri teh vlakih je odgovorno
v prvi vrsti vlakospremno osobje, da skrbi s pravilnim poslu-
ževanjem zavor za pravo brzino in enakomeren tek vlaka.
Dolžnost vsakega poedinega sprevodnika je, da pazi stalno
na progovne nagibe in uporablja svojo zavoro tako, da vozi
vlak vedno enakomerno, brez sunkov in da ne prekorači do¬
pustne brzine. Na to morajo paziti sprevodniki tudi na vodo¬
ravni progi, če bi začel strojevodja prehitro voziti. Nikdar pa
se ne sme zanašati osobje drugo na druzega ali pa celo na
strojevodjo, da bo ta sam zadostno zaviral, ker je to protivno
predpisom in nedopustno. Važno je nadalje, da se zavira že
na potrebno razdaljo, oziroma takoj, ko začne voziti vlak
hitrejše kot je določeno. Ako vozi vlak s preveliko brzino in
se prekasno zavira, potem učinkujejo zavore le polagoma zlasti
pri slabih vremenskih razmerah kot snegu, deževju i. t. d. in ni
mogoče pravočasno ustaviti vlaka v slučaju nevarnosti. Na

161

pravočasno zaviranje naj se pazi zlasti pred progovišči z do¬
ločeno počasno vožnjo, pred opasnimi usekami, ovinki, pred
morda na stoj postavljenimi prostornimi signali in vsikdar, ko
se bliža vlak postaji.

Strojevodja je za pravo brzino soodgovoren. Njegova dol¬
žnost je, da skrbi za pravilno posluževanje tenderjeve zavore
in da daje predpisane signale s parno piščalko glasno in raz¬
ločno, ako ne uporablja vlakospremno osobje pravilno zavor.

B. Upoštevanje stalnih signalov.

Glavni namen stalnih signalov je, da se zavarujejo vlaki
proti nezgodam kot trčenju, oplazenju in zavoženju. Zato je
dolžnost vsega vlakovnega osobja, predvsem pa strojevodje,
kurjača in vlakovodje, da posvečajo legi signalov vso svojo
pozornost. Ako se zapazi signal »Stoj", oziroma pri prednjem
znamenju signal »Počasi", mora vlakovno osobje tako zavi¬
rati, da se ustavi vlak brezpogojno še pred signalom. V slu¬
čaju nevarnosti mora uporabiti strojevodja poleg zavore tudi
ostala razpoložljiva sredstva. Vsak prevoz signala »Stoj" je
najstrožje zabranjen. Glej čl. 131. toč. 15, 16 in 17 prom. pra¬
vilnika in čl. 21 t. 4 sig. pravilnika. Vlakospremno osobje,
zlasti pa vlakovodja naj se ne zanaša pri prednjih, oz. ščitnih
signalih na strojevodjin signal „Pazi“, ker ga ta nikakor ne
oprošča dolžnosti, da ne opazuje osebno signalov. Ako stroje¬
vodja pravočasno ne uvažuje lege signalov, ga mora opozo¬
riti vlakovodja s signalno vrvico, z vidnimi in slišnimi signali
ali tudi z zasilno zavoro na ustavitev vlaka pred signalom,
ki je postavljen na „Stoj“. Kadar je izvid radi megle, dežja,
snega, izredne tmine i. dr. oviran, se ne sme osobje zanašati,
da stoji signal na »Prosto", temveč mora pravočasno zavirati
in zmanjšati brzino tako, da se vlak lahko zanesljivo ustavi
pred morda na stoj postavljenim signalom. Nastalo daljšo
vožnjo se mora v vlakovnem zapisniku primerno utemeljiti
n. pr.: „Previdno pred uvoz. sgl. megla“ ali »Previdno vlak.
jav. 11 megla". Lega prednjega signala, ki ne odgovarja legi
Uvoznega signala, se mora zabeležiti vsikdar pod splošnimi
opombami v potnem listu.

Vse vlakovno osobje se opozarja, da se ne sme podcenje¬
vati važnost prednjega signala in da je upoštevanje signala
»Stoj" pogoj za varnost obrata sploh.

Signal »Stoj" se prevozi skoraj vedno le zgolj radi ne¬
pozornosti in neprevidnosti vlakovnega osobja. Primeri radi
tehničnih napak so skrajno redki. Ker ogroža ta kršitev naj¬
važnejših predpisov prometno varnost in je pogosto vzrok
večjih nezgod, bode direkcija odslej dosledno obravnavala vse
take prestopke disciplinsko po čl. 148 in 149 t. 7 Zakona o
drž. prometnem osobju.

11

162

C. Uvoz, prevoz in izvoz vlakov v postajah.

Uvozi, prevozi in izvozi vlakov v postajah so pogosto
najbolj ogroženi momenti vožnje. Pri tem se mora paziti zlasti
na lego in stanje kretnic, vozno cesto, premik na sosednjih
tirih ter na uvoz, oz. izvoz vlakov na, oziroma iz sosednjih
tirov.

Pregled kretnic, tirnih križič, uvoznega tira in ostale var¬
nostne odredbe, kakor tudi dolžnosti in odgovornost posa¬
meznih uslužbencev so jasno in točno označene v čl. 107, 108,
123, 129 t. 1, 4, 5 in 6, čl. 131, t. 6, 18 in 19, čl. 139 t. 8 prom.
pravilnika. Postajni načelniki, oz. šol. uradniki se vnovič po¬
življajo, da pogosto ponavljajo v šoli omenjene določbe ter
intenzivno nadzorujejo vestno uvaževanje navedenih predpisov.

Ako je odvisna varnost uvozečega, prevozečega ali izvo-
zečega vlaka od morda danega signala „Stoj“, potem se mora
vedno računati z možnostjo, da se ta signal prevozi. V do¬
sego popolne varnosti je torej potrebno, da počiva premik
med uvozom, prevozom in izvozom vlakov na vseh tirih, kjer
ni onemogočeno ogrožanje proste vozne ceste uvozečega, oz.
izvozečega vlaka že s tirno napravo samo. Enako se mora
smatrati, da je ogrožen na dvotirni progi izvoz križnega vlaka,
na enotirni in dvotirni progi pa tudi izvoz vlaka na morebitno
s'ransko progo in vsaki izvoz na nasprotni strani, ako se
vrši isti po tiru, ki tangira ali traverzira vozno cesto postaji
bližajočega se vlaka, če prav stoji pripadajoči signal na „Stoj“,
oz. čeprav se daje ročni signal *Stoj“. Pod navedenimi okol-
ščinami je po čl. 123 t. 1. prom. pravilnika prepovedan isto¬
časni uvoz dveh nasprotnih vlakov, po toč. 2 istega člena pa
sploh vsak istočasen uvoz, torej tudi iz stranskih smeri.

Prepoved velja tudi tedaj, ako varnostna naprava radi
svoje nepopolnosti ne izključuje takih voženj, ki se medsebojno
ogrožajo.

Ako se približuje postaji vlak, se ne sme odpraviti iz
postaje, kjer omogoča tirna ali varnostna naprava oplazenje,
oz. prerezanje vlakov, noben nasprotni in v isti smeri
vozeči vlak po tiru, ki tangira ali križa vozno cesto bli'
žajočega se vlaka. Prepovedan je tudi vsak premik, ki bi
ogrožal varnost uvozečega vlaka. Taka vožnja, oz, premik
se sme izvršiti šele tedaj, ko se je prometnik zanesljivo pre¬
pričal, da se je ustavil uvozeči vlak pred uvoznim (ščifnim)
signalom.

Na vseh postajah morajo biti izvesene v prometnih uradih,
v postavljalnicah, službenih prostorih kretnikov in v prostorih
za premikače sledeče afiše:

1. Na postajah enotirne proge:

„V točno uvaževanje!

Ako se približuje vlak postaji, se ne sme odpraviti noben

163

izvozeči vlak in se ne sme dovoliti noben premik, ki bi tan-
'giral ali križal vozno cesto bližajočega se vlaka.

V neizogibnih primerih se smejo izvršiti take vožnje šele
tedaj, ko je zanesljivo ugotovljeno, da se je približajoči vlak
ustavil pri uvoznem-ščifnem signalu."

2. Na postajah dvotirne proge:

„V točno uvaževanje!

Ako se približuje vlak postaji, se ne sme odpraviti noben
"vlak v nasprotni in isti smeri, ako bi tangiral ali prerezal
vozno cesro prihajajočega vlaka; tudi se ne sme podvzeti
nikak premik, ki bi ogrožal uvozno cesto bližajočega se
vlaka.

V neizogibnih primerih se smejo izvršiti take vožnje šele
tedaj, ko je zanesljivo ugotovljeno, da se je bližajoči vlak
ustavd pri uvoznem (ščitnem) signalu, oziroma pri bližnji blo¬
kovnimi ali vlakojavnici."

Člen 129 t. 6. prom. pravilnika dovoljuje uvoz vlakov na
zaseden tir pod pogojem, da je vlak o tem pismeno obveščen
po postaji, kjer ima vlak zadnji postanek ali da se ustavi vlak
pred postajo, to je pred uvoznim (ščitnim) signalom in se tam
ustmeno obvesti o uvozu na zaseden tir. Ker pa je varnost
vlaka, ki vozi na zaseden tir, odvisna v veliki meri tudi od
tega, da ve osobje do katere točke je tir zaseden, dopolnju¬
jemo navedeno določbo sledeče:

Vlak, ki dobi pismeni nalog za uvoz na zaseden tir, se
mora ustaviti pred uvozno kretnico. Vožnja se nadaljuje pre¬
vidno šele tedaj, ko sta se strojevodja in vlakovodja osebno
prepričala, do kje je tir zaseden, ali pa pri oviranem razgledu,
ko ju je o tem kretnik, oziroma za to odposlani uslužbenec
ustno poučil.

Uvozi na zaseden tir se morajo omejiti na neizogibne primere.

v

C. Zadržavanje vlakov pred uvoznim-ščitnim signalom.

Po členu 129 t. 1 prom. pravilnika, čl. 22 t. 4 ter čl. 25 t. 4
signalnega pravilnika morajo skrbeti prometniki, da se ne za¬
držujejo vlaki pred uvoznim (ščitnim) signalom. Mnogoštevilni
nedostatki pa dokazujejo, da omalovažujejo prometniki to dol¬
žnost vedno bolj in da smatrajo zadržavanje vlakov pred signali
za po vsem dopustno.

Postanek vlaka pred signalom je nerednost, ki ograža
varnost prometa (glej izvajanje pod B. in C.) Dogodilo se je že,
da se je predčasno odjavil pri signalu zadržani vlak in da je
zapeljal naslednji vlak na njega. V vsakem primeru pa preti
nevarnost, da se ustavljeni vlak raztrga, kar povzroči lahko
težke posledice.

Prometniki se poživljajo, da posvečajo nemotenemu uvozu
vlakov vso pozornost. Premik in vsaka druga manipulacija, ki

11 .

464

bi uvirala uvoz, se mora pravočasno ustaviti in dovršiti še le
po uvozu. V primeru zakašnjenja se mora izračunati dohod vlaka
na podlagi najkrajšega voznega časa. Upoštevati pa se mora
tudi možnost, da dospe vlak radi eventuelne razlike ur nekoliko
predčasno ne le v postajo, temveč že k prednjemu, oz. ščitnemu
signalu.

Kod načelo velja, da se sme ustaviti vlak pred signalom
le v primeru neobhodne potrebe, nikdar pa ne radi netehtnih
vzrokov, katerim se more izogniti s pravočasnim in smoternim
disponiranjem.

Pri križanjih mora prometnik zanesljivo izračunati, kateri
vlak bo kot prvi uvozil. Spreminjanje uvoza neposredno pred
dohodom vlaka je, razen v nevarnosti, prepovedano.

Pred uvoznim, ščitnim ali prostornim signalom ustavljeni
vlak sme nadaljevati vožnjo le na ukaz vlakovodje in mora
pri tem, razen če preti nevarnost, vlakospremno osobje oddati
signale „Na mesta“, „Za odhod pripravljen" in „Odhod“, pri
dopregah vrhutega tudi strojno osobje signala „Odvrife" in
„Pazi“, kot je to določeno za odhod iz postaje.

44 .

Pripenjanje in odpenjanje vlakovnih, priprežnih
in doprežnih strojev.

V izhodnih, končnih in onih postajah, kjer se stroji men¬
jajo, pripenja in odpenja vlakovne in doprežne stroje načeloma
postajno (premikalno) osobje. Kjer pa premikalnega in primer¬
nega postajnega osobja ni, izvrši to manipulacijo pri tovornih
vlakih vlakospremno osobje, pri brzih in potniških vlakih pa
strojno osobje (kurjač).

Priprego pripenja in odpenja vedno kurjač vlakovnega
stroja.

S spenjanjem zaposleni uslužbenec mora speli tudi cevi
za zračno zaviranje in kurjavo. Strojevodja, oz. po njegovem
nalogu kurjač, se’ mora prepričati, da je spenjanje v redu iz¬
vršeno in je zato osebno odgovoren.

165

45 .

Uporaba zavor.

Generalna direkcija državnih železnic kakor tudi tukajšnja
direkcija sama je ugotovila, da vlakovno osobje ni zadostno
poučeno o pravilni uporabi zavor, oziroma o pravilnem zavi¬
ranju voz.

Ker ne zna osobje pravilno zavirati, se trgajo vlačne na¬
prave, kolesa pa dobivajo ploščata mesta na obročih, radi
česar morajo vozovi predčasno v popravilo. Vrhu tega povzro¬
čajo ploščata mesta med vožnjo stresljaje, ki ne uplivajo škod¬
ljivo le na konstrukcijo voza, temveč tudi na gornji ustroj proge.

Da se to prepreči, naj se upošteva naslednje navodilo za
uporabo zavor.

L Zračno zavoro poslužuje strojevodja, pri vlakih s pri-
prego normalno strojevodja priprege. Za pravilno posluževanje
zračne zavore je odgovoren torej strojevodja.

Sprevodniki potniških vlakov z zračno zavoro morajo pre¬
gledovati v prvi vrsti vozovnice v svojem okolišu, katerega
ne smejo zapustiti. Sklepnik mora ostati po izvršenem pregledu
vozovnic pri sklepni zavori. Med izvozom iz postaje, na večjih
nagibih, v predorih in ko se bliža vlak postaji, morajo biti vsi
sprevodniki pripravljeni, da uporabijo zasilno zavoro ali pa da
poslužujejo odkazano jim ročno zavoro.

Vrhutega veljajo za uporabo zračnih zavor sledeče določbe:

a)  Strojevodja naj se prepriča še predno dospe vlak do
mesta, kjer se mora zavirati, če zračna zavora zanesljivo de¬
luje. Pri avtomatični zavori mora strojevodja gledati na to, da
kazalec vozovnega vakuummetra primerno počasno pada, ter
z opazovanjem brzinomera konštatirafi učinek zaviranja. Pri na¬
vadni zračni zavori pa mora istočasno z izsesavanjem potreb¬
nega vakuuma, ugotoviti temu primerni učinek zaviranja, kar
prav tako vidi na brzinomeru. Ako bi zračna zavora ne de¬
lovala zanesljivo, mora pozvati strojevodja sprevodnike s pri¬
mernimi signali parne piščalke, da uporabijo ročne zavore;
sprevodniki se morajo pozivu takoj odzvati.

b)  Ako so na sklepu vlaka, ki se zavira z zračno
zavoro, vozovi z zasedenimi ročnimi zavorami, se zavirajo z
zračno zavoro opremljeni vozovi z zračno zavoro, vozovi pa,
ki niso vključeni v zračno zavoro, z ročnimi zavorami, če ne
presega število osi teh vozov v čl. 50  prometnega pravilnika
določene meje.

166

Pri zaviranju takih vlakov se morajo uporabiti najprej ročne
zavore; strojevodja mora zato oddati najprej signal „Zavrite“
in sme zavirati z zračno zavoro, ako ne preti nevarnost, šele
tedaj, ko zapazi, da so ročne zavore nategnjene.

c)  Ako presega število osi, ki niso vključene v zračno za¬
voro, v navedenem členu prometnega pravilnika določeno mejo,
potem se ne sme uporabljati zračna zavora, če ne preti nevar¬
nost in se mora zavirati vlak le z ročnimi zavorami.

2. Pri takih vlakih, kakor tudi pri vlakih, ki se le ročno
zavirajo, so odgovorni za pravilno zaviranje strojevodja in
sprevodniki in morajo biti vsi sprevodniki med vožnjo
v bližini odkazane jim ročne zavore, da morejo nemudoma
ugoditi morda danim signalom. Osebni sprevodniki smejo v
tem primeru zapustiti svoje zavore radi pregleda vozovnic le
tedaj, če se niso mogle pregledati vozovnice med postankom
vlaka.

Pri izvozu iz postaje, na večjih padcih, v predorih in med
tem ko se bliža vlak postaji, morajo pa biti sprevodniki vsekdar
pripravljeni, da lahko uporabljajo zavore.

Sprevodniki ročno zaviranih vlakov pa ne smejo zavirati
le na strojevodjine signale s parno piščalko, temveč si morajo
pridobiti potrebno spretnost v samostojnem, različnim nagibom
primernem zaviranju v toliki meri, da morejo urejati brzino
vlaka z ročnimi zavorami tudi brez vsakih signalov s parno
piščalko.

Zato mora tudi vlakospremno osobje popolnoma poznati
progovne razmere, da more vsekdar, torej tudi po noči, pre¬
soditi, kdaj in kako se morajo uporabljati zavore.

3. Za uporabo ročnih zavor pri tovornih vlakih zlasti pri
vožnji navzdol, preko nasprotnih lokov, pri prehodu iz padca
v vzpon in obratno velja pravilo, da mora ostati vlak raz¬
tegnjen in da se ureja vlakovna brzina od spredaj.

4. Zavore se morajo razen v slučaju nevarnosti nategniti
vsekdar le polagoma.

5. Sprevodniki ne smejo odvreti istočasno nikdar dveh ali
več zavor.

6. Pri prehodu vlaka z vodoravne proge v padec ali z
manjšega padca v večji padec mora skrbeti strojevodja, da
prevozi prvi del vlaka počasi lomišče; strojevodja mora zato
nategniti tenderjevo zavoro že na prelomu nagiba; sprevodniki
pa zavirajo svoje zavore še predno dospejo do padca po vrsti
v trenutku, ko vozijo posamezni zavorni vozovi preko preloma
tako, da preide vlak z zmanjšano brzino v večji padec.

7. Ko je dosegel stroj pri prehodu vlaka z vzpona v padec
najvišjo točko, se ne sme zapreti ravnalo momentano na Io-
mišču, temveč le polagoma, oziroma šele tedaj, ko je ves vlak
ali vsaj večji del vlaka prevozil lomišče. Ako bi se ravnalo

167

prezgodaj, ozir. prehitro zaprlo, bi te vlačne naprave lahko
raztrgale.

Tudi v tem primeru morajo sprevodniki nategniti zavore
po vrsti, kakor pasirajo posamezni zavorni vozovi nagibni
prelom.

8. Navzdol mora vlak voziti vedno z napetimi spenjačami,
vsled česar se morajo zavore v zadnjem delu vlaka vedno
močnejše nategovati kot zavore v prednjem delu.

9. Ako so na ta način zavore primerno nategnjene in voz*

vlak z normalno brzino, potem ni treba nobene nadaljne ma¬
nipulacije z zavorami razen, da se vedno po malem urav¬
navajo. '

Zavore se uravnavajo, če se zmerno odvrejo in zavrejo
tako, da se odvre zavorno vreteno enkrat, kvečjemu dvakrat
in nato takoj zopet zavre. Na ta način teče vlak vedno enako¬
merno.

10. Zavora učinkuje najbolj, če se tako irdo nategne, da
se kolesa komaj vrtijo. Nikdar pa se ne sme zavora tak n
zavreti, da bi kolesa obstala, ker zmanjšuje to zavorni učinek
in se napravijo na kolesih radi drsanja po tračnicah ploščata

mesia.

Večja ploščata mesta na obročih so obratu nevarna in se
lahko opazijo, ker dotična kolesa močno tolčejo. Ploščata
mesta se morajo takoj naznaniti vlakovodji, ki mora sestavili
naznanilo o poškodbi in vpisati podatke, ki so potrebni, da se
ugotovi krivec.

11. Brzina vlaka se mora uravnavati od spredaj Ako vozi
toraj vlak prepočasi ali ako da strojevodja signal 56 »Odvrhe
na lahko" potem mora upoštevati ta signal najprej sprevodnik
na prvi zavori, torej vlakovodja in previdno ter počasi od-
vreti zavoro; naslednji sprevodnik mora nato nadalje opazo¬
vati vlakovno brzino in šele tedaj zmerno in počasi odvreti
svojo zavoro, ko je prvi sprevodnik (vlakovodja) odvrl svojo
zavoro in se brzina vlaka ni vidno povečala.

12. Ko je vlak na ta način dosegel svojo normalno brzino,
se morajo odvrte zavore zopet zmerno nategniti in sicer v
obratni smeri kot so se odvrle, t. j. od zadaj proti začetku vlaka.

Sprevodniki zadnjega dela vlaka pri vožnji navzdol v
Padcu pod 20-promil sploh ne smejo odvreti zavor, da ne iz¬
gubi vlak potrebne napetosti. Kako je postopati pri vožnji v
Padcu nad 20-promil določa točka 30.

Izjema je vožnja navzdol preko neznatnega padca, ker bi
se sicer vlak na takih progah lahko ustavil, če bi bile zadnje
zavore nategnjene.

13. Ako vozi vlak prehhro in je torej potrebno, da se
zmanjša brzina, ali ako se čuje signal 54 »Zavrite nalahko ,
Piorajo vsi sprevodniki mirno zavreti svoje zavore in sicer
nategnejo zavore najprej in najkrepkejše zadnji sprevodniki.

168

14. Ako se začuje signal 53 .Zavrite" morajo vsi sprevod¬
niki krepko nategniti zavore.

Da učinkujejo pri tem vse zavore brez nezgode, se morajo
vse nategniti istočasno in enakomerno.

Ce se namreč zavirajo le poedine zavore, potem je
med zavrtimi vozovi večje število nezavrtih vozov, neenako¬
merno razdeljenih, kar povzroča trzanje, sunke, da celo raz¬
trganje vlaka.

15. Pri mokrem vremenu ali snegu se morajo uporabljati
zavore zelo pazljivo in previdno ter vedno prej kot pri suhem
vremenu. Zavornjaki se morajo pred odhodom iz postaje in po
dohodu vlakov na postajo očistiti snega in ledu.

16. Ako je pri vlaku priprega, potem se mora uporabljati
tenderjeva zavora vlakovnega stroja pravtako kot vozovna
zavora; isto velja za zaviranje mrzlih strojev in tenderjev, ki
so pri vlaku.

17. Preko pokvarjenih progovnih in takih mest, ki se po¬
pravljajo, zlasti pa preko zasilnih tračnih sklepov naj se-če le
mogoče-ne vozi z zavrtimi zavorami.

^ 18. Ako preide vlak iz padca v vzpon, si mora prizadevati

strojevodja, da napne vlak še predno dospe do nagibnega pre¬
loma in da dospe na vzpon s popolnoma napetimi spenjačami.
To se doseže na ta način, da se odvre pravočasno tenderjeva
zavora ali pa da se odpre na lahko in zelo previdno ravnalo
pri zmerno nategnjeni zavori signalnega voza še pred nagibnim
prelomom.

19. Pri vožnji na vzponu si morajo biti sprevodniki vedno
svesti, da se del vlaka lahko odtrga; zato morajo biti vedno
pripravljeni, da morejo primerno uporabiti zavore. Ako se
začuje signal „Pazi“, morajo biti sprevodniki pri svojih zavorah.

20. Ako se mora zavirati vlak, ki ga stroj vleče, potem
se morajo nategniti najprej zadnje zavore, da ostane vlak raz¬
tegnjen in da ne pritisnejo zadnji vozovi na prednje. Ako se
vlak brez stroja na čelu potiska, mora nategniti najprej sprednji
zavirač svojo zavoro, da se spenjače ne raztrgajo.

Zavore naj se odvrejo in zavrejo vsekdar tako, da se pri
tem ne povzroča trzanja in sunkov vlaka.

21. Ko se bliža vlak postaji, morajo sprevodniki paziti na
nagib in tako zavirati, da uvozi vlak v postajo brez vsakega
nedostatka.

22. Med postankom vlakov na postajah, ki leže na vodo¬
ravni progi morajo biti vedno nategnjene zavore sklepnega
voza ter tenderja in se smejo odvreti šele pred odhodom vlaka;
na postajah pa, ki leže v padcu ali vzponu ali katere meje na
proge v padcu, nadalje, kadar se bliža nevihta, med nevihto
in kadar se je bati, da bi se vsled odvrtja zavor raztegnil vlak
in prekoračil spredaj ali zadaj ločnice ter tako ogrožal promet,
se morajo zavreti vse zasedene zavore brez ozira na vozno

169

smer takoj, ko se je vlak ustavil in se smejo odvreti šele ne¬
posredno pred odhodom.

Predno zapelje strojevodja, mora postopati na sledeči način:

Najprej se odvre tenderjeva, ozir. strojna zavora in se po¬
čaka, da se morebiti raztegne vlak naprej; nato se da signal
»Odvrife* s parno piščalko in se zopet počaka na morebitni učinek
odvrtih zavor in pritisk odbijačev in šele nato se odpre pre¬
vidno para.

23. Ako se ustavi vlak na progi, se morajo odvreti na
vodoravni progi vse zavore razen zavore tenderja in sklepnega
voza takoj, ko se je vlak ustavil; ako pa obstane vlak na
vzponu ali padcu, potem se morajo odvreti zavore šele tedaj,
ko da strojevodja s parno piščalko signal za nadaljevanje vožnje.

24. Če se daljši vlak nenadoma ustavi na ta način, da se
krepko zavre le strojna in tenderjeva zavora, ostale zavore
pa se ne nategnejo, se vlak takoj na to, ko se je ustavil, zopet
raztegne vsled stisnjenih odbijalnih peres in se raztrga.

Neobhodno potrebno je torej, da se tudi vozovne zavore
zadostno zavrejo. Pazljiv strojevodja pozna lahko že iz krep¬
kega pritiska voz, da vlakospremno osobje pomanjkljivo zavira.
Da prepreči morebitno raztrganje vlaka, naj takoj, ko se je
vlak ustavil, odvre strojno in fenderjevo zavoro, da zamore
nezavrti stroj slediti gibanju voz. Šele potem, ko se je vlak
popolnoma ustavil, naj nategne osobje zopet zavore stroja in
sklepnega voza.

25. Vlak, ki se je prehitro ustavil, se stisne vsled krepko
nategnjenih zavor tenderja in sklepnega voza. Ko vlak znova
spelje in strojevodja istočasno odpre paro in da signal „Odvrite“,
se premakne prednji, potegnjeni vlakovni del naprej, medtem
ko teževozovi v zadnjem delu vlaka radi odvrte sklepne zavore
in stisnjenih odbijalnih peres nazaj, vsled česar se vlak raztrga.

Da se temu izogne, mora strojevodja paziti, da je tender¬
jeva zavora odvrta in signal „Odvrife“ od vlakospremnega
osobja izvršen. Počakati mora tudi, da se raztegne vlak in
šele nato previdno odpreti paro.

26. Če mora strojevodja vsled signala „Naprej“ speljati
vlak, ki se je že skoraj ustavil, nekoliko naprej, n. pr. do na¬
pajalnika, se raztrga vlak, če odpre strojevodja nenadoma paro.

V tem primeru naj da strojevodja naprej signal „Odvrite*
in naj pusti, da dospe vlak sam od sebe na določeno mesto.
Le če to ne zadostuje, naj odpre polagoma regulator in povleče
zelo previdno vlak za seboj. Če bi pa to brez večjih sunkov
ne bilo mogoče, naj se pri daljših tovornih vlakih odpne služ¬
beni voz in naj odpelje samo stroj s službenim vozom na do¬
ločeno mesto k napajalniku.

Ako se je vlak že skoraj ustavil pred na „Stoj“ stoječim
stalnim signalom, a se je isti nenadoma prestavil na .Prosto*,
mora strojevodja dati signal »Odvrite* in odpreti paro šele

170

tedaj, ko so vse zavore odvrte. Če bi vlak brez večjih sunkov*
vsled katerih bi se gotovo raztrgal, ne mogel nadaljevati vožnje,
naj strojevodja popolnoma ustavi vlak in šele nato po pred¬
pisih vnovič odpelje.

27. Če se ustavi vlak na progi, ki leži v padcu in hoče
odpeljati, da strojevodja signal .Odvrite", nakar odvre najprej
sklepnik zavoro. Za njim odvrejo zavoro po vrsti ostali spre¬
vodniki od sklepnika do prve zavore za strojem.

Pomniti je treba, da sme posamezni zavirač šele tedaj od-
vreti svojo zavoro, ko je iz pritiska voz spoznal, da je njegov
sosed proti sklepu vlaka že odvrl svojo zavoro. Kot slednja
se nato odvre tenderjeva zavora. Po potrebi odpre strojevodja
paro in to šele potem, ko so vse zavore odvrte.

V primeru pa, da se je ustavil vlak na vzponu in hoče
odpeljati dalje ter je strojevodja dal signal „Odvrite“ in odprl
paro, se morajo odvreti zavore v nasprotnem redu, to je po
vrsti od prve zavore za strojem do sklepa. Sklepnik je zadnji*
ki odvre svojo zavoro in to šele tedaj, ko je zapazil, da je
potegnil stroj pred njim stoječe vozove.

Če se krši navedeni red in se odvrejo istočasno vse za¬
vore, tedaj težijo in se gibljejo vozovi, ki jih vlakovni stroj še
ni potegnil, nazaj in se vlak raztrga.

28. Če ne more popolnoma stegnjeni vlak speljati, ker
stoji stroj na mrtvi točki, tedaj je primoran strojevodja po¬
tisniti stroj nekoliko nazaj, vsled česar se prednji vozovi sris-
njejo. V tem primeru mora strojevodja počakati, da se vozovi
popolnoma umirijo in šele nato polagoma in previdno speljati,
ker se sicer vlak lahko raztrga.

29. Z zavorami se mora manipulirati-razen v slučaju ne¬
varnosti-, vedno le počasi. Posebno počasi pa se morajo zavi¬
rati in odvirati težko naloženi vozovi. Pri neprevidnem poslu-
ževanju takih zavor nastanejo pri vlakih vedno sunki in trzanje,
kar povzroča raztrganje spenjač in vlaka.

30. Na progah z 20-promil in več se ne ureja brzina
tovornih vlakov v padcu od spredaj temveč od zadaj.

Ko prevozi vlakovni stroj na takih progah pri vožnji navzdol
nagibni prelom, se morajo nategniti tenderjeva zavora in nato
po vrsti vse druge, zavore v trenutku, ko pasirejo nagibni
prelom.

Ako so na ta način nategnjene vse zavore in vozi vlak
z normalno brzino, potem ni treba nobene druge manipulacije
z zavorami kakor da se iste večkrat uravnavajo.

Če pa vozi vlak radi nategnjenih zavor prepočasi, ali ako
odda strojevodja signal »Odvrite nal^hko", potem mora odvreti
polagoma in previdno najprej sklepnik svojo zavoro; ko zapazi
to naslednji sprevodnik (radi pritiska na njegov voz), mora
opazovati, če se je brzina radi odvrte sklepne zavore zadostno

171

povečala; le če se to ni zgodilo, potem odvre tudi ta polagoma
in zmerno svojo zavoro itd.

Ko je vlak na ta način dosegel normalno brzino, se mo¬
rajo zavore nategniti v obratnem redu, t. j. od spredaj proti
sklepu vlaka. Oni sprevodnik, ki je zadnji odvrl zavoro, jo
mora sedaj prvi nategniti itd.

Pri vožnji navzdol ne sme strojevodja nikdar odvreti ten-
derjeve zavore in ne sme na takih progah odpreti pare, da
bi povečal brzino vlaka, temveč mora dati vedno le signal
»Odvrite nalahko 14  s parno piščalko.

Ob priliki šolanja naj se poučuje prizadeto osobje vsekdar
tudi o pravilni uporabi zavor in naj se opozori zlasti na
ogromno škodo, ki jo ima železniška uprava radi nepravilnega
zaviranja vlakov ali posameznih vozov.

172

46 .

Seznam

postaj, izogibališč in postajališč, kjer morajo biti zavore med postankom

vlaku zavrte.

irs

47 -

Dolžnosti vlakospremnega osobja.

1. Pred odhodom potniškega vlaka iz izhodne postaje
morajo sprevodniki skupno z določenimi uslužbenci (vozovnimi
pregledniki, snažilci vozov in dr.) pregledati vse vozove glede
snage, razbitih oken, zasilnih zavor, ogrevanja, snage stranišč
in ako je voda v rezervarjih. V zimskem času naj pazijo, da
so tudi med postankom zaprta vsa okna in vrata. Pri potniških
vlakih morajo biti vedno zaprta vsa prehodna vrata.

Ko vstopajo potniki morajo biti sprevodniki na svojem
mestu, t. j. pri njim dodeljenih vozovih in morajo nakazovati
potnikom prostore. Nedopustno je, da stojijo po dva ali celo
trije skupaj, dočim si potniki sami iščejo in izbirajo prostore
v vozovih.

V postajah, kjer je več vlakov pripravljenih za odhod, naj
sprevodniki skrbijo, da potniki ne vstopijo v napačni vlak.

Pred odhodom vlaka se morajo sprevodniki prepričati,
ako so zaprta vrata in zapahi na nasprotni strani postaje,
nato naj približno dve minuti pred odhodom vlaka vljudno
opozore potnike, da vstopijo, na kar zaprejo in zapahnejo
vrata tudi na postajni strani.

2. Vlakospremno osobje tovornih vlakov mora vlak pred
odhodom natančno pregledati in po predpisih speti.

Višinska razlika med odbijači ne sme znašati več kot
80 mm, razdalja med odbijači pri tovornih vozeh 10 do 20 mm.
Ako so spenjače zarjavele in trde, naj jih vozovni mazač na¬
maže in uredi. Pri tem mora pomagati po potrebi tudi vlako¬
spremno osobje.

Pri vozovih, ki so opremljeni z zračno zavoro, morajo
biti cevi, ki se ne uporabljajo, vtaknjene v slepo objemko.

Nadalje mora vlakospremno osobje preizkusiti vse zavore
pri vlaku in skrbeti, da so nerabne zavore kot take označene.

Pri prevzemanju vlaka se mora vlakospremno osobje pre¬
pričati, da so vozovi pravilno naloženi. Slabo naloženih, slabo
povezanih ali slabo pokritih vozov ne sme osobje prevzeti ne
v izhodnih, ne v vmesnih postajah.

Vsak voz mora biti nalistkan z navedbo namembne po¬
staje. Stari listki morajo biti odstranjeni. Naloženi vozovi, ki
niso zalivkani ali nimajo računov, se morajo zavrniti.

175

Pri praznih vozovih se mora paziti, da so osnaženi, za¬
prti in opremljeni z vsemi vozovnimi deli, ki morajo biti na
svojem mestu. Voz, pri katerem manjka kak vozovni del, mora
biti olistan.

3. Sprevodniki potniških vlakov naj se pri pregledovanju
vozovnic vljudno obnašajo. Po dovršenem pregledovanju vo¬
zovnic se mora sprevodnik podati k svoji zavori. Posedati
med potniki ali hoditi v okoliš drugih sprevodnikov, ni do¬
voljeno.

Med vožnjo morajo paziti, da so okna v praznih oddelkih
vedno zaprta.

Takoj, ko se vlak ustavi v postaji, mora sprevodnik od-
pahniti in odpreti vsa vrata pri svojih vozovih in glasno ter
razločno izklicati ime dotične postaje (postajališča).

Kjer je postanek daljši nego štiri minute, mora sprevodnik
izklicati tudi čas postanka. Kadar so vlaki zamujeni, naj spre¬
vodniki izkličejo najprej le ime postaje, čas postanka pa šele
tedaj, ko jih je prometnik obvestil, za koliko se bo postanek
skrajšal.

V priključnih postajah mora sprevodnik opozoriti potnike
tudi na prestopanje, n. pr. „ Celje 8 min., prestopiti za Velenje,
Dravograd-Meža“.

4. Pri tovornih vlakih se mora vsak sprevodnik (zavirač)
pri uvozu, izvozu, oziroma prevozu skozi postajo tako posta¬
viti, da vidi vse signale in da ga vidi službujoči vlakovni
odpravnik. Ponoči označi vsak sprevodnik (zavirač) svojo
navzočnost z belo lučjo.

Med postankom tovornih vlakov v postajah se mora
vlakospremno osobje udeležiti vsakega dela pri vlaku, t. j.
premika, nakladanja in razkladanja, le sklepni sprevodnik ne
sme zapustiti svojega voza.

V postajah, kjer ima vlak večji postanek, mora osobje
ostati v bližini svojih vozov in jih nadzorovati. Vlakospremno
osobje ne sme brez dovoljenja vlakovnega odpravnika za¬
pustiti svojega vlaka.

5. V končni postaji, oziroma postaji, kjer se menja sku¬
pina, ne sme vlakospremno osobje zapustiti vlaka, dokler ni
oddalo vlaka določenemu postajnemu uslužbencu, oziroma
novi skupini na isti način, kakor ga je prevzelo.

6. Vsak vlakovodja mora določiti pri svoji skupini usluž¬
benca, ki mora v izhodni in končni postaji skupno z vozovnim
preglednikom in za oddajo, oziroma prevzem vlakov določenim
uslužbencem pregledati vlak in ugotoviti nedostatke. Za od¬
dajo in prevzem vlakov vodi vsaka izhodna, oziroma končna
postaja posebno vozovno knjižico, kjer se ugotovljeni nedo-
statki vpisujejo. Oddajo in prevzem morata v knjižici potrditi
s svojim podpisom vlakovni in postajni uslužbenec, ki sta iz¬
vršila pregled.

176

48 .

Polnjenje vodnih rezervarjev ’v toaletah in stra¬
niščih potniških vozov.

Rezervarji za vodo se morajo polniti v domovnih postajah
garnitur najmanj eno uro pred odhodom vlaka. Te postaje so:
Celje, Čakovec, Jesenice, Ljubljana gl. kol., Ljutomer, Maribor
gl. kol., Maribor kor. kol., Murska Sobota, Novo mesto, Pra¬
gersko, Rogatec, Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Tržič, Velenje,
Zidani most.

Kot pomožne postaje za polnjenje rezervarjev z vodo so
določene sledeče postaje: Bistrica-Boh. jez., Dolnja Lendava,
Dravograd-Meža, Gornja Radgona, Grobelno, Hodoš, Kamnik,
Kočevje, Kotoriba, Kranj, Kranjska gora, Ormož, Poljčane,
Ptuj, Prevalje, Rakek, Slov. Bistrica mesto, Št. Janž, Straža-
Toplice, Vrhnika in Zreče.

Vse določene postaje morajo polniti rezervarje tudi pri
vlakih, ki vozijo skozi te postaje in imajo tam dovolj postanka.

Zlasti morajo skrbeti domovne in pomožne postaje, da so
rezervarji kurznih vozov vedno napolnjeni z vodo.

Vozovni pregledniki v domovnih postajah garnitur morajo
pregledati pred odhodom vlaka stranišča in toalete v garni¬
turah in rezervnih potniških vozovih ter ugotoviti, v kakem
stanju so kloseti, umivalniki in rezervarji za vodo. Mali nedo-
statki se morajo popraviti na licu mesta. Ce pa so poškodbe
večjega obsega in jih do odhoda ni mogoče popraviti, se mo¬
rajo vozovi izmenjati z neoporečnimi rezervnimi vozovi.
Kadar to ni mogoče, potem naj se v stranišča postavijo z
vodo napolnjeni vrči, oziroma druge posode. Po povratku se
morajo vozovi s pokvarjevimi rezervarji takoj popraviti.

Sprevodniki se morajo v izhodnih postajah pri prevzemu
vlaka prepričati, če so rezervarji napolnjeni, sicer se mora to
še pred odhodom vlaka izvršiti. Škrbeti morajo tudi med
vožnjo, da so rezervarji vedno polni. Ce je voda porabljena,
morajo prijaviti take vozove v prvi za polnjenje rezervarjev
določeni postaji takoj po prihodu in zahtevati, da se rezer¬
varji napolnijo. Za polne rezervarje v potniških vozovih je od¬
govoren vsak revizijski sprevodnik v svojem okolišu. Vlakovni

177

revizorji pa so soodgovorni in morajo vsak ugotovljen ne-
dostatek pismeno prijaviti.

Med vožnjo od predzadnje do končne postaje vlaka mora
vlakospremno osobje izprazniti vse rezervarje.

Če pade temperatura pod 0° Celzija, se rezervarji za umi¬
valnike in izpiranje stranišč, ki so neposredno na strehi voza,
ne polnijo.

Rezervarji, posode in vrči v notranjosti voza se izpraznijo,
kadar začne zmrzovati. Če pa ima voz posebne priprave za
ogrevanje in se faktično ogreva, potem se izpraznijo tako
nameščeni rezervarji, deponirane posode in vrči le pri občutnem
mrazu pod 10° Celzija.

Ako se vlakovni stroj Jpokvari in pri nezgodah na odprti
progi, mora vlakospremno osobje izprazniti vse rezervarje,
ako radi pokvarjenega stroja ali radi nezgode preneha ogre¬
vanje vlaka.

Pri izpraznjevanju rezervarjev se morajo vsi dotoki v
umivalnike in straniščne školjke popolnoma odpreti.

49 .

Nadzorovanje službe progovnih čuvajev po vla¬
kovnem osobju.

Vlakovodje in strojevodje morajo paziti med vožnjo na
signale progovnih čuvajev, kakorfudi na to, če so progovni
čuvaji na svojem mestu in zapornice zaprte. Ako progovni
čuvaj ni na svojem mestu ali ako je kaka zapornica odprta,
mora dati strojevodja signal „Pazi“, vlakovodja pa mora to
nerednost zapisati v polni list pod pripombe. V prvi postaji,
kjer se ustavi vlak, mora podpisati opazko v potnem listu
tudi strojevodja.

Ker pa vlakovnemu osobju ni znano, katere čuvajnice so
zasedene in katere opuščene, je v prilogi „Seznam zasedenih
čuvajnic, službenih utic, vlakojavnic in blokovnic", kjer je ozna¬
čena lega postojank (levo ali desno od začetne proti končni
točki proge) in kilomefraža.

12

178

Priloga.

Seznam

zasedenih čuvajnic, službenih utic, vlakojavnic in blokovnic

179

12 '

180

181

182

183

184

185

186

187

Doprežna služba.

50 .

Priprežna in doprežna služba.

Brzim in potniškim vlakom se sme dodati priprega vselej,
kadar je normalna, oz. radi neugodnega vremena znižana obre¬
menitev prekoračena; vlaki z navadno zračno zavoro pa se
morajo deliti, če je obremenitev večja kot 350 ton.

Mešanim, brzotovornim in tovornim vlakom se sme dodati
priprega, oz. doprega le tedaj, ako je priprežni, oz. doprežni
stroj izkoriščen vsaj s 50%.

Na progah z doprežno službo se načeloma uporablja vedno
le doprega. Na progi Pragersko — Ponikva in obratno se
more z ozirom na postajne naprave dodati vlakom mesto do-
prege priprega, ako ni prekoračena najvišja obremenitev za
vlečne stroje.

Doprežni stroji, ki se vračajo na dvotirni progi po ne¬
pravem tiru, se ustavijo brezpogojno pred uvoznim signalom
ne glede na njegovo lego; vožnjo smejo nadaljevati le z do¬
voljenjem in v spremstvu postajnega uslužbenca.

Dispozicijska postaja vpiše pod opombo potnega lista, da
ima vlak na določeni progi doprego, oz. priprego, ali pa, da
vozi vlak enovprežno in to tudi tedaj, če se doprega, oz. pri¬
prega po voznem redu redno dostavlja.

Primer opombe v potnem listu:

„Vlak štev. 44 ima Ljubljana gor. kol. — Medvode priprego,
Medvode — Škofja Loka in Podnart-Kropa — Jesenice do-
prego" ali »Vlak štev. 44 enovprežen do Jesenic."

Isto se mora navesti tudi v vlakovni brzojavki.

Pri brzih in potniških vlakih se v tukajšnjem območju ne
uporablja doprega, razen pri izvozu brzih vlakov iz postaje
Maribor gl. kol. proti severu do izvozne kretnice štev. 69 v
km 275 - 9. To oskrbuje postajni premikalni stroj z varnostnim
vozem pred strojem, ki se ne pripne na vlak.

Pri tovornih vlakih se vrši doprežna služba po naslednji
razpredelnici:

188

189

V Ljubljani gl. kol. dopreže izjemoma severni premikalni
stroj tranzitnemu vlaku do prelaza Dunajske ceste, če gorenjski
kolodvor ne more dostaviti priprege. Doprežni stroj se v tem
primeru ne sme pripeti.

Z nepripetimi dopregami se rivajo tudi tovorni vlaki pri iz¬
vozu iz postaj Tezno, Zalog prem. kol. in Jesenice. Doprežno
službo vrše postajni rezervni stroji.

V Mariboru gl. kol. potiska tovorne vlake pri izvozu
proti severu po potrebi premikalni stroj do prednjega signala
Ps Z (km 275T20). Doprega se mora previdno in postopoma
ločiti od vlaka že v strmcu, da se vlak ne utrga. Pri povratku v
postajo se mora doprega brezpogojno ustaviti pred uvoznim
signalom Z, od koder jo spremlja v postajo premikač. Priprege
in doprege za vlake preko meje iz in v Avstrijo dostavlja po¬
staja Graz Hb.

190

Nezgode in izredni dogodki.

51 .

Postaje, kjer stoje pomožni vozovi.

191

M

m

(S

O)

>

ra

s

>

o

N

o

>

(3

a

N

CO

n

Sl

E

o

o.

O

O

a. ® ~

N £ ,g
(O  %- o
DJ 'n

o

bi

3

Ur

HO

C

G

o <0
'p  ra

I*

> ra

I 8

>C/3 >

~  i “

3.— .E .

•£ = o
»g“>

ra n Jsj o

bj>-- o

> o .EU*

TJ -3r>o

<d ra 2
N T3 E .S2>

«'S "o S

Is >9

3 " > <»
S s o c
O N  «5“

3,5 £ C
TJ >
uj: w io
w GJ j- -t-
-£j O. CO

'•s §)£ S

.SP >sT ra

•š c -3

j= 0> 3
-Q >N E"- 1

C«-o

o

ib

IO

o

o

ib

n
•S i
S E

is

><0 *p
= >§
2°

O "

N

>W - r—r

u  E o

33 .5. O

bo >

Q>CC

o

<b

o

co

o

o

N

‘3 f-

b E

3 O

>«2 'E
5 >N

^■g

M

s 5-

“ "O s>

ra

c p?

2-2 u

33 .E. O
id J &D

o«

ro ^
00  •
•r >
> w

Q HO

ra v

S E

l  ra

'N

> o o

‘«E

y S w

tj- a E

CJ  .33

> u u
D. D.

ra

3JUV.

■§ g >

o'g c
o. ra

ro
W r-
«3 C

OB
"ra M
bo.E
■r c

>  «

Q TJ

o

rb

o

ib

o

LO

6i

Sl-S

»ž

O co
&  TJ
33 O -

b ^ 5

>W . C0
G p O

•Sj«

p
8 o

•3 .H

>N

ra

.E o
c n

> u

ra

ro

■8*

00

u

>
_J CJ

HO

J= 3

-5 ^
og
bX)g
N -G .

£°°
>£
£ <u £
>N C JS
ro ra
--a
—* JH .E
*E

c *-
ra 3

p?

-

ra c

o A

o

^ ^ y

33 ra .—

TJ C

o 42 >
ID^JS

N CJ

o g tj
ra

bo 03

.- N

Q.E

10

o

LO

6i

^ ra

N « E
M # O

'G *S

jž-g-o

3 S

Kffl

ac c

ar a>

rr,

'S c » N

S E .2 <“

So "3
■^A! Bin
«  C E
C >N o
S 0-5

■3 .H-a
** a>

o u
.2 o
c *o

ro a

"O

»J

i£.E
c’S ro

S c
£ ar .S
>o’c2
<y ra 33
>TS'~
ra ►— 1

"§ s <u t.

m n O
> cs o n
?  >-JC-E

'E£
a  ar'■3'^

«’c 3 w

S T3 O B
!P ra g >
^ c ra
5*9 ’

ob_5 J2
o. (OT o

33 C ° TJ

ra >
co ^ >

0 S 2

ra g

.SP-E -a

ni-

Q bta

o

ro

N  E
."o
o£
£ c
3 >N
i O

>» N

i E

s!

S t»

« u

.E o

C jO

ra ra

T3

X

X

»J

Čelne klančine imajo sledeče postaje: Celje, Čakovec, Jesenice, Ljubljana gl. kol., Ljubljana gor. kol.,Maribor gl. kol.,
Maribor kor. kol., Ormož, Pragersko, Ptuj, Rakek in Videm-Krško

192

Sestava zapisnika o prerezanju kretnic ter
naročanje odstrižnikov.

Prerezanje kretnic obravnavajo šefi službenih edinic v last¬
nem področju in sestavijo zapisnik, ki mora vsebovati sledeče
podatke:

1) Čas dogodka;

2) številko prerezane kretnice in številko ključa poškodo¬
vane ključavnice;

3) vzrok prerezanja;

4) imena udeleženega osobja, oz. imena krivcev;

5) zaslišanje prizadetega lastnega (postajnega) osobja;

6) ukrepe, oz. predloge.

Ta zapisnik pošlje prizadeta službena edinica saobračajnemu
odseku direkcije z navedbo številke, pod katero je naročila na¬
domestne odstrižnike.

Nove nadomestne odstrižnike si nabavi postaja direktno od
signalne delavnice v Ljubljani na tiskovini III—5 „Trebovanje“,
kateremu priloži prerezane, oz. poškodovane odstrižnike.

Iz tega naročila mora biti razvidna številka kretnice in dan
prerezanja.

Več odstrižnikov se naroči na eni tiskovini le, ako je bilo
prerezanih več kretnic naenkrat ali vsaj isti dan, seveda se mora
predložiti takemu naročilu tudi odgovarjajoče število prereza¬
nih, oz. poškodovanih odstrižnikov.

Na sklepu naročila mora edinica pripomniti, da je prereza¬
nje, oz. poškodovanje na predpisani način obravnavala ter na¬
vesti številko, pod katero je poslala zapisnik saobračajnemu
odseku.

Kako se postopa pri prerezanju zaklenjenih in zanesljivo
zavarovanih kretnic, je določeno v predpisu o uporabi varnost¬
nih naprav.

O vsakem prerezanju centralno postavljenih — centralno
zapahnjenih — in s ključavnico zaklenjenih kretnic se mora ob¬
vestiti nemudoma pristojni nadzornik signalov in nadzornik proge.

193

54,

Požari ob progi.

A. Preprečenje požarov.

Požari, zaneteni po iskrah iz lokomotiv, povzročajo vsako
leto ogromno škodo. Zato morajo kurilnice metanje isker kar
najbolj omejiti. Vzdrževanju iskrolovnih naprav sp mora posve¬
čati največja pozornost. Domicilne kurilnice morajo vsak dan
preiskati pri vseh strojih stanje dimnika, dimnice, mrež, škropil¬
nih naprav, pepelnika z mrežo in napravo za škropljenje pre¬
moga. Zato določi vsaka kurilnica zanesljivega uslužbenca. Vsak
ugotovljen ali prijavljen nedostatek se mora takoj odpraviti in
o popravkih voditi beležnik. Tudi strojevodje morajo paziti na
iskrolovno napravo in vsak opažen nedostatek prijaviti. Ognjišče
lokomotiv mora biti opremljeno z zidom. Dimnica pri cilinder-
skem dimniku in A premogu mora imeti mrežo s 4 mm pletilnim
razmahom; pri kurjavi z B premogom in enakim dimnikom pa
s 3 mm pletilnim razmahom. Ce ima dimnik posebno iskrolovno
napravo in je v dobrem stanju, se uporablja mreža s 4 mm
pletilnim razmahom.

Med vožnjo se mora paziti:

1) Premog mora biti vedno moker, dimnica in pepelnik za¬
dostno zmočena;

2) loputica pepelnika v padcu in preko mostov zaprta;

3) regulator pri popolnoma izgorelem ognju zaprt;

4) pri vožnji na vzponu se ne sme kuriti in čistiti ognja,
ako so v bližini objekti, naselbine, gozdovi i. t. d., ki bi se mogli
vsled isker užgati;

5) ogenj se med vožnjo preko mostov ne sme čistiti;

6) med vožnjo mora strojno osobje opazovati metanje isker.
Kakor hitro se opazi močnejše, nenormalno metanje isker iz
dimnika, se mora obvestiti vodstvo kurilnice.

Za progovno osobje velja „Pravilnik o zavarovanju žel. imo-
vine pred požari" ter mora tozadevne določbe po možnosti apli¬
cirati tudi na tujo imovino v požarnem rajonu. Razen tega mora
osobje pri obhodu proge paziti na obrambne gozdove in obrambne
pasove ob železnici. Mejaši železnice ne smejo v požarnem ra¬
jonu skladati lahko upaljivih snovi, nadalje morajo spraviti polj'
ske pridelke čim dlje od železnice. Ako bi kak organ progovne

13

194

službe opazil, da mejaši določb § 99 Ž. O. R. ne vpoštevajo, jih
mora na to opozoriti in pozvati, da opaženi nedostatek odpra¬
vijo; kdor poziva ne upošteva, se mora po § 101 Z. O. R. pri¬
javiti pristojni sreski oblasti.

V bližini večjih lesenih mostov stoječe kadi morajo biti
vedno napolnjene z vodo.

Ce se v skrajni suši ponavljajo požari ob progi, naj dolo¬
čijo nadzorniki proge delavca, ki obhodi progo in eventuelno
nastali požar takoj uduši, oz. javi bližnji postaji.

B. Postopek ob požaru.

Pri požarih na progi se mora postopati po določbah člena 7
»Pravilnika o zavarovanju žel. imovine pred požari", v kolikor
je to možno, sicer pa mora žel. organ, ki je najprej opazil po¬
žar na progi, istega prijaviti in sicer: vlakovno osobje najbližji
postaji v smeri vožnje, organi progovne službe pa najkrajšim
potom sosednjima postajama in nadzorniku proge. Slednjega
mora nemudoma obvestiti tudi postaja, ako je dobila prijavo o
požaru. Isto dolžnost ima vsak železniški uslužbenec ne glede
na to, ali je v službi ali ne.

Z vsemi razpoložljivimi sredstvi je skrbeti za udušenje, oz.
lokaliziranja požara ter v slučaju opasnosti klicati na pomoč
občane in požarne brambe.

Takoj po prijavljenem požaru mora postaja odposlati brzo¬
javko in sicer pristojni progovni sekciji, najbližji kurilnici v
smeri vožnje vlaka, ki je predvidoma upalil, dalje direkciji in
domicilni postaji vlakospremnega osobja, ter pri požaru žel. ob¬
jektov tudi generalni direkciji in ministrstvu saobračaja (glej
Navodila za prijavo nezgod). Brzojavka mora vsebovati označbo
železniškega km, vrsto požara (požar trave, gozda, poljskih pri¬
delkov, poslopij, pragov i. t. d.), po možnosti obseg požara in
označbo vlaka, ki je zadnji vozil mimo gorečega kraja ter šte¬
vilko stroja. Drugi podatki, — zlasti domneve o vzroku
požara, se ne smejo javljati. Brzojavka naj se glasi n. pr.: »Po
vlaku štev. . . . stroj štev. ... je bil opažen požar v km . . .
Gori mlad gozd posestnika A v obsega 1000 m 2 . Požar gasi
železniško osobje z občani."

Nadzorniki proge in progovne sekcije lahko izpopolnijo
brzojavke postaj, če je to potrebno.

Določba člena 70. Zakona o drž. prometnem osobju nalaga
žel. uslužbencem molčečnost v vseh službenih zadevah. Zato je
prepovedano vsakemu uslužbencu, ki zazna za kak požar, dajati
izjave, oz. domneve o vzroku požara tujim osebam in tudi že¬
lezničarjem, ki s preiskavo požara nimajo ničesar opraviti. Vse
domneve o vzroku požara in eventuelno ugotovljena dejstva
morajo službene edinice pismeno poročati direkciji.

195

C. Postopek po požaru.

1) Pri požaru železniške imovine je točno upoštevati do¬
ločbe „Pravilnika o zavarovanju železniške imovine pred požari."

2) Pri požaru tuje lastnine v požarnem rajonu predloži pro¬
govna sekcija v zvezi z brzojavnim in pismenim poročilom
službene edinice, ki je prva poročala o požaru in na podlagi
ogleda na licu mesta takoj obširneje poročilo o dejanskem sta¬
nju, ki mora vsebovati:

a)  Obseg in vrsto požara z označbo vrste kulture, oz. za-
paljenega objekta;

b)  smer vetra ob času zadnjega na tem mestu obratujočega
vlaka, oz. vlakov in vremenske razmere ob tem času ;

c) podatke o višinski razliki terena na mestu požara s po¬
sebnim ozirom na nagib proge;

č)  čas vožnje zadnjega vlaka, oz. zadnjih vlakov pred in
po požaru;

d)  imena vseh očividcev požara in onih, ki so bili ob času
postanka požara v bližini;

e)  podatke, ali se je vpošteval § 99 žel. obr. reda, ali ne;

f)  podatke o presumptivni višini škode in domnevnem vzroku
požara in zgorelih predmetih, oz. poškodovanih ljudeh ali živini.

Zapisnik, kateremu se priloži situacijska skica in skica s pre¬
rezom na požarnem mestu, se mora čimprej predložiti direkciji.

Sporedno s sestavo zapisnika o dejanskem stanju po pro¬
govni sekciji, mora kurilnica, kateri je bil prijavljen požar, takoj
preiskati naprave stroja (strojev) ter tozadeven izvid kakor tudi
poročilo o zaslišanju strojnega osobja predložiti direkciji. Enako
mora domicilna postaja vlakospremnega osobja zaslišati osobje
vlakov, ki so vozili ob in tik po požaru, ter zapisnik predložili
direkciji.

Ves nadaljni postopek kakor trdi ponovno preiskavo na licu
mesta, event. zaslišanje oškodovancev in pritegnitev sodnih ce¬
nilcev si pridržuje direkcija.

13

196

Razne določbe.

55 .

Oskrba s pitno vodo.

Pri oskrbi potujočega občinstva s pitno vodo naj se upo¬
števajo sledeče določbe:

1) Voda, ki se nudi potnikom, mora biti zdrava, čista in
sveža.

2) Pitna voda se donaša k brzim in potniškim vlakom na
postajah: v Bistrica-Boh. jez., Brezno-Ribnica, Brežice, Celje,
Čakovec, Črnomelj, Dravograd-Meža, Grosuplje, Jesenice, Kranj,
Ljubljana gl. kol., Ljutomer, Maribor gl. kol., Novomesto, Ormož,
Pragersko, Rakek, Velenje, Zidani most in to le podnevi od 15.
junija do 15. septembra.

3) Za oskrbo potnikov s pitno vodo se uporabljajo izključno
svojci železniških, predvsem postajnih uslužbencev.

Šoloobvezni otroci do dovršenega 14. leta se ne smejo
uporabljati.

4) V postajah s kolodvorskimi restavracijami ali okrepče¬
valnicami morajo natakarji, ki prodajajo ob vlaku druge pijače,
imeti v košari tudi nekaj kozarcev pitne vode.

5) RaznašaJci vode ne smejo ponujati potnikom nobenih
drugih predmetov razen sveže vode. Potnike morajo opozarjati
s klicanjem: „Sveža voda". Vsako nadlegovanje ali vznemirjanje
potnikov je prepovedano.

6) Raznašalci vode smejo hoditi le po prostorih, ki so za
popotnike splošno dostopni. Vsako postajanje ali hoja v tiru,
kakor tudi vstop v vozove je strogo prepovedano.

7) Vrči in kozarci, ki se uporabljajo, morajo biti primerne
oblike ter vedno neoporečno čisti in celi. Po vsaki izpraznitvi
se morajo s svežo vodo izplahniti.

Primerne vrče, kozarce, kakor tudi iz žice pleteno nosilo
za 4 kozarce si morajo oskrbeti raznašalci sami. Za morebiti
odpeljane kozarce ne jamči železniška uprava v nobenem pri¬
meru.

8) Kot odškodnina za ponujeno vodo se sme računati naj¬
več 50 para.

9) Oskrbo z vodo nadzorujejo šefi postaj, ki določilo tudi
osebe, ki smejo raznašati vodo.

197

Tujske sobe.

Sobe za prenočevanje so v sledečih postajah:

Pristojbina za uporabo službenih tujskih sob znaša pet di¬
narjev za eno noč in eno posteljo. Vplačani znesek pritiče tisti
osebi, ki sobe pospravlja in ki mora iz tega dohodka na svoje
stroške vzdrževati sobe v redu in primerni čistoči.

Pravico do uporabe službene tujske sobe imajo samo
uradniki iz centrale, kontrolni organi in člani komisij, ki pridejo
od drugod, slednjič uradniki, ki so na nadomestovanju v postaji,
kjer so tujske sobe; zadnji pa samo tedaj, če se soba ne rabi
za navedene uslužbence iz centrale, za kontrolne organe in
člane komisij.

Vsak uslužbenec sme uporabljati tujsko sobo največ tri dni,
razen v primeru, da bi soba drugače ostala prazne.

Prvenstvo imajo uslužbenci nižjega položaja in manjše
plače. Izmed dveh uslužbencev z istim položajem in plačo ima
prvenstvo tisti uslužbenec, ki je v dotični kraj prišel službeno
(kontrolni organi) in od tam potuje zopet v službi dalje.

Vlakovni pregledniki, vlakospremno in strojno osobje imajo
pravico do uporabe postelj samo v zato določenih bivalnicah in
ne plačujejo nikakih pristojbin.

198

Glede uporabe in oskrbovanja tujskih sob velja sledeče:

1) Uslužbenec, ki hoče uporabljati tujsko sobo, se mora
prijaviti šefu službene edinice, oz. zato določenemu drugemu
uslužbencu.

2) Pristojbine za uporabljanje tujskih sob plačujejo po-
setniki določenemu organu takoj po uporabi. Zneski se izpla¬
čujejo proti potrdilu neposredno osebi, ki oskrbuje tujske sobe.

3) Oskrbovanje naj se poveri v prvi vrsti vdovam po že¬
lezniških uslužbencih in le, če takih ni, svojcem upokojenih ali
aktivnih uslužbencev. Ako oskrbuje tujske sobe snažilka, ki ima
pavšal ali urmno, se ji delo v tujski sobi ne sme uračunati v
delovni čas, ki služi za odmero pavšala ali urnine.

4) Snažilka mora skrbeti, da je soba vedno čista, donašati
mora vodo, kurivo, pospravljati postelje, prati posteljno perilo
ter čistiti obleko in čevlje posetnikov.

5) Železniška uprava dostavlja ves potreben inventar, kurivo
in materijal za snaženje tujske sobe.

57 .

Kolodvorske toalete.

Toalete za potujoče občinstvo so v območju direkcije v
sledečih postajah:

Bled-Jezero
Ljubljana gl. kol.

Maribor gl. kol.

199

Vozovna služba.

58 .

Potniški vozovi.

Sestava in ranžiranje brzih, potniških in mešanih vlakov je
razvidna iz prometnih določb II. del. Istotam so razvidne do-
movne postaje posameznih garnitur. Ako katera postaja izloči iz
potniške garniture kak voz, mora to brzojavno prijaviti domovni
postaji garniture in pa O. P. K. Razen tega mora koncem meseca
predložiti poseben spisek izločenih potniških vozov. (Glej točko D).

A. Direktni kurzni vozovi.

Vsi direktni kurzni vozovi za inozemski promet, ki so do¬
ločeni v E. W. P., se morajo dostavljati točno po načrtu. Za to
se morajo uporabljati najboljši vozovi, ki odgovarjajo predpisom
R. I. C. -a.

Ako se radi poškodbe odstavi od vlaka kurzni voz, ki je
last tuje železnice, ali se ta zadrži radi zgubljene zveze ali iz
kakega drugega vzroka, potem mora postaja, ki je voz odsta¬
vila, oz. zadržala, takoj telegrafičnim potom obvestiti:

1) Izhodno postajo kurznega voza;

2) ako nima odgovarjajoče zamene, prvo najbližjo postajo,
katera ima rezervo, da pripravi zameno za odstavljeni voz, kakor
tudi vse prehodne postaje dotičnega kurza;

3) upravo lastnico;

4) Centralno podelo kola Beograd;

5) Oblasno podelo kola Ljubljana.

Razen brzojavnega obvestila mora vsaka naša postaja, ki
izloči iz prometa naš ali tuj kurzni voz, to prijaviti tudi pismeno
Centralni podeli kola Beograd na tiskovini „Izveštaj o izklučenim
kurznim kolima" obr. Cpk 28. Naše mejne postaje pa morajo
predložiti Centralni podeli kola še „Izveštaj o vračenim sop-
stvenim kurznim kolima" obr. Cpk 29 za naše lastne vozove, ki
so bili na progah tujih železniških uprav izločeni iz prometa in
so se vrnili prazni v domovino.

Kurzni voz, ki je bil odstavljen radi popravila, se takoj po
izvršenem popravilu vrne njegovi lastnici z brzim ali potniškim
vlakom; voz pa, ki je težje poškodovan in sposoben samo za
povratek v domovino, se vrne z direktnim brzotovornim vlakom.
V vsakem primeru obvesti postaja, ki je odpravila voz po po¬
pravilu ali ga odposlala v domovino telegrafično lastnico voza

200

o izvršenem popravilu in dnevu odprave. Tuj voz, ki se v končni
postaji ne more popraviti do časa povratka, pač pa v kratki
dobi, se mora po možnosti nadomestiti z lastnim vozom, ki se
naj potem zamenja s popravljenim tujim vozom. V takem pri¬
meru mora končna postaja kurza, ki je izločila voz iz prometa,
brzojavno obvestiti lastnico voza z navedbo, koliko časa bo stal
voz izven prometa in če bo zopet uvrščen v svoj redni kurz ali
ne. Isto brzojavko je treba oddati tudi Centralni podeli kola v
Beogradu.

V brzojavki, ki mora biti za tuje železniške uprave sestav¬
ljena v nemškem, francoskem ali italijanskem jeziku, je treba
navesti: ime postaje, datum, številko vlaka, številko kurza, last¬
ninski znak, serijo in številko voza, vzrok, radi katerega je
bil voz iz prometa odstavljen in ako je dostavljena zamena.

Glede zamene izločenih vozov velja pravilo, da je treba
iste nadomestiti z vozovi iste vrste. Ako to ni mogoče in se do¬
stavijo vozovi druge vrste, ki ne morejo preiti na sosednjo že¬
leznico, tedaj se mora o tem brzojavno obvestiti prehodna po-
postaja priključne železnice, da pravočasno pripravi lastni voz.

Ako je v izrednih primerih potrebno poslati naše potniške
ali službene vozove kateri drugi železniški upravi izven rednih
kurzev, se to ne more izvršiti brez odobrenja uprav, preko ka¬
terih tečejo naši vozovi. To velja tudi za prehod tujih potniških
vozov na naše proge. V takih primerih se morajo postaje ob¬
račati tozadevno preko direkcije na Centralno podelo kola.

Vsi direktni vozovi, bodisi v lokalnem ali mednarodnem
prometu, morajo nositi tablice z napisom začetne, končne, pre¬
hodne in večje vmesne postaje, kakor je označeno v E. W. P.
Ako je kurzni voz težje poškodovan, se morajo tablice ostraniti
in spraviti v voz. Ako se odstavljen voz zamenja, se lahko za¬
časno uporabijo tablice poškodovanega voza, vendar je treba
paziti, da se tablice vrnejo lastnici. Isto je treba napraviti s
tablicami, ki so se ločile od kurznih voz. Lastnico se pozna po
imenu domovne postaje, katera je napisana na robu z malimi
obrnjenimi črkami.

Postajam naročamo, da posvečajo kurznim vozovom naj¬
večjo pažnjo, ker povzroča vsako protipredpisno postopanje
naši železnici veliko škodo.

B. Odprema praznih potniških vozov.

Da se prepreči poškodovanje in ponesnaženje notranje opreme
potniških vozov, se morajo vsi potniški vozovi, kadar se pošljejo
prazni brez službe, ne glede na to, s kakšnim vlakom in zakaj
se odpošljejo, zalivkati in odpremiti s spremnico.

Preden se voz odpošlje, mora odpremna postaja voz pre¬
gledati glede notranjosti in ugotoviti event. poškodbe, oz. pri-
primanjkljaje notranje opreme voza, ter sestaviti tozadevni za-

201

pisnik z indigom v dveh izvodih. Original zapisnika ostane v
postaji, kopijo pa je treba dobro pričvrstiti na spremnici tako,
da se ne more izgubiti.

Isto velja tudi za sanitetne vozove vrste Gb, kadar so di¬
rigirani in opremljeni z inventarjem (klopmi, pečmi i. t. d.)

C. Izkaz o prometu spalnih in jedilnih vozov društva

Waggons Lits.

Vse prehodne, mejne, končne in začetne postaje, kjer so v
prometu spalni in jedilni vozovi društva Waggons Lits, morajo
vsakomesečno predložiti Oblasni podeli kola „Izveštaj o kre-
tanju vagona društva „Waggons Lits“ po sledečem vzorcu:

1.) Polazne in krajne slanice u unutrajšnjem saobračaju računaju se
one sianice izmedju kojih je dotični vagon saobračao, n. pr. Beograd—Zagreb,
Zagreb — Sušak.

2.) Ulazne i izlazne slanice u medjunarodnom saobračaju računeju
se one granične slanice, gdje je vagon ušao, odn. izašao iz zemlje; i. i. :
Subotica — Beograd — Djevdjeiija — Solun ili obratno; Rakek — Ljubljana,
Zagreb — Beograd — Caribrod — Sofia ili obratno.

K temu vzorcu se pripominja:

a)  V rubriki 2 se navede točna številka voza;

b)  rubrika 3 se izpolni v smislu navodil na vzorcu in sicer vpišejo
začetne in končne postaje ime postaj, med katerim voz stalno
teče n. pr. Beograd—Jesenice, Zagreb—Rakek i. t. d.; prehodne
postaje pa vpišejo postaje, med katerimi teče voz v medna¬
rodnem prometu n. pr. Wien—Triesie, Beograd—Milano i. t. d.;

c)  v rubriki 4 se navede, kolikokrat je isti voz vozil v enem
mesecu;

č)  v rubriki 5 se navade kilometerska razdalja teh postaj.

Ta izkaz se predloži do 10. vsakega meseca Oblasni po¬
deli kola.

Č. Izkaz o sestavi garnitur brzih, potniških
in mešanih vlakov in rezervnih vozov.

Postaje, ki so določene kot domovne postaje garnitur, mo¬
rajo izvršiti vsakega 10. v mesecu popis vseh vozov, ki so v
garniturah te domovne postaje, kakor tudi popis vseh potniških,
poštnih in službenih vozov, ki so v rezervi. Vozovi se moraj >
Vpisati v izkaz v istem redu, kakor so uvrščeni v garniturah.

202

Ta izkaz se vpošlje najkasneje do 12. vsakega meseca
Oblasni podeli kola. Potrebne tiskovine se naročajo s posebnim
dopisom direktno pri Oblasni podeli kola.

D. Spisek potniških vozov, izločenih iz prometa.

Vsaka postaja, ki izloči iz prometa radi raznih nedostatkov
kak voz, mora predložiti Oblasni podeli kola za pretekli mesec
poseben spisek izločenih potniških vozov.

Ta spisek mora imeti sledeče rubrike: datum, številko in
vrsto voza, številko vlaka, vzrok izločenja in opombo. V rubriki
»Opomba" se navede, če je izločeni voz kurzni voz z navedbo
številke kurza, n. pr. Bukarešta—Trst E. W. P. 1661 i. t. d. Ta
spisek se mora predložiti Oblasni podeli kola do 2. vsakega
meseca za pretekli mesec. Negativnega spiska (praznotice) ni
treba predlagati. Potrebne tiskovine naj si načrtajo postaje same.

E. Čiščenje in razkuževanje potniških vozov.

Glede čiščenja in razkuževanja potniških vozov se opozarja
na tozadevni »Predpis za čiščenje in razkuževanje živinskih in
potniških vozov" iz leta 1927.

V ljubljanski direkciji sta razkuževalni postaji v Zalogu in
na Teznem pri Mariboru.

Vsi zasteničeni potniški vozovi se odpošiljajo za desinsek*
cijo v desinsekcijsko postajo Beograd.

F. Razsvetljava potniških vozov.

Na italijanske, švicarske in francoske železnice smejo preiti
samo taki potniški vozovi, ki so opremljeni z električno razsvet¬
ljavo. Potniški vozovi, ki preidejo na švicarske železnice, morajo
biti v zimskem času opremljeni tudi še z električno kurjavo. Na
ostale tuje želeleznice lahko preidejo potniški vozovi s plinsko
razsvetljavo.

G. Ogrevanje potniških vozov v zimski dobi.

Pred začetkom zimske dobe razdeli delavnica Maribor po
navodilu Oblasne podele kola potrebno kurilno opremo posa¬
meznim domovnim postajam garnitur. Nadomestilo za pokvarjeno
kurilno opremo naročajo postaje v S. V. M.

Kurzni vozovi morajo biti vsako le'o 15. septembra oprem¬
ljeni s kurilno opremo. Razprema teh vozov se izvrši vsako leto
15. maja.

Za ostale potniške vozove v lokalnem prometu odredi di¬
rekcija pričetek opreme vozov in ogrevanje po potrebi.

Garniture se prično ogrevati 1—2 uri pred odhodom vlaka,
kakor je pač zunanja temperatura. Pred vstopom potnikov mora

203

biti garnitura zadostno topla. O tem se prepriča vlakospremno
osobje, vlakovni odpravnik, ter v postajah Ljubljana gi. kol. in
Maribor gl. kol. tudi nadziralni uradnik. Ogrevanje potniških gar¬
nitur se še posebej nadzira v Ljubljani gl. kol. od 3. do 8. ure
in v Mariboru od 22. do 8. ure. V ostalem času nadzira ogre¬
vanje vlakov v teh dveh postajah notranji prometnik.

V medpotnih postajah, kjer imajo vlaki 5 ali več minut po¬
stanka, nadzirajo ogrevanje garnitur šefi postaj in zabeležijo to
v potnem listu. Nedostaiki se morajo prijaviti; event pokvarjeni
vozovi ali oprema pa se mora po možnosti izmenjati že v med-
potni, sicer pa v vodilni ali končni postaji.

Predaja kurilne opreme na prehodnih (mejnih) postajah se
vrši pismeno proti potrdilu. Istoiako se preda kurilna oprema s
predajnim seznamom pri garniturah, ki preidejo v območje so¬
sednje direkcije Nedostatki pri predaji ali prevzemu se morajo
prijaviti s posebnim poročilom Oblasni podeli kola.

Domovne postaje potniških garnitur vodijo točno evidenco
glede prejete in oddane kurilne opreme. Za to služi »Pregled
kurilne opreme", katerega se mora vpošiljati mesečno z vsemi
prilogami Oblasni podeli kola v pregled. Razen tega izkažejo
te postaje stanje kurilne opreme dnevno rubriki XVIII »Izve-
štaj o stanju kola".

Navodila glede ogrevanja garnitur in evidence kurilne opreme
vsebuje Službeni list štev. 49 iz leta 1925 odredba 111, Službeni
list štev. 2 iz leta 1926 odredba 6, okrožnica štev. 113—III OPK
z dne 17. septembra 1927 in razpis štev. 145—II/OPK z dne
29. novembra 1928.

Razprema vozov se vrši na brzojavno odredbo direkcije,
nakar se mora vsa dobra in pokvarjena kurilna oprema odposlati
nemudoma v delavnico Maribor, Oblasni podeli kola pa se pred¬
loži »Pregled kurilne opreme" z vsemi prilogami za celo zimsko
dobo.

Tuja kurilna oprema, ki še ni bila vrnjena med zimsko dobo
lastnici in je ostala v območju direkcije, se odpošlje v postajo
Ljubljana gl. kol., ki jo po navodilih Oblasne podele kola vrne
lastninskim železnicam.

204

59 .

Tovorni vozovi.

A. Naročanje in uporaba vozov.

Pri naročanju vozov morajo postaje vsekakor upoštevati
želje strank glede nosilnosti ali dolžine potrebnih vozov. Ako
dostavi železnica mesto naročenega drug voz, ki je pripraven
za naklad dotične robe, ki pa nima naročene nosilnosti ali dol¬
žine, zaradi česar ga stranka odkloni, tedaj postaja ne sme za¬
računati varščine v prid železniške uprave. Pač pa mora po¬
staja vsak tak primer z navedbo imena stranke javiti pismeno
Oblasni podeli kola. Da pa bi se taki primeri omejili na naj¬
manjše število in se preprečilo nepotrebno prevažanje praznih
vozov, morajo postaje posebno pri neugodni vozovni situaciji
javiti že v S. V. M., če je stranka sporazumna z dostavo nado¬
mestnega voza in kakšnega.

Pri naročitvi voza morajo polagati varščino v znesku eno¬
dnevne stojnine le one stranke, ki postaji niso poznane, ali pa
ki niso zanesljive. Druge stranke so od polaganja varščine
oproščene.

Vozovna naročilnica, obr. kol. 7, se mora koncem meseca
najkasneje pa do 5. prihodnjega meseca vposlati Oblasni podeli
kola v pregled.

Popis manipulacijskih vozov in sestava S. V. M. se mora
vršiti na vseh postajah dnevno ob 6 uri. Postaje sledečih prog
pa izvršijo popis vozov in sestavo S. V. H. že zvečer po od¬
hodu poslednjega vlaka:

Ormož—Hodoš,

Ljutomer—Gornja Radgona,

Višnja gora-—Mahično izvzemši postaja Novo mesto,
CušperK—Kočevje,

Puščava Sv. Lovrenc—Prevalje,

Petrovče—Otiški vrh,

Trzin—Kamnik.

Postaje teh prog oddajo S. V. M. takoj po sestavi zbira¬
jočim postajam, oz. brzojavnemu uradu Ra.

V S. V. M. se morajo prijavljati vsi razpoložljivi vozovi
točno po serijah. Potreba se prijavi najprej skupno samo po

205 '

številu in serijah, potem pa specificirano po vrstah robe in na¬
membnih postajah.

Mejne postaje morajo prijaviti v S. V. M. točno po serijah
število vseh lastnih vozov, ki so se vrnili v pretečenih 24 urah
prazni iz inozemstva, kakor tudi število onih tujih vozov, ki so
došli prazni iz inozemstva radi natovoritve na naših progah za
skupne transporte v smislu § 5 R. I. V.

Načelno smejo postaje uporabiti le one vozove, ki jih je
Oblasna podela kola dovolila z razdelitvijo (P. K.), in pa neod-
rejene tuje vozove, ki se vračajo v domovino. Poleg tega smejo
postaje uporabiti brez dovoljenja Oblasne podele kola tudi kot
razpoložljive javljene vozove, ki jih Opk ni odredila in pa vo¬
zove, ki so dospeli v postajo po oddaji S. V. M. ter so se še
isti dan razložili in dostavili v ponovno natovorjenje. Vse tako
uporabljene vozove morajo postaje javiti naslednji dan po seri¬
jah pismeno v Izveštaju o stanju kola v rubriki XVIII.

Glede uporabe vozov posameznih vrst se opozarja v glav¬
nem na sledeče:

Za tovor, ki se po tarifi naklada v odprte vozove in za
katerega dostavi železnica pokrit voz, se ne sme računati 10 %
pribitek k vozarini. Na listarko napiše postaja tozadevno opombo.

Vozovi, ki so dodeljeni stalno v uporabo kaki službeni
edinici in so opremljeni s tozadevnimi napisi, se ne smejo pri¬
javiti v S. V. M. ali uporabiti v druge namene, temveč se od¬
pošljejo po razložitvi takoj v domovno postajo.

Vozovi vrste Kh in Gkh, katerih višina presega 4‘28m, se
ne smejo nakladati v Italijo. Vozovi, pri katerih so od zadnje
revizije pretekla tri leta, se ne smejo uporabljati za inozemstvo.
Pri tem se mora upoštevati tudi čas od odpreme do predaje v
namembni postaji.

Tuji vozovi na povratku, pri katerih je triletni revizijski rok
že pretekel, se pa lahko natovorijo v domovino.

Vozovi, katerih carinski zaporni kavlji niso zakovani, tem¬
več samo z vijaki pritrjeni, oz. pri katerih vodilna tračnica zari-
valnih vrat ni na najmanj dveh mestih zakovano pritrjena, dalje
vozovi s slabimi strehami, če se uporabljajo za robo, kateri
škoduje mokrota, ter sploh vsi vozovi, ki ne odgovarjajo teh¬
ničnim določbam R. I. V.-a, se ne smejo uporabljati za inozemstvo.
Za brzopokvarljivo robo za inozemstvo se smejo uporabljati le
taki vozovi, ki nimajo škodeljasto vlitih koles in ki so sposobni
za brzino 60 km in več na uro. Tudi morajo imeti vozovi za¬
mrežena okenca.

Vozovi, ki se nalovarjajo preko Arlberga, morajo imeti zavore.

Vozovi, ki se natovarjajo za Wien Hauptzollamt, naj po
možnosti ne presegajo 14'4 m skupne dolžine.

206

Za postaje na progi Srbske Moravice—Sušak—Bakar—Reka
in Ogulin—Split se morajo uporabljati vozovi z zavorami. Ako
pa postaja naenkrat naklada več vozov za isto postajo omenje¬
nih prog, mora imeti vsaj vsaki drugi voz zavoro,

Specijalni vozovi za prevoz mesa se morajo odpravljati
najhitreje s prvim primernim brzotovornim vlakom. Strogo je
zabranjeno uporabljati hladilnike, ki so dodeljeni drugim direk¬
cijam, kar je razvidno iz napisa domovne postaje. Direkciji
Ljubljana je dodeljeno stalno 49 hladilnikov in sicer 37 z na¬
pisom domovne postaje Maribor gl. kol., 10 z napisom domovne
postaje Čakovec, in 2 z napisom domovne postaje Dolnja Len¬
dava.

Nakladalna postaja mora naročiti potrebne hladilnike s po¬
sebno brzojavko, v kateri navede dan potrebe, pošiljatelja, na¬
membno postajo in prejemnika. Ako ima ta postaja voz že na
razpolago, javi v tej brzojavki tudi številko dostavljenega hla¬
dilnika, sicer mora številko dostavljenega hladilnika javiti nak¬
nadno, ko je nakazani hladilnik dospel. Koncem meseca mora
vsaka nakladalna postaja predložiti Oblasni podeli kola izkaz o
uporabi hladilnikov po sledečem vzorcu:

Slanica ..

lasveštaj

o upoirebi kola hladnjača u mesecu . 19

To tiskovino naj si načrtajo po potrebi postaje same; ne¬
gativnih izkazov (praznotic) ni treba predlagati.

Italijanski pokriti vozovi vrste F s številkami od 100000 do
199999, ki imajo na vzdolžni strani napis „Viefato carico be-
stiame", naj se ne uporabljajo za prevoz živine.

Italijanski vozovi za sadje in zelenjavo z napisom „Per
transporta con treni viaggiatori di merci deperibili destinate ali’
estero“ ter napisom domovne postaje, naj se ne uporabljajo,
temveč vračajo nujno v domovino.

Specijalni nemški vozovi z napisom „Trier“ in številkami
od 29501 do 29800 se morajo po razložitvi vrniti takoj v smislu
§ 4 točke 4 R. I. V.-a prazni v domovino. Ti vozovi imajo v
nemškem, francoskem in angleškem jeziku napis „Deutsch-Engb
Fahrverkehr".

Postaje, kjer stojijo prazni pokriti vozovi, in pa postaje, ki od*

207

pošiljajo prazne pokrite vozove se opozarjajo, da zaprejo pri
ieh vozovih okna in vrata, da se na ta način obvarujejo vozovi
vremenskih uplivov.

B. Privatni vozovi.

Glede privatnih vozov se opozarjajo postaje na določbe
§ 18 R. I. V-a in tarifne določbe. S privatnimi vozovi sme na-
pram železnici razpolagati samo ona stranka, ki je kot lastnik
označena na vozu samem. Vsaka druga stranka, ki bi hotela
predati prazen ali poln privatni voz v prevoz, mora istočasno s
tovornim listom predložiti tudi pismeno izjavo lastnika, v kateri
ta soglaša s prevozom razen primera, da je stranka prejela prazen
voz za natovarjenje in ga preda natovarjenega.

Vsak prazen privatni voz se mora predati s tovornim listom
v prevoz. Vozarina se računa po tarifi.

Privatni voz, ki je prišel naložen v postajo, se mora takoj
po razložitvi odposlati na račun lastnika s tovornim listom v
njegovo domovno postajo, če lastnik ni kaj druzega odredil.
Ako pa je prišel v postajo prazen za tovorjenje in ga prejemnik
ne preda v roku 8 dni po prihodu v prevoz, se mora poslati na
račun lastnika s tovornim listom v njegovo domovno postajo,
če lastnik ni kaj druzega odredil.

Privatni vozovi, ki stojijo na železniških tirih, se morajo
iztovorili, oz. natovorili a)  kotli v roku 24 ur, b ) os'ali vozovi v
roku, ki je določen za vozove, ki so last železnice. Če se ta
rok prekorači, se mora računati stojnina.

Ako se privatni voz pokvari, mora dodčna postaja o tem
pismeno obvestiti domovno postajo voza. V tem dopisu mora
navesti številko in vrsto voza, njegovega lastnika, kje in kdaj
je bil poškodovan, obseg poškodbe ter kam in kdaj je bil od¬
poslan v popravilo. Dolžnost domovne postaje je, da o tem
takoj obvesti lastnika voza. V postajah, kjer so vozovni pregled¬
niki, je dolžnost le-teh, da o poškodbi vsakega privatnega voza
dokazno obvestijo šefa postaje.

Te določbe veljajo analogno za one špecijalne vozove že¬
lezniške uprave, ki so dani v najem poedinim strankam.

C. Ravnanje s tujimi vozovi.

Prazne tuje vozove, ki se vračajo v domovino in ki imajo
prehodnice, morajo postaje nalistkati s postajnim listkom pre¬
hodne postaje, t. j. postaje, preko katere so došli ob napotu ;
če pa nimajo prehodnic, se olistkajo z nadomestnimi prehodni-
cami v smislu »Pravilnika o vršenju vozovne službe", ako pa se
prehodna postaja ne more ugotoviti, z domovnicami. Kadarkoli
postaje uporabljajo domovnice, morajo na isto napisati postajo,
preko katere bo dotični voz izstopil iz naše države, ter pre¬
hodno postajo na ono železnico, kateri voz pripada.

208

Ce manjkajo prehodnice in se napot ne more ugotoviti,
tedaj s: mo-ajo vrnii prazni tuji vozovi z domovnicami po naj¬
krajši poti v domovino. Vozovi madžarskih lokalnih železnic z
lastninskimi znaki P. B. V., M. P. V., Gy. S. E. V., D. Ny. B. V., A. Cs. E. V.
naj se olistkajo, oziroma vrnejo, kadar nimajo prehodnic in se
njihov prehod ne da ugotoviti, na sledeči način:

Vozovi železnice Peč—Barč (P. B. V.) preko Barča,

„ „ Mohač—Peč (M. P. V.) preko Belog Manastira,

„ „ Arad — Canad (A. Cs. E. V.) preko Horgoša,

„ „ Debrecin Nyrbator (D. Ny. B. V.) preko Hor¬

goša ali Banat. Arandjelovca,

„ „ Gyor Sopron Ebenfurt (Gy. S. E, V.) preko

najbližje postaje na katerokoli madžarsko
železnico.

Na osnovi posebnih dogovorov pa se vračajo:

1) Vozovi avstrijskih zveznih železnic in vozovi onih pri¬
vatnih železnic, ki so v obraiu avst r . zveznih železnic, v naj¬
bližjo prehodno postajo na avstrijske zvezne železnice in sicer
ne glede na to, če in kakšno prehodnico imajo, oz. ne glede
na njihov predpotek.

2) Vozovi italijanskih državnih železnic se vračajo ne glede
na njihov prehod ali predpotek preko najbližje prehodne po¬
staje i.a i alijanske državne železnice.

3) Vozovi D. S. A. železnice (bivše ogrske južne železnice),
ki so bili polni predani S. H. S. železnicam v Murakeresziuru,
Gyekenesu a.i Barču, se smejo po razložitvi vrniti D. S. A. že¬
leznici preko ene imenovanih postaj, ne glede na to, kje so
natovoreni prešli.

4) M. A. V. vozovi se smejo vračati preko poljubne, toraj
preko najbližje prehodne postaje na ogrske državne železnice,
ne glede na njihov prehod aii predpotek. Isto velja tudi za vo¬
zove B. H. E. V. (Peštanske lokalne železnice), katere upravljajo
madžarske državne železnice.

Č. Evidenca in zasledovanje vozov.

Brez posebnega pismenega dovoljenja direkcije ne smejo
postaje uporabiti ali dostaviti drugim službenim edinicam no¬
benega voza v stalno ali začasno uporabo za prevoz ali depo¬
niranje železniškega materijala. O teh vozovih morajo voditi
postaje posebno evidenco in morajo vsako spremembo pismeno
javiti Oblasni podeli kola.

Glede vpisovanja tujih vozov se opozarjajo postaje na sle¬
deče: Za vse vozove nemških državnih in zasebnih železnic,
kakor tudi za vse francoske železnice se vodi le po en izkaz
obr. kol. 13.

V rubriko »Znak sopstvenosti" se vpiše točen znak, kakor
je napisan na vozu n. pr. Etat, Est, Braunschweig, i. t. d.

209

Če sosednja železnica iz kateregakoli vzroka (prometne
težkoče) ne sprejme ponudenih ji vozov, morajo tiste postaje,
kjer se vsled tega zadržijo vozovi, poslati Oblasni podeli kola
poseben spisek zadržanih vozov z navedbo lastninskega znaka
in številke voza, ter dneva, od katerega in do katerega je bil
vsak voz zadržan. Ta spisek se mora voditi ločeno za vse tuje
in za lastne vozove. Mejna postaja mora priložiti spisku tudi
prepis vseh telefoničnih pogovorov, brzojavk in dopisov, nana¬
šajočih se na ponudbo in zavrnitev sprejema.

Mejne (prehodne) postaje vodijo sledeče izkaze:

a)  Za tuje vozove:

1) Izkaz obr. Cpk 5.

2) Izveštaj o dugovanju obr. C kol 1.

3) Izveštaj o dugovanju obr. C kol 10 in sicer ločeno za

potniške, za prtljažne (službene) in za bolniške vozove.

4) Poseben Izveštaj o dugovanju obr. C kol 10 z odgovar¬
jajočo pripombo v rubriki 19 za vse tuje prazne potniške
in prtljažne (službene) vozove, ki so upoteni za katerokoli
potrebo preko naših železnic in se morajo kot taki vrniti
preko naših železnic. Potniški in prtljažni vozovi društva
Waggons Lits se ne vpisujejo v ta izkaz.

5) Poseben Izveštaj o dugovanju obr. C. kol 1 za one tuje

tovorne vozove, ki se vračajo prazni ali z nezadostnim
tovorom v domovino, ki pa ob napotil niso prišli preko

te postaje na naše proge, in sicer za vsako lastninsko

železnico poseben izkaz.

6) S tiskovino obr. Cpk 24 prijavijo mejne postaje Centralni
podeli kola vsak tuj voz, ki je v naši evidenci in pri
katerem je nastala kaka poškodba, ali pri katerem se je
ugotovila poškodba po izvršenem prevzemu od sosednje
železnice in se prehod v našo evidenco ni preklical, ali
pa katerega je sosednja železnica zavrnila radi poškodbe.

b)  Za lastne vozove:

1) Za vse naše potniške in prtljažne vozove, kateri preidejo
v inozemstvo »Izveštaj o prelazu in povratku naših put-
ničkih kola" obr. C kol 10. Vozovi, ki se do zaključka
„Izveštaja“ t. j. do 10. sledečega meseca niso vrnili preko
iste postaje, se prenesejo v izkaz za drugi mesec.

2) Za vse naše tovorne vozove, kateri se predajo sosednji
železnici, se sestavlja »Izveštaj o izlasku naših teretnih
kola" Cpk 1.

3) Vsi naši tovorni vozovi, ki se vračajo iz tujih železnic,
se vpisujejo na kartone »Prijava o povratku naših teretnih
kola" obr. Cpk 27 in sicer vsak voz na poseben kar¬
ton. Za vse v teku meseca izpolnjene kartone se sestavi
nato izkaz, v katerega se vpišejo samo številke vozov.

4) Vsi naši tovorni vozovi, prazni ali polni, se vpišejo pri
izstopu in povratku v tranzitne sezname in morajo pra-

14

210

vilnost leh seznamov s podpisom potrditi organi naše in
sosednje železnice.

Radi lažjega zasledovanja vozov morajo vse postaje voditi
posebno evidenco, v katero vpisujejo številko in lastninski znak
voza, ki se mora izslediti, številko in dan brzojavke ali razpisa,
s katerim je bilo odrejeno zasledovanje, dan izsleditve voza, oz.
kaj je bilo ukrenjeno, s katerim vlakom, kedaj in kam je bil voz
odposlan in v opombi številko in dan brzojavke ali razpisa, s
katerim je bilo zasledovanje razveljavljeno.

Vozovi, ki so se izsledili, se v seznamu črtajo.

Da se zasledovanje olajša, dalje, da se popravijo nepravil¬
nosti v pogledu napisov, preobeleževanja, sortiranja zasebnih
vozov, ki se jih mora po portoroški konvenciji vrniti lastnikom
i. t. d., sta določeni postaji Zalog in Tezno kot kontrolni postaji,
kamor naj se odpošljejo s kartirano spremnico vsi sumljivi vo¬
zovi. Postaja, ki je kak fak voz izsledila, javi Oblasni podeli kola
brzojavno odhodne podatke, kontrolna postaja pa javi došle vo¬
zove na tiskovini Cpk 30 Centralni podeli kola, od kjer prejme
navodila, kako naj se napake popravijo.

Zasledovanje takozvanih portoroških vozov, katerih spisek
je priloga k razpisu štev. 94—II z dne 21. VIII. 1928, se mora
vedno nadaljevati in se odpošljejo izsledeni vozovi v Ljubljano
gor. kol. za vpostavitev v Dravljah.

Vozovi, ki so obeleženi z belim okvirjem okoli številke, se
ne smejo uporabljati za inozemstvo.

D. Čiščenje in razkuževanje vozov.

Tovorni vozovi v mednarodnem prometu morajo biti pome¬
teni, verige spete, ročice na mestu ali v zato določenem predalu
shranjene, stranske in čelne stene zataknjene na svojih mestih.

Ako se pri prevzemu vozov od sosednje železnice ugoto¬
vijo taki nedostatki, se vozovi ne smejo zavrniti, pač pa se za¬
beležijo v poseben seznam, ki se predloži mesečno Centralni
podeli kola.

Isto velja glede čistoče vozov v lokalnem prometu. Pred
nakladanjem je treba vozove pregledati in mora postaja eventu-
elne nedostatke odstraniti. Po razložitvi mora stranka, če sama
razklada, vozove očistiti in njih dele pravilno upostaviti. Za iz¬
vršitev te odredbe je vedno odgovorna razkladalna postaja.

Posebna pozornost se mora posvečati čistoči hladilnikov v
mednarodnem prometu. Zanje se ne izstavlja ..Protokol o uvid-
jeju“, ako se iz inozemstva vrnejo nezadostno čisti, temveč se
prijavljajo mesečno Centralni podeli kola v posebnem seznamu.

Pri hladilnikih, kakor tudi ostalih špecijalnih vozovih, se mora
posvečati posebna pažnja inventarju. Ako isti ni v redu, se mora
sestaviti „Učinski zapisnik" in voz olistkati s poškodbeno nalep-
nico. Pri vozovih, ki so namenjeni za inozemstvo, mora biti

211

opomba na nalepnici napisana tudi v nemškem, francoskem alf
italijanskem jeziku.

Vozovi, ki se vrnejo iz inozemstva in so potrebni razkuže¬
nja, se odpošljejo zalivkam in z nakladnico v najbližjo razku-
ževalno postajo. Ako se je v njih izvozila živina, tedaj se izstavi
še „ Protokol uvidjaja". Protokol uvidjaja se izstavi v dveh iz¬
vodih; en izvod ostane v prehodni postaji, kopija pa se od¬
pošlje v razkuževalno postajo, ki jo po razkuženju voza izpo¬
polni in odpošlje Centralni podeli kola.

V lokalnem prometu se izstavlja istotako »Protokol uvidjaja"
za vse one vozove, pri katerih se ugotovi, da po prevozu živali
niso bili zadostno razkuženi.

Ako dospe v postajo voz naložen z živino, se mora takoj
po razložitvi zalivkati in odposlati v razkuževalno postajo. Gnoj,
ki je v vozu, sme odst aniti samo razkuževalna postaja.

Glede pošiljanja lastnih vozov v razkuženje velja, da jih
postaje ležeče severno od Zidanega mosta odpošiljajo v Tezno,,
postaje proge Sevnica — Savski Marof, Birčna vas — Mahično v
Sisak, vse ostale postaje pa v Zalog.

Tuji vozovi se morajo pošiljati v ono razkuževalno postajo,
ki leži v smeri proti domovini voza.

E. Vozovna oprema.

Vsako vozovno opremo mora spremljati spremnica. Ako se
primankljaj spremnice ugotovi v kakšni medpotni postaji, mora
ta postaja sestaviti naknadno spremnico in jo kartirati za po¬
stajo, v katero je določen tovor, na spremnici pa navesti ime
nakladalne postaje. Če se primanjkljaj spremnice, ki spremlja
tujo opremo, ugotovi v namembni postaji, mora ta postaja iz¬
staviti naknadno spremnico (Cpk 22), navesti na spremnici na¬
kladalno postajo in številko voza s katerim je oprema došla, ter
jo kartirati v najbližjo postajo lastninske železnice. Ce pa se
primankljaj spremnice, ki spremlja tujo opremo na povratku v
domovino ugotovi na kakšni medpotni postaji, mora ista izstaviti
naknadno spremnico (Cpk 22) in jo kartirati v najbližjo pre¬
hodno postajo lastninske železnice, ter poročati o tem Centralni
podeli kola.

Prehodne (mejne) postaje morajo pri predaji tujih praznih
vozov sosednji železnici ugotoviti, če ni v istih kaka vozovna
oprema. Ako najdejo v njih tujo vozovno opremo brez sprem-
mnice, se mora ista odvzeti in prijaviti Centralni podeli kola, ki
bo z njo razpolagala.

Glede prehoda vozovne opreme na italijanske državne že¬
leznice veljajo sledeče določbe:

1) V postajah Postojna, Podbrdo in Rateče se predaja vo¬
zova oprema od ene železnice na drugo s posebnim prehodnim
seznamom.

14 '

212

2) V smeri iz Italije izstavi prehodni seznam organ F. S.
železnice v treh izvodih. Organ S. H. S. železnice potrdi prejem
opreme in spremnih listin ter obdrži en izvod seznama.

3) V smeri v Italijo izstavi prehodni seznam organ S. H. S. že¬
leznice v dveh izvodih. Organ F. S. železnice potrdi prejem opreme
in spremnih listin in obdrži en izvod seznama.

4} Natovarjanje in iztovarjanje vozovne opreme, ki se pre¬
važa neuporabljena, oskrbi uprava F. S. železnic. Za prevoz te
opreme se uporabljajo službeni ali prazni vračajoči se vozovi.

F. Kritje potrebe premogovnikov.

Kritje potrebe za premog se izvrši na sledeči način:

1) Za kritje premogovnika Velenje skrbi postaja Celje. Po¬
staja Velenje mora naročiti potrebne K pravočasno pri postaji
Celje, ki jih dostavi iz lastnega stanja. Ako jih postaja Celje
nima zadosti, jih naroči iz postaje Tezno ali Pragersko, v nujnih
primerih pa jih lahko odklopi od dotoka za Trbovlje, o čemur
mora pravočasno obvestiti postajo Zidani most.

2) Za kritje premogovnika Laško naroči postaja Laško po¬
trebne K iz Tezna ali Pragerskega. Ako ti dve postaji ne razpo¬
lagata z zadostnim številom K, ali pa jih ne moreta pravočasno
dostaviti, jih naroči tudi pri postaji Zidani most. V izjemnih pri¬
merih postaja Laško lahko odklopi potrebne K od dotoka za
Trbovlje in obvesti o tem postajo Zidani most.

3) Za kritje premogovnikov Hrastnik in Trbovlje skrbi po¬
staja Zidani most. Postaja Hrastnik in Trbovlje morata naročiti
pravočasno potrebne K vozove pri postaji Zidani most. Ta po¬
staja krije potrebo od dotoka iz Zagreba ali pa naroči prazne
K iz postaj Tezno, Pragersko, Zalog ali pa iz kake druge po¬
staje, kjer so vpostavljeni prazni K. Radi tega morajo postaje
proge Maribor—Zalog dnevno ob 6. uri javiti poštaji Zidani most
stanje praznih K, postaje Zalog, Tezno in Pragersko pa poleg
tega še ob 12. in ob 24. uri.

4) Za kritje premogovnika Zagorje naroči postaja Zagorje
potrebne K pri postaji Zalog. Ako jih ta postaja nima na raz¬
polago, potem jih naroči pri postaji Zidani most.

5) Za kritje premogovnika Rajhenburg v  potrebne K odklopi
postaja Rajhenburg od dotoka iz Zagreba. Ce ta dotok ni zado¬
sten, dostavi manjkajoče vozove postaja Zidani most-

6) Za vse druge premogovnike potrebne K vozove odreja
vsakokrat Oblasna podela kola.

Postaja Brežice, Čakovec in Bubnjarci javijo dnevno na
koncu S. V. M., koliko praznih K, Ik je v pretečenem dnevu do¬
spelo iz območja direkcije Zagreb. Ker je dotok teh vozov
preko Brežic najjačji, odda vlakovodja ob prihodu vlaka v Bre¬
žice listek s točnim številom praznih odprtih vozov, izvzemši
pokvarjenih.

213

G. Posebne določbe za posamezne postaje.

Vsaka postaja, kjer se naklada premog, mora dnevno pred¬
ložiti Oblasni podeti kola izkaz naloženega premoga. Iz tega
izkaza mora biti razvidno, koliko ton premoga skupno se je na¬
ložilo, od tega koliko ton režijskega premoga za vsako direkcijo
in koliko ton premoga za inozemstvo, ločeno po državah.

Postaja Poljčane javi Oblasni podeli kola dnevno s po¬
sebno depešo situacijo glede pretovora, iz, oz. na ozkotirno
progo.

Iz ie depeše mora biti razvidno, koliko delavcev in koliko
časa je bilo prejšnji dan zaposlenih pri pretovoru in koliko
vozov je bilo pretovorjenih iz normalnotirnih v ozkotirne in
obratno. Razen tega mora ta postaja voditi poseben izkaz, ko¬
liko vozov po glavnih vrstah, normalnotirnih in ozkotirnih je bilo
prejšnji dan uporabljenih za pretovor. Ta izkaz mora postaja
vsako dekado zaključiti in rezultat poročati preko Oblasne po-
dele kola Centralni podeli kola.

Postaja Brezovica mora brzojavno prijaviti postaji Ljubljana
gl. kol. vsak voz z navedbo številke, vrste in lastninskega znaka,
ki se tam priklopi ali odklopi od vrhniških vlakov.

■ • ' •:

Bg$i sl ,£. t o  £ ■ ' . i> s$ . :  £ - V ' . q n i

•  . : . : ■ ■ ' ■ ’ 'V " 5 - ■ ;

f  : ih i flS rioi

r  •

• r ■ V". . •• • ■ < ' r :. ; ■ ?■

Oi 't  : oiboojjs


.

- ■ - - ; . ■ '■

, ■ - - , . '

T,\ :h::AXO  'f;.~ K j : ■ f. ' r--;  Vv: " '

?roq

oliii aj d riitoMo  <?n ... . iv  . .p hj < - • ■

.H-:--  ; -• ’• ' ■ ±  ' r . p ■

.

. ■■ ■


1



\

.

.

Komercijalne določbe.

216

60 .

Prevoz potnikov.

A. Splošne določbe.

1) Potniki se morajo pravilno odpraviti direktno do na¬
membne postaje; doplačila v vlaku se morajo po možnosti
izbegavati. Za relacije, za katere nima blagajna tiskanih voznih
kart, mora blagajnik izstaviti belice.

Vozna cena mora ustrezati tarifi. Neveljavne stare vozne
cene se morajo rokopisno popraviti.

2) Potniki, ki zahtevajo vozne karte v knjižicah ali zvezkih
pri postajah, ki ne izdajajo te vrste voznih kart, se morajo
upotiti na dotična mesta, kjer se take vozne karte izdajajo.

3) V prometu z inozemskimi železnicami, za katere obsto¬
jajo direktne tarife, se odpravijo potniki direktno do inozemske
namembne postaje tudi v primeru, kadar ima potnik na naših in
inozemskih železnicah enako povlastico. Postaje, ki niso nave¬
dene v direktni tarifi, odpravljajo potnike do medpotne postaje
s potrebnim postankom vlaka, oziroma do naše obmejne pre¬
hodne postaje, v kateri more potnik dobiti direktno vozno karto.
Na to je treba potnika opozoriti.

Odprava do državne meje je dovoljena samo, kadar ima
potnik pravico do kake povlastice le na progah ene države, ali
kadar povlastici za obe državi nista enaki.

V postajah in postajališčih, ki leže med obmejno postajo
in državno mejo, je dovoljena odprava ter vstopanje in izsto¬
panje potnikov v prometu z inozemstvom samo takrat, kadar je
policijska revizija potnika in carinska revizija njegove ročne
prtljage mogoča v vlaku. Izstavljanje belic za inozemske postaje
je dovoljeno samo v toliko, v kolikor to določajo direktne tarife.

4) Mestne biletarnice društva „Putnik“, kjer obstojajo
in postaje, ki jih oblastna direkcija za to posebej določi, izda¬
jajo vozne karte za vse vlake tudi v predprodaji. V teh postajah
mora biti ena potniška blagajna po dnevi vedno odprta in oz¬
načena z napisom, ki opozarja potnike na predprodajo.

5) Pri odpravi potnikov z doplačili v vlaku računa revizijski
sprevodnik vozno ceno do namembne postaje, oziroma do one
najoddaljenejše postaje, do katere ima na razpolago podatke za

217

razdaljo. Potnikom, ki potujejo v inozemstvo ali prihajajo od tam,
se izstavi doplačilo in eventualni dodatek samo do, oz. od ob¬
mejne prehodne postaje (državne meje). Prehod preko državne
meje je smatrati kot priključek v smislu §16 i. o. VI-2-a Ž. S. U.
in se radi tega ne računa nikak dodatek k vozni ceni.

Istotako se mora v smislu § 21, točka 2 c).  Železniške tarife
za prevoz potnikov itd., del II. smatrati kot priključek tudi zveza
z javnimi avtomobilskimi progami, kadar prispe avtomobil vsled
nepredvidenih ovir na postajo tik pred odhodom vlaka tako, da
potniki za nadaljno vožnjo ne morejo kupiti vozne karte pri
potniški blagajni, ampak morajo zahtevati doplačilo od sprevod¬
nika v vlaku. Taki potniki plačajo navadno vozno ceno brez
vsakega dodatka. Postaje, ki imajo take avtomobilske zveze,
morajo o navedenem zakašnjenju avtomobila vedno obvestiti
tudi sprevodnike vlaka. Kot javne avtomobilske linije se smatrajo
one, na katerih vozijo avtomobili po stalnem voznem redu.

Glede doplačil v vlaku veljajo še sledeče določbe:

a)  Potnik, ki je bil v vlaku zaloten brez vozne Jcarte ali z
neveljavno karto, mora plačati vse dodatke po § 16 Ž. S. U. po
normalni tarifi, tudi če ima drugače pravico na kakšno po-
vlastico.

b)  Potnik, ki nepozvan prijavi v vlaku sprevodniku ali vla¬
kovodji, da ni mogel kupiti vozne karte, pa ima pravico na
povlaščeno vožnjo, plača poleg povlaščene vozne cene do¬
datek Din 10'—, a največ dvojno povlaščeno vozno ceno.

c)  Za potnike, ki imajo pravico na povlaščeno vožnjo, velja
§ 16 Ž. S. U. i. o. VI-1 in 2 (to je dodatek Din 1‘— oziroma brez
dodatka), s to razliko, da se računajo mesto normalnih
voznih cen povlaščene vozne cene.

č)  Potnik, ki ima povlaščeno vozno karto, a namerava pre¬
stopiti v višji razred ali vlak višjega reda, za katerega mu
povlastica ne pripada, plača normalno vozno ceno in dodatek
Din 1‘—, ako prijavi svoj prestop pravočasno sprevodniku ali
ali vlakovodji. V tam primeru se odračuna potniku že plačana
povlaščena vozna cena za neprepotovani del proge.

d)  Deca od dovršenega četrtega do dovršenega desetega
leta starosti plača, kadar potuje sama, v vlaku samo polovično
ceno brez vsakega dodatka, tudi ako nima veljavne vozne karte.

Kakor hitro se pokaže potreba za doplačilo, je treba takoj
sestaviti doplačilo in ubrati določeno razliko.

Ako ni mogoče denarja za doplačilo takoj ubrati, ni treba
izstaviti doplačila, ampak se preda potnik v prvi postaji,
kjer ima vlak postanek, dežurnemu uradniku z izkazom obrazec
K—91.

Kadar je treba v mednarodnem prometu izključiti v medpo-
staji potnike, ki so radi policijske revizije oddali potne liste
policijskemu organu, mora sprevodnik o tem predhodno obvestiti
policijskega organa, ki je potni list prevzel.

218

Ako policijski organ ne dovoli, da ostane poinik v medpo-
staji, je treba potnika pustiti v postaji, v kateri je policijski komi-
sarijat.

Neveljavna ali nepravilna vozna karta se mora potniku od¬
vzeti in priklopiti matici doplačila, oz. izkazu obr K-91 ali 92
(VIII-92) ter zabeležiti na doplačilu, da je bila vozna karta odvzeta.

Pri povratku v domicilno postajo mora sprevodnik vse ubrane
doplačilne zneske skupno z maticami doplačil in kopijo predajne
knjige obr. K-52 (VIII-52) takoj oddati potniški blagajni ter
predložiti blagajniku v pogled in potrdilo svoj zvezek doplačil.
Obenem odda sprevodnik blagajniku tudi vse kuponske karte,
ki jih je moral odvzeti v končni postaji poedinih kuponskih kart.

6) Uporaba višjega voznega razreda s karto nižjega voznega
razreda radi pomanjkanja razpoložljivih sedežev, kakor tudi
uporaba brzega vlaka s karto potniškega vlaka, je dopustna samo
proti doplačilu v smislu § 16 2. S. U., oziroma § 21 Potniške
tarife. Potnikom, ki izstopajo na nezasedenih postajališčih, morajo
sprevodniki odvzeti vozne karte pri izstopu na postajališču.

7) Označevati oddelke, oz. vozove višjih razredov na nižji
razred, ali dopuščati, da jih uporabljajo potniki z voznimi kar¬
tami nižjega razreda, ni dovoljeno niti sprevodniku, niti vlakov¬
nemu pregledniku, niti službujočemu uradniku, niti postajnemu
načelniku. Taka dovoljenja izdaja v izjemnih primerih samo ob¬
lastna direkcija.

Ako preidejo v mednarodnem prometu na naše proge tuji
potniški vozovi s tako zvanimi fakultativnimi oddelki, jih je sma¬
trati tudi na naših progah za vozove, oz. oddelke tistega razreda,
za katerega so bili prevzeti od inozemske železniške uprave.

8) Rezerviranje oddelkov za potnike, ki niso plačali za to
določene tarifske pristojbine, oziroma nimajo na podlagi poseb¬
nih določb pravice do rezerviranega oddelka, ni dovoljeno (glej
tudi odsek B-b-5).

V oddelkih, oziroma vozeh, ki so rezervirani za vojaštvo,
se civilni potniki tudi s privoljenjem vojakov ne smejo voziti.

9) Prekinjen je potovanja je dopuščeno, v kolikor direktne
tarife ali besedilo na vozni karti ne odreja drugače, v vsaki
smeri v notranjem prometu samo enkrat.

Potnik mora vozno karto predložiti takoj postaji, da overi
prekinjenje vožnje. Overovljena vozna karta velja za vsak poz¬
nejši vlak istega reda, seveda samo v roku veljavnosti vozne
karte.

10) Z revizijo voznih kart v nočnih brzih vlakih se mora pričeti
po možnosti zajedno s carinsko in policijsko revizijo že med po¬
stankom na obmejni postaji, tako da potniki niso prikrajšani na
nočnem počitku.

Glede revizije poštnih ambulančnih voz je merodajen za
število poštnih uslužbencev, ki potujejo v teh vozovih, spisek
osobja, ki je v vozu. Ako se izkaže potreba revizije ambulan-

219

enega voza (n. pr. da se vozi kakšna neopravičena oseba ali da
se prevaža kakšna roba — bicikel iid. -—, ki ni odpravljena kot
poštna pošiljka), mora revizijski sprevodnik obvestiti o tem vla¬
kovnega preglednika ali načelnika prve postaje, v kateri ima
vlak večji postanek, da revidira ambulančni voz.

B. Posebne določbe.

a) Ekspresni vlaki.

1) Za vožnjo z ekspresnim vlakom (S. O. in O. S.) mora
imeti potnik vozno karto za I. ali II. razred brzega (ekspresnega)
vlaka in dodatno karto „Mednarodnega društva spalnih voz in
velikih evropskih ekspresnih vlakov" (Waggons Lits). Dodatne
karte društva WaggonsLits izdajajo v predprodaji agencije tega
društva v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, a razen teh nepo¬
sredno v vlaku tudi sprevodniki društva Waggons Lits. Na
progi Pariš—London imajo ekspresni vlaki samo I. razred.

2) Potnik, ki želi zasesti en spalni oddelek z dvema po¬
steljama, mora kupiti dve vozni karti I. ali II. razreda in dve do¬
datni karti za spalni voz. Za uporabo posebnega potniškega voza
pri S. O. in O. S. vlaku je računati 16 voznih kart L razreda
brzega vlaka.

3) Brezplačna uporaba mesta v kompoziciji ekspresnega
vlaka je dopuščena organom železniških uprav, ki sodelujejo
pri prevozu ekspresnih vlakov, na osnovi brezplačnih kart za
I. ali II. razred.

Potnik, ki potuje s tako brezplačno vozno karto, mora imeti
poleg te karte še brezplačno karto (permis) društva VVaggons
Lits ali pa mora plačati dodatno karto v gotovini v smislu točke 1).

4) Vožnja v službenem vozu ekspresnega vlaka je zabra-
njena vsakomur; izvzeto je samo osobje vlaka in kontrolni organi
železniške uprave, ako se izkažejo z objavo, da imajo pravico
vršiti kontrolo prometne, komercijalne, vozne in strojne službe.

5) Železniški sprevodniki pregledujejo izključno samo že¬
lezniške vozne izkaze potnikov.

6) Kadar se potnik, ki uporablja spalni voz, brani plačati
dodatno karto za spalni voz, ali povrniti eventualno škodo, je
železniški sprevodnik dolžan pomagati sprevodniku društva Waggons
Lits, da ubere doplačilo. Ako se potnik kljub temu brani porav¬
nati zahtevano vsoto, se preda v prvi postaji, kjer ima vlak
postanek, službujočemu uradniku z izkazom obr. K—91.

Policijska revizija potnih listov v obmejni postaji se vrši v
vlaku, in sicer v obeh smereh po možnosti med postankom na
obmejni postaji. Potne liste vseh potnikov izroči policijskemu
organu sprevodnik društva Waggons Lits, ki poravna tudi eventu¬
alne pristojbine.

220

b) Brzi vlaki.

1) Spalnike pri brzih vlakih smejo uporabljati samo potniki

I. in II. razreda in sicer mora imeti potnik I. spalnega razreda
praviloma tudi železniško vozno karto I. razreda. Potnik s karto

II. razreda more uporabljati I. spalni razred samo, kadar so vsa
spalna mesta II. razreda že zasedena. V tem primeru mora pred¬
ložiti sprevodnik društva Waggons Lits službujočemu uradniku
v postaji Beograd, Slav. Brod, Caribrod, Djevdjelija, Fiume
S. H. S., Ljubljana gl. kol., Maribor gl. kol., Niš, Novi Sad, Osijek
gl. kol., Rakek, Skoplje, Split, Sušak, Subotica ali Zagreb gl. kol.
svoj zeleni kontrolni list, da mu overi uporabo spalnih oddelkov
I. razreda z voznimi kartami II. razreda. Na kontrolnem listu mora
biti natančno razvidno, koliko in kateri sedeži so v spalniku za¬
sedeni. Druge postaje tega overenja na kontrolnem listu ne
smejo izdajati.

2) Uporaba jedilnih voz je dovoljena tudi potnikom III. raz¬
reda, toda le za čas zajtrka, običajnega kosila in večerje ter
dopoldanske in popoldanske južine, toda v vsakem primeru
največ eno uro.

Takoj po končanem zajtrku, obedu, južini ali večerji morajo
potniki III. razreda zasesti zopet svoje prostore v potniškem vozu
ali pa doplačati normalno razliko vozne cene na II. razred. Pre¬
povedano je potnikom vstopati direktno v jedilni voz, ker se na
ia način, posebno pri vožnjah na kratke oddaljenosti, lahko
Izognejo reviziji voznih kart.

3) Pri tranzitnih brzih vlakih, ki imajo poleg direktnih voz
mednarodnega prometa tudi posebne vozove za lokalni (notranji)
promet, je namestiti lokalne potnike v teh in ne v direktnih vozeh.

4) Revizijo potnih listov vrše organi obmejnih policijskih
komisarijatov pri vseh brzih vlakih praviloma na obmejni postaji
in sicer v vlaku.

5) Kadar policijski organi revizije potnih listov ne morejo kon¬
čati med rednim postankom na obmejni postaji, jo nadaljujejo
še med vožnjo v vlaku. Za te primere se rezervira v vlaku en
-pol-oddelek I. ali II. razreda za organe policije. Postaje, ki izvrše
lo rezerviranje, določi vsaka oblastna direkcija posebej. Te po¬
staje morajo nalistati rezervirane pol-oddelke, če tudi je na njih
že napis v kakem drugem jeziku, z napisom : »Rezervirano za
policijo". Policijski organi, ki se vozijo v rezerviranih pol-od-
delkih, se morajo izkazati s predpisano veljavno železniško vozno
karto in službeno objavo obmejnega policijskega komisarijata,
da vrše v vlaku policijsko revizijo. Drugi potniki, ki bi izjemoma
z dovoljenjem policijskih organov potovali v teh pol-oddelkih‘
morajo imeti brezpogojno vozno karto za I., oziroma II. razred.

221

61 .

Prevoz prtljage.

A. Ročna prtljaga.

1) Polnik sme vzeti s seboj samo toliko ročne prtljage,
kolikor jo more namestiti nad ali pod svojim sedežem. Ročna
prtljaga, ki presega ta obseg, se mora predati v prevoz kot potna
prtljaga. Prepovedano je polagati ročno prtljago na sedeže ali
postavljati na hodnike voza.

2) Glede carinskega pregleda ročne prtljage veljajo sledeče
odredbe:

a)  Ročna prtljaga potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko
državne meje z mednarodnimi brzimi vlaki, ali potnikov, ki po¬
tujejo skozi našo državo v direktnih vozeh, kakor tudi potnikov,
ki prihajajo v direktnih vozeh v našo kraljevino, mora biti pra¬
viloma pregledana v vozeh, ne da bi bilo treba potnikom
izstopati in donašati prtljago v carinske pregledovalnice.

b)  Potniki, ki imajo med svojo ročno prtljago carini pod¬
vrženo robo in tisti, ki so sumljivi tihotapstva, morajo po členu
142 carinskega zakona iti na pregled v carinske pregledovalnice
ali pa v posebni, za to določeni oddelek v vlaku.

c)  Ostali potniki, ki ne potujejo v direktnih vozeh in hočejo
oditi v inozemstvo, oz. prihajajo od tam, pa morajo svojo ročno
prtljago prinesti v carinske pregledovalnice na pregled.

č)  S predmeti, ki jih najde carinsko osobje pri pregledu v
brzih vlakih in jih ni mogoče smatrati za ročno prtljago, se po¬
stopa kakor z uvozno robo vobče. Prenos carini podvržene
ročne prtljage iz potniških voz v carinarnice oskrbe po potrebi
prtljažni nosači, ako pa teh ni na razpolago, naj jo prenese na
zahtevo carinskega organa revizijski sprevodnik, kateremu pri¬
pada dotični voz, v katerem potuje lastnik prtljage. Za prenos
se zaračuna pristojbina za prtljažne nosače.

B. Potniška"prtIjaga. !

1) Potniška prtljaga se prevaža brezpogojno z onim vjakom,
za katerega je bila predana in se ne sme na noben način za-
državati.

Pri direktni odpravi prtljage za inozemstvo na osnovi di¬
rektnih mednarodnih tarif je treba potnika opozoriti, da oskrbi ca¬
rinsko odpravo prtljage že v predajni postaji, ker bo sicer prtljaga
zadržana v obmejni carinski postaji. Ako pa v predajni postaji
ni carinarnice, ali ako potnik izrečno zahteva, da naj se odpravi

.222

prtljaga samo do obmejne prehodne postaje, se ne sme dotični
vlak radi carinske odprave ali ponovne predaje v obmejni po¬
staji v nobenem primeru zakasniti, temveč se prtljaga po potrebi
zadrži v obmejni postaji do izvršitve teh poslov. Prepovedano
je odpravljati potniško prtljago za inozemstvo z doplačilno prt-
ljažnico iz postaj (postajališč), ki leže med obmejno prehodno
postajo in državno mejo.

2) Potna prtljaga se natovarja v službeni voz ali prtjažni
sovoz. Prehodne postaje morajo skrbeti za takojšnjo pretovar¬
janje in nadalnjo odpravo tranzitne potniške prtljage s prvim
priključnim brzim ali potniškim vlakom, upoštevajoč vrsto vlaka,
za katerega je bila prtljaga prvotno predana.

3) Za prevoz carinske potne prtljage (pod carinsko zaporo)
veljajo odredbe carinsko-železniškega postopka. Ponovna predaja
potniške prtljage, ki je pod carinskim nadzorstvom, se sme
izvršiti samo takrat, ako je potnik izposloval carinsko odpravo.

4) Potno prtljago, ki je predana za brzi vlak, mora nalistati
predajna postaja poleg ostalih nalepnic z nalepnico „6rzi vlak"
(obr. K-192, oziroma K-87/a). To velja tudi za prtljago, ki se
prevaža samo deloma z brzim vlakom. Dan predaje je treba na
postajni nalepnici označiti.

5) Na vsakem poedinem komadu prtljage mora biti točno,
čitljivo in trajno označen naslov potnika (ime, bivališče, stano¬
vanje) kakor tudi predajna in namembna postaja. Prtljago, ki ni
označena na ta način, postaja lahko odkloni.

Stari znaki (železniške, poštne ali druge nalepnice, ki bi
jih bilo mogoče zamenjati z železniškimi prevoznimi nalepnicami),
se morajo s prtljage odstraniti.

6) Postajno in vlakospremno osobje prevzame ob natovar¬
janju in iztovarjanju posamezne komade faktično. Vlakovodja
(prtljažnik) je osebno odgovoren, da prtljago na podlagi pre-
dajnega, oddajnega, oziroma prehodnega seznama pravilno izroča
in prevzema.

7) Postaje in vlakovodje (prtljažniki) morajo strogo paziti,
da je dotovorjena lokalna prtljaga ločena od inozemske, ino¬
zemska pa po prehodih, tako da se prekladanje prtljage na pre-
hodnjih postajah poenostavi in ne rovzroča zakašnjenja.

Glede dotovarjanja potne prtljage v S. O. veljajo posebne
določbe.

8) Prtljago, predano za postajališče, ki nima prtljažnega od-
pravnišiva, je potnik dolžan dvigniti takoj po dohodu vlaka. Ne-
dvignjena prtljaga se prevaža dalje do najbližje za odpravo
prtljage urejene postaje, kjer je pripravljena za izdajanje. Za
daljnji prevoz se računa posebna prtljažnina.

9) Psi ne smejo biti odpravljeni direktno do inozemske na¬
membne postaje, temveč samo do državne meje (obmejne pre¬
hodne postaje) odpravne države, v kolikor direktne tarife ne
odrejajo drugače.

223

62 .

Prevoz ekspresne robe.

1. ) Predmeti, pripravni za prevoz v prtljažnem vozu ali pr¬
tljažnem sovozu, se sprejmejo v prevoz kot ekspresna roba samo
takrat, ako poedini komadi niso težji kakor 75 kg, v kolikor ni v
poedinih (mednarodnih) prometih drugače odrejeno.

2. ) Na vsakem komadu ekspresne robe mora^ biti dobro
pričvrščen točen in čitljiv naslov prejemnika (§ 40 Ž. S. U.)

3. ) Pošiljke ekspresne robe morajo biti očiščene starih že¬
lezniških nalepnic in znakov, ki bi se lahko smatrali kot želez¬
niški znaki in morajo biti nalistane poleg drugih predpisanih
nalepnic še z nalepnico »Ekspresna roba“ (obr. K-179). Dan pre¬
daje mora biti označen na postajni nalepniei.

4. ) Ekspresna roba so prevaža praviloma s potniškimi ali
mešanimi vlaki in sicer v prtljažnem vozu ali prtljažnem sovozu.
Izvzeti so obsežni komadi, kakor tudi oni, s katerimi je težko
manipulirati; taki komadi ekspresne robe naj se prevažajo z me¬
šanimi ali brzotovornimi vlaki.

5. ) Na progah, kjer vozijo razen potniških tudi mešani vlaki,
se prevaža ekspresna roba z mešanimi vlaki samo takrat, ako
je z mešanim vlakom mogoč prevoz ekspresne robe do namembne
postaje. Ekspresna roba se sme odpraviti tudi z brzotovornim ali
tovornim vlakom, toda samo takrat, ako dospe s tem vlakom v
namembno postajo prej kakor s potniškim ali mešanim vlakom.

6. ) Prevoz ekspresne robe z brzim vlakom ni dovoljen; iz¬
jemo dovoljuje v posameznih primerih (na pr. za sveže cvetlice,
zelenjavo itd) pristojna oblastna direkcija.

7. ) Odprava ekspresne robe v mednarodnem prometu je do¬
voljena samo med onimi našimi in inozemskimi postajami, ki so
navedene v dotičnih direktnih tarifah za prevoz potnikov, prtljage
in robe.

Razven tega je dovoljena v mednarodnem prometu odprava
ekspresne robe (malih koleta — colis de messagerie) z eks¬
presnim vlakom O. S. ali S. O.

Prevoz z ekspresnim vlakom vrši društvo Waggons-Lits na
temelju posebne tarife v zatvorjenih oddelkih službenega, ozi¬
roma prtljažnega voza in sicer izključno pod svojim nadzorstvom.
Predaja in izdajanje te ekspresne robe se vrši samo v agencijah
društva Waggons-Lits v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.

224

Carinske prijave in popratnice izstavijo (mesto organov
društva W. L.) železniški organi, a jih mora podpisati spre¬
vodnik W. L.

V nordijskem - srednjeevropskem-orijentalskem prometu se
prevaža ekspresna roba deloma z brzimi, deloma z ekspresnimi
vlaki (glej II. del. prometnih in komercijalnih določb).

8. ) Pri prevozu ima prtljaga prednost pred ekspresno robo.

9. ) Postajno in vlakospremno osobje prevzema pri nato¬
varjanju in iztovarjanju ekspresne robe posamezne komade fak¬
tično. Vlakovodje (prtljažniki) so osebno odgovorni za pravilno
predajo in prevzem ekspresne robe na osnovi predajnega, oz.
prehodnega ali oddajnega seznama. Prehodne postaje morajo
tranzitno ekspresno robo takoj pretovoriti in dalje odpremiti
s prvim priključnim potniškim, mešanim, oziroma brzotovornim
ali tovornim vlakom.

Ponovna predaja ekspresne robe, ki je pod carinskim nad¬
zorstvom, je dopuščena samo, ako je lastnik izposloval carinsko
odpravo.

t

225

Prevoz robe.

A. Prevoz komadne robe.

Splošno.

1) Pri prevozu komadne robe je glavno načelo, da se roba
po možnosti čimprej natovori in prevozi do namembne postaje
brez zadrževanja in pretovarjanja. Radi tega je treba v isti voz
natovoriti robo, ki je namenjena za eno in isto namembno pre-
tovarno ali carinsko postajo ali za več postaj, ki leže v isti
smeri. V večjih postajah se morajo v skladiščih in drugih pro¬
storih za zbiranje robe določiti oddelki in to za poedine na¬
membne postaje ali smeri ali grupe; ta mesta se označijo z
velikimi napisi. Prispelo robo je takoj vskladiščiti v določeni
oddelek.

2. ) Brzovozna komadna roba se po pravilu ne sme tovariti
skupno s sporovozno robo.

Oblastne direkcije odrejajo, po katerih progah in pri ka¬
terih vlakih se sme brzovozna in sporovozna roba izjemoma
skupno natovarjati in prevažati v istem vozu (glej tudi odsek C).

Mali dragoceni predmeti, ki se lahko izgube, se morajo
dejansko predati vlakovodji (manipulantu) s posebnim pre-
dajnim seznamom pod posebno nadzorstvo in isto tako se
morajo na potu s posebnim oddajnim seznamom dejansko
predajati.

3. ) Roba se mora tovariti v vozove po redu namembnih
postaj, tako da se roba za oddaljene postaje namesti k čelnim
stenam, za bližnje postaje pa proti sredini voza, a tako, da ko¬
madi niso naslonjeni na vrata.

Razen tega je treba upoštevati lego postaj •— levo ali desno
v smeri vožnje, -— ter temu primerno natovoriti robo na dotični
strani voza. Posamezne komade je treba tako položiti, da se
vidijo znaki in nalepnice.

4. ) Radi čim boljšega izkoriščanja voz in zmanjšanja mani¬
pulacije tekom prevoza je treba komadno robo natovarjati v
prvi vrsti v direktne vozove za isto namembno ali prehodno,
oziroma prelovarno postajo ali za eno skupino postaj, ki
leže na isti progi. Druga komadna roba se mora natovarjati v
določene zbirne vozove.

Z ozirom na to se delijo vozovi na :

(1.) postajne vozove,

(2.) skupne vozove,

15

226

(3.) pretovarne vozove,

(4.) zbirne (postajne in progovne) vozove.

5. (1) Postajne vozove mora natovoriti vsaka postaja, ako
ima za isto namembno postajo najmanj 2000 kg brzovozne ali
3000 kg sporovozne robe ali ako je z manjšo težo izkoriščena
prostornina voza, razen če je v II. delu določena kaka izjema.
Ako je prostor voza izkoriščen, se mora to vidno označiti na
gornjem robu tovarnice z besedami: „Prostor izkoriščen".

Ako prostornina voza ni izkoriščena, se sme natovoriti po¬
stajni voz z manj kot 2000 kg, oziroma 3000 kg robe samo
v primerih:

a) ako se z robo radi njenega velikega obsega ali teže
ne more manipulirati v zbirnih vozeh;

b)  ako se kakšna komadna roba vsled posebnih predpisov
ne sme natovoriti skupaj z drugo robo (n. pr. razstrelivo, upaljiva
roba itd.) ;

c)  ako je radi carinske manipulacije potrebno ali primerno,
da se dotična roba prevozi v posebnem vozu.

Postajni vozovi z brzovozno komadno robo se prevažajo z
mešanimi ali brzotovornimi, postajni vozovi s sporovozno robo
pa z direktnimi tovornimi vlaki. Z manipulativnimi vlaki se smejo
taki vozovi prevažati samo na zadnji dispozicijski progi, ako
mešani ali brzotovorni (direktni tovorni) vlak v dotični namembni
postaji nima postanka. Na progi, kjer se postajni vozovi pre¬
važajo z manipulativnimi vlaki je dovoljeno v nje dotovarjati,
vendar se pa vozovi radi tega ne smejo odklopiti od vlaka.

Na postajne vozove se mora poleg postajnih, prehodnih in
drugih nalepnic prilepiti tudi nalepnica »Postajni voz" (Stanična
kola" obr. K-186).

(2.) Skupni vozovi se natovarjajo, ako postaja nima do-
voljne množine komadne robe za eno postajo, pač pa ima dovolj
robe za več postaj, ki leže na eni in isti progi ter tvorijo nato-
varno skupino. Natovarne skupine, v katere so razdeljene postaje
posameznih prog, so razvidne iz tablic I/a v II. delu.

Skupne vozove sme natovoriti vsaka postaja, ki ima za vsako
natovarno skupino najmanj 2000 kg brzovozne ali 3000 kg spo¬
rovozne robe ali ako je z manjšo težo izkoriščena prostornina
voza. Ako je prostor voza izkoriščen, se mora to vidno označiti
na gornjem robu tovarnice z besedami: »Prostor izkoriščen".

Ako ima postaja za kako natovarno skupino dovoljno robe
za 2 ali več voz, razdeli skupino na isto toliko delov tako, da
se vsa roba za isto postajo te skupine natovori v en voz. Iz¬
jeme so razvidne v II. delu.

Skupni vozovi z brzovozno robo se prevažajo z mešanimi
ali brzotovornimi vlaki, a skupni vozovi s sporovozno robo z
brzotovornimi ali direktnimi tovornimi vlaki do dispozicijske po¬
staje, od katere se začenja iztovarjanje. Na progi, na kateri se
roba iztovarja, se prevažajo skupni vozovi z mešanimi ali ma-

227

nipulativnimi vlaki. Medpotne postaje smejo pri manipulativnih
vlakih dotovarjati robo v skupne vozove, vendar se vozovi radi
tega ne smejo odstaviti od vlaka.

Na skupne vozove se mora poleg postajnih, prehodnih in
drugih predpisanih nalepnic prilepiti tudi nalepnica »Skupni voz“
(»Skupna kola", obr. K-187).

(3) Pretovarni vozovi se natovorijo, ako postaja nima
dovolj robe za postajni ali skupni voz, pač pa ima za neko
pretovarno postajo kakor tudi za postaje, ki leže za to preto-
varno postajo, najmanj 2000 kg brzovozne ali 3000 kg sporo-
vozne robe ali ako je z manjšo težo izkoriščena prostornina
voza. Ako je prostor voza izkoriščen, se mora to vidno označiti
na gornjem robu tovarnice z besedami: »Prostor izkoriščen".

Ako ima postaja za kako pretovarno postajo dovoljno robe
za 2 ali več voz, mora natovoriti robo tako, da se vsa roba
za eno in isto namembno postajo natovori v en voz. Pretovorne
postaje so navedene v II. delu.

Pretovarni vozovi z brzovozno robo se prevažajo z brzoto¬
vornim ali mešanim, a vozovi s sporovozno robo z brzotovornim
ali direktnim tovornim vlakom do pretovarne postaje.

Medpotne postaje smejo pri manipulativnih vlakih dotovarjati
robo tudi v pretovarne vozove, vendar se pa vozovi radi tega
ne smejo odklopiti od vlaka.

Pretovarna postaja mora robo, ki je namenjena za nadaljnje
postaje, pretovoriti v postajne, skupne, pretovarne ali zbirne vo¬
zove. Razen tega se mora brezpogojno preskrbeti, da se roba iz
raznih voz pretovori samo v en postajni skupni ali pretovarni voz.

Pretovarni vozovi se morajo natovoriti vedno za najbolj
oddaljeno pretovarno postajo dotičnih relacij.

Na pretovarne vozove se morajo poleg postajnih prehodnih
in drugih predpisanih nalepnic prilepiti tudi nalepnice »Pretovarni
voz“ (»Pretovarna kola", obr. K-189).

(4) Zbirni vozovi so namenjeni za zbiranje komadne robe
za neko določeno postajo ali progo in se delijo na postajne
zbirne vozove in progovne zbirne vozove. Za brzovozno robo
so brzovozni zbirni vozovi.

Postajni zbirni vozovi so namenjeni za zbiranje komadne
robe za neko določeno postajo. V te voze morajo vse postaje
proge, po kateri se ti vozovi prevažajo, natovarjati tisto komadno
robo, ki je namenjena za dotično postajo ali za postaje izza nje.

Ako se postajni zbirni voz med prevodom napolni z najmanj
3000 kg robe ali ako je prostornina voza izkoriščena z manjšo
težo, ga mora najbližja dispozicijska postaja spremeniti v »Po¬
stajni voz" (»Stanična kola"), nalistati z nalepnico obr. K-186
in odposlati v odrejeno postajo s prvim direktnim tovornim ali
brzotovornim vlakom. Za preostali del proge mora dispozicijska
postaja uvrstili v vlak drug postajni zbirni voz.

15 *

228

Progovni zbirni vozovi služijo za to, da na določeni progi
zbirajo za postaje neke odrejene proge ono komadno robo, ki
se ni mogla natovoriti v postajne, skupne, pretovarne ali postajne
zbirne vozove.

Ako se progovni zbirni voz napolni med prevozom, se mora
uvrstiti v vlak rezervni zbirni voz. V ta namen se mora porabiti
primeren prazen voz, ki je že pri vlaku, če pa takega voza
ni, ga mora vlakovodja pravočasno, po potrebi brzojavnim potom
zahtevati od prve postaje, ki ga more imeti. Rezervni zbirni voz
se sme uporabljati samo do one postaje, v kateri se zadnjikrat
iztovarja iz njega.

Katere postaje uvrščajo v vlak postajne in progovne zbirne
vozove, oz. brzovozne zbirne vozove in za katere relacije, je
določeno v tablicah Ha, III, IV dela II. Ako ni pri posameznih
zbirnih vozeh drugače določeno, se ti vozovi morajo redno uvr¬
stiti v odrejene vlake, ne glede na to, ali ima izhodna postaja
robo za dotovarjenje v te voze ali ne in za nje sestaviti dolo¬
čene tovornice. Izhodna postaja sme zbirni voz izkoristiti največ
do 3000 kg, oziroma samo do polovice prostornine voza, zato
da se ne ovira dotovarjenje v vmesnih postajah.

Ako vlak, s katerim bi se morali odpravljati zbirni vozovi,
ne vozi iz kakršnihkoli razlogov, se morajo odrejeni postajni in
progovni zbirni vozovi odpraviti s prvim primernim vlakom; o
tem je treba brzojavno obvestiti vse postaje dotične proge.

Ako za posamezne postaje, oziroma proge sploh niso odre¬
jeni posebni postajni ali progovni ali brzovozni zbirni vozovi, je
treba komadno robo natovarjati na sledeči način:

Brzovozno robo v službeni voz potniških ali mešanih vla¬
kov, oziroma v prtljažni sovoz teh vlakov;

sporovozno komadno robo pa v službeni voz nabiralnih
(mešanih) vlakov. Po potrebi smejo dispozicijske postaje uvesti
zbirne vozove tudi na takih progah.

Ako bi se roba radi pomanjkanja prostora ne mogla nato¬
voriti v zbirnem vozu ali zato, ker pri vlaku ni zbirnih voz, mora
vlakovodja ta nedostatek potrditi postaji na predajnem spisku.

Na zbirne vozove, ki so odrejeni za prevoz brzovozne ko-
madne robe, se mora prilepiti nalepnica »Brzovozni zbirni voz“
(„Brzovozna zbirna kola", obr. K-190), na zbirni voz za sporo¬
vozno komadno robo pa »Postajni zbirni voz" (»Stanična zbirna
kola", obr. K196), oziroma »Progovni zbirni voz" (»Pružna zbirna
kola", obr. K-197). Morebitni rezervni progovni zbirni voz je treba
kot takega izrečno označiti na nalepnici (obr. K-197). Namembna
(končna) postaja zbirnih voz ne sme tovornice teh voz porabiti
za nadaljni prevoz niti tedaj, če ostane v vozeh nekaj robe za
sledeče postaje.

6) Vse odredbe tega odseka veljajo tudi za prevoz one
komadne robe, ki se mora v smislu predpisov tarife prevažati v
nepokritih vozeh.

229

Ako na kaki progi niso uvedeni posebni nepokriti zbirni
vozovi, se mora roba, za katero je predpisan prevoz v nepokritih
vozeh, natovoriti v drug prazen nepokrit voz, ki je pri vlaku. Ako
takega voza ni, ga mora dotična postaja brzojavno zahtevati od
dispozicijske postaje. (Vidi ods. F, točko 20).

7) Postaje smejo izjemoma zbirati komadno robo 24 ur, ako
smatrajo, da jo bodo mogle odpraviti v direktnem (postajnem,
skupnem, pretovarnem) vozu. Tako postopanje je dovoljeno samo
v primeru, ako se mora s prevozom takega voza nadomestiti
oni čas, v katerem se je roba zbirala.

8) Za natovarjenje komadne robe se smejo po pravilu upo¬
rabljati samo lastni vozovi in sicer s čim večjo prostornino.

9) Vozovi, natovorjeni s komadno robo se morajo v nabi¬
ralnem vlaku uvrstiti takoj za službenim vozom po sledečem
redu:

a)  progovni zbirni vozovi in eventualni rezervni progovni
zbirni vozovi,

b)  postajni zbirni vozovi,

c)  skupni vozovi,

č) postajni vozovi,

d)  pretovarni vozovi.

B. Prevoz brzovozne komadne robe.

1) V lokalnem prometu se sme brzovozna komadna roba
natovarjati tudi pri nabiralnih vlakih, ako dospe na tak način
prej v namembno postajo kot s potniškim ali direktnim tovornim
vlakom. Vendar pa se za one postaje, ki imajo skladišča za
ekspresno in brzovozno robo ločena od onih za sporovozno
robo, ne sme natovarjati ekspresna in brzovozna roba pri nabi¬
ralnih vlakih. Tozadevne postaje so: Beograd, Celje, Ljubljana
gl. kol., Maribor gl. kol., Niš, Osijek gl. kol., Sarajevo, Subotica,
Zagreb gl. kol., Zagreb-Sava, Zidani most.

2) Prevoz brzovozne robe z brzimi vlaki ni dovoljen, iz-
vzemši primere (n. pr. žive cvetlice, zelenjava itd.), ki jih odreja
pristojna oblastna direkcija (glej odsek C točko 4.).

3) Za brzovozne zbirne vozove, ki se prevažajo s potniškim
vlakom, se smejo uporabljati vozovi, ki so tehnično urejeni za
prevoz s potniškimi vlaki.

4) Pri vlakih, ki imajo poleg službenega voza tudi prtljažni
sovoz, je treba robo za vmesne postaje natovarjati v službeni
voz, robo za dispozicijsko postajo in tranzit pa v prtljažni
(zbirni) voz.

5) Pri prevozu ima brzovozna komadna roba prednost pred
sporovozno komadno robo.

6) Prtljažni sovozi, oziroma tudi brzovozni zbirni vozovi se
se morajo v vsaki postaji, kjer se v njih manipulira, plombirati
ali pa zakleniti s ključavnicami, za kar je vedno odgovoren vla¬
kovodja (manipulant).

230

C. Prevoz sporovozne komadne robe.

1) Komadno robo za inozemsivc natovarjajo naše obmejne
prehodne postaje v pretovarne voze za sosednjo inozemsko
obmejno (carinsko) postajo, ako za prevoz take robe niso odre¬
jeni redni zbirni vozovi. V take pretovarne voze se sme brzo-
vozna komadna roba natovarjati skupaj s sporovozno, ako nf
na razpolago primernih potniških ali mešanih vlakov za brzo-
vozno robo.

Vozovi morajo biti plombirani z železniškimi in carinskimi
plombami in spremljani z natovornico, kateri se priložijo vse
spremne listine. Prevoz se vrši s primernimi brzotovornimi ali
mešanimi, oziroma tovornimi vlaki.

2) Obmejne prehodne postaje smejo po odredbah pravil¬
nika za medsebojno uporabo tovornih voz v mednarodnem pro¬
metu" (R. I. V.) izkoristiti pretovarne vozove za inozemstvo
1udi z manjšo težo ali prostornino kot je odrejeno v odseku A,
točka 5 (3), ako natovorjena roba obsega celokupno količino
komadne robe, ki je ta dan odrejena za izvoz.

3) Pretovarne voze, ki dospejo iz inozemstva na obmejno
postajo, mora ta postaja manipulirati.

v

C. Prevoz brzopokvarljive robe.

1) Brzopokvarljive pošiljke, in sicer pivo, Zcklana živina in za¬
klana perutnina, ubiia divjačina, sveže meso, sveže ribe, sveža sla¬
nina, suhomesnata roba, jajca, surovo maslo, kvas, sveže sadje (pa-
kovano), sveže in žive cvetlice, mladike in sadike, dinje in melone,
sveža zelenjava, sveže mleko, mlečni izdelki (smetana, sir, si¬
rotka), led, ki so predane v prevoz kot brzovozna komadna
rcba, se prevažajo s potniškimi ali mešanimi vlaki, a one, ki so
predane kot sporovozna komadna roba, se prevažajo z mešanimi,
oziroma z brzotovornimi vlaki. Ako bi take pošiljke prej dospele
v namembno postajo s kakim vlakom nižje vrste kot z gori na¬
vedenimi vlaki, morajo se prevažati s tem ugodnejšim vlakom.
Po možnosti se prevažajo tudi brzopokvarljive pošiljke v vo¬
zovnih tovorih, ki so predane kot brzovozna roba, s potniškimi
ali mešanimi vlaki.

Na progah, kjer vozi poleg potniškega vlaka po eden to¬
vorni vlak, ki nima pripravne zveze na priključnih (prehodnih)
postajah, ali kjer vozijo samo mešani vlaki, se morejo prevažati
sporovozne vozovne pošiljke piva in svežega mesa s potniškimi,
oziroma mešanimi vlaki. Isto velja tudi za določene proge, kjer
je prevoz vezan z večjimi prometnimi težkočami (n. pr. Sarajevo,
Stalač, Bos. Brod—Mostar), v kolikor obremenitev vlaka do¬
pušča teke izjeme.

2) Brzopokvarljive sporovozne pošiljke za oddaljene re¬
lacije se smejo na glavnih progah brezpogojno prevažati z di¬
rektnimi brzotovornimi vlaki kot tudi v odrejenih brzovoznih

231

zbirnih vozeh skupno z brzovozno komadno robo. Splošno se
smejo brzopokvarljive pošiljke v vozovnih lovorih odpošiljati z
direktnimi tovornimi vlaki tudi iz postaj, kjer ti vlaki nimajo
postanka. Tovor je treba avizirati in pripraviti, da se vlak pre¬
več ne zakasni. Odcepne proge morajo brezpogojno poslati vso
robo z onim vlakom, ki ima zvezo na direktni brzotovorni vlak
glavne proge.

3) Na odcepnih in priključnih postajah se ne smejo zadržati
pošiljke brzopokvarljive robe, ki so namenjene za nadaljni pre¬
voz. Po prihodu vleka z zbirnimi vozmi je treba takoj pregledati
spremne listine in manipulirati zbirne voze, ako so v njih
brzopokvarljive pošiljke. Pošiljke za nadaljnji prevoz je treba
dalje odpremiti s prvim ugodnim vlakom, za oddaljene rela¬
cije z direktnim vlakom. Ako se celokupna manipulacija
zbirnih voz ne more izvršili do odhoda priključnega vlaka, se
morajo vsaj pošiljke brzopokvarljive robe brezpogojno pravočasno
pretovoriti v priključni vlak.

4) Domači kvas, predan kot brzovozna roba, se sme v času
od 1. maja do konca septembra prevažati tudi z brzimi vlaki
brez dodatka vozarine, toda pod pogojem, da celokupna koli¬
čina kvasa ne znaša več kot 150 kg pri enem vlaku (glej ta¬
rifo, del II, ods. A-II, toč. 3, drugi odstavek.).

D. Prevoz eksplozivnih predmetov in streliva.

1) Strelivo in eksplozivni predmeti se prevažajo na progah,
kjer vozijo tovorni in brzotovorni vlaki, vsak dan v vsaki mno¬
žini. Na progah, kjer ne vozijo tovorni in brzotovorni vlaki, se
vrši prevoz z mešanimi vlaki, a samo do 1000 kg pri vsakem
vlaku.

2) Pri predaji, natovaijarju in manipulaciji eksplozivnih
predmetov in streliva je Ireba točno vpoštevali odredbe pril. II
Z. S. U. in pril. I M. K. R.

3) Voze, natovorjene z eksplozivnimi predmeti in strelivom,
je ireba uvrščati v vlak po čl. 55. »Pravilnika o vršenju sao-
bračajne službe".

E. Prevoz mrličev, živih živali, žive perutnine in živih rib.

1) Brzovozne pošiljke živih živali, žive perutnine, živih rib in
mrličev se prevažajo z mešanimi in brzotovornimi, po možnosti
tudi s potniškimi vlaki.

2) Sporovozne pošiljke živih živali, žive perutnine, živih rib
in mrličev se prevažajo z brzotovornimi in mešanimi vlaki.

232

F. Posebne odredbe.

1) Komadno robo je treba takoj odposlati z odreje¬
nimi vlaki, tako v predajnih kakor tudi v odcepnih (pri¬
ključnih) in vmesnih postajah, kjer se menjajo vlaki.

2) Na progah, kjer so določeni zbirni vozovi za komadno
robo, se taka roba ne sme natovarjati v službeni voz, ampak v
zbirne vozove.

3) Potniškim in rednim brzotovornim kakor tudi nabiralnim
vlakom, ki imajo prtljažni sovoz, oziroma zbirne voze za brzo-
vozno ali sporovozno robo, je treba za manipulacijo pri pre¬
vozu take robe dodeliti popolnoma izvežbanega manipulanta.

4) Kjer je v slučaju večjega prometa komadne robe po¬
trebno, mora dispozicijska postaja dodeliti manipulantu pomoč¬
nika, ki pomaga pri iztovarjanju in dotovarjanju po navodilih
manipulanta. Oblastne direkcije odrejajo na katerih progah se
morajo dodati vlaku delavci, ako je promet s komadno robo
tako močan, da običajno število vlakovnega in postajnega osobja
ne zadošča za manipulacijo.

5) Pri vlakih, ki nimajo manipulanta, vrši vlakovodja mani¬
pulacijo pri dotovarjanju in iztovarjanju. Kadar mora vlakovodja
poleg poslov manipulanta nadzorovati tudi premik, mora za ta
čas zakleniti, oziroma zapreti in zapahniti vrata službenega voza
(furgona), ako je v njem komadna roba.

6) Za predpisano manipulacijo komadne robe tekom pre¬
voza odgovarja manipulant, oziroma vlakovodja. Manipulant
(vlakovodja) in njegov pomočnik sta osebno odgovorna, da se
pošiljke komadne robe med prevzemom ne pokradejo in ne
poškodujejo.

7) Vlakovodja (manipulant) mora pri prevzemanju vlaka
brezpogojno pregledati pritrjene železniške in eventualne ca¬
rinske plombe in zapore, podatke vpisati v svojo popisno knjigo
in primerjati s podatki natovornice. Eventualne ugotovljene raz¬
like v podatkih mora uveriti tudi odgovorni postajni uslužbenec.

8) Pošiljke komadne robe, ki se natovarjajo v službeni voz
ali dotovarjajo v zbirne voze (oziroma tudi v prtljažni sovoz),
mora vlakovodja (manipulant) (faktično) dejansko prevzeti.
Pošiljke komadne robe v plombiranih zbirnih vozeh ali v prt¬
ljažnih sovozeh prevzame simbolično, t. j. da primerja spremne
listine in plombe na vozeh s podatki natovornice; a na prvi
postaji, kjer se tak voz odpre radi izlovarjanja ali dotovarjanja
in kjer ima vlak potreben postanek, se mora roba v tem vozu
primerjati s spremnimi listinami.

Roba v nepokritih vozeh se mora dejansko predati in
prevzeti, da se ugotovijo eventualne poškodbe in primanjkljaji.
Pri gromadni robi, ki se ne more prešteti (n. pr. premog, drva,
kamenje, opeka, staro železo i. t. d.), je treba samo pregledati
površino, ako je na njej opaziti sledove tatvine; to je posebno

233

lahko pri robi, ki se mora pri natovarjanju poškropiti z apnenim
beležem, n. pr. premog, staro železo, drva za kurjavo ali drva
za tanin.

9) (1) Vlakovodja (manipulant) mora primanjkljaj plombe
ali njeno poškodbo prijaviti oni postaji, kjer je to opazil. Postaja
mora vsebino takega voza takoj pregledati v navzočnosti vlako-
spremnega osobja. Kadar je vsebina pregledana in eventualni
primanjkljaj ali poškodba robe na predpisan način ugotovljena,
se mora voz v navzočnosti vlakovodje (manipulanta) na novo
plombirati, o tem pa v natovornici ali kolskem listu vpisati
opomba: „Radi poškodbe (primanjkljaja) ....  plomb pritrjene
nove plombe štev.“ (ime postaje, datum, podpis postaj¬

nega uslužbenca in vlakovodje, oziroma manipulanta).

(2) Ako pa pregleda vsebine ni mogoče takoj izvršiti, se
mora voz odstaviti v tej postaji, ki mora sama čimprej pregle¬
dati vsebino.

(3) Ako opazi namembna postaja pri prevzemu voza, da je
plomba poškodovana ali da manjka, se mora to takoj javiti šefu
postaje (skladišča) ali dežurnemu prometniku, ki mora odrediti,
da se vsebina nemudoma pregleda, po možnosti še v navzoč¬
nosti vlakovodje (manipulanta). Ako se vsebina ne more takoj
pregledati, je treba voz do pregleda postaviti pod posebno nad¬
zorstvo.

(4) Ako se opazi na natovorjenem vozu, ki stoji v postaji*
da so plombe poškodovane ali da manjkajo, dolžan je vsak
uslužbenec, ki to opazi, nemudoma o tem obvestiti šefa postaje
(skladišča), oziroma dežurnega prometnika, ki mora takoj od¬
rediti pregled vsebine voza.

(5) Ako je železniška plomba poškodovana ali če manjka,
carinska plomba pa ni poškodovana, se pritrdi nova železniška
plomba brez pregleda tovora.

Na natovornici je zabeležiti ugotovljeno stanje (n. pr. ca¬
rinske plombe nepoškodovane).

V vseh drugih slučajih pa se noben voz ne sme ponovno
plombirati brez pregleda vsebine.

10) Vlakospremno osobje mora med potjo na vsaki po¬
staji, kjer ima vlak daljši postanek, pregledati jvse plombe in
zapore.

11) Pri prihodu vlaka v postajo mora postajni uslužbenec,
ki prevzema vozove, vpisati v knjigo za popis voz podatke plomb
in zapor ter jih primerjati s podatki natovornice, oziroma kolskega
lista.

Vlakospremno osobje se ne sme prej odstraniti, dokler
predaja in prejem nista predpisno izvršena.

12) Vse vozove, natovorjene s komadno robo, ki se ne
morejo takoj poslati dalje ali manipulirati, je treba zapreti s
ključavnicami ali zaporami ter postaviti preko noči pod posebno
nadzorstvo v neposredno bližino postajnega poslopja, na mesto,

234

ki je razsvetljeno. Za to je osebno odgovoren šef postaje in
dežurni prometnik.

13) Postaje morajo paziti, da se manipulacija zbirnih voz
vrši vedno v navzočnosti postajnega uslužbenca, ki je natančno
poučen o svojih službenih dolžnostih.

14) Snemanje in pritrjevanje plomb in zapor pri nakladanju
in dokladanju se vrši v navzočnosti vlakovodje (manipulanta) in
postajnega uslužbenca, ki je določen za predajo in prevzem robe.

15) Pri manipulaciji zbirnih voz se vpiše v natovornico vsaka
izmenjava plomb in zapor kakor tudi ugotovljeni primanjkljaji ali
viški, oziroma poškodbe robe. To opombo podpiše poleg vlako¬
vodje (manipulanta) vedno tudi oni postajni uslužbenec, ki je bil
navzoč pri manipulaciji, oziroma pri izmenjavi plomb ali zapor
ali pri ugotavljanju primanjkljaja, viška ali poškodbe robe. Opombe
o primanjkljaju, višku ali poškodbi robe mora vlakovodja (mani¬
pulant) zabeležiti tudi v oddajnem in prehodnem spisku.

16) Prtljago in robo, namenjeno za natovorjanje, morajo
postaje pred prihodom vlaka pripraviti na določenem mestu,
istotako tudi spremne liste, klešče za plombiranje, plombe, kakor
tudi pribor za natovorjanje in iztovarjanje, tako da se more
manipulacija takoj pričeti.

Enako mora tudi vlakospremno osobje pred prihodom vlaka
v postajo pripraviti vse potrebno za iztovarjanje in dotovarjanje:
spremne dokumente, natovornice in določiti vozove, v katerih se
bo iztovarjalo in dotovarjalo. Predmete, ki so posebno težki ali
ki se morejo iztovoriti le s posebnimi pripravami, mora vlako¬
vodja (manipulant) avizirati dotični postaji najkasneje iz pred¬
hodne postaje, kjer ima vlak postanek.

17) Zakasnitve vlaka zaradi čakanja na robo ali spremne
listine ali ker ni pri roki klešč za plombiranje, plomb, pribora
za natovarjanje in iztovarjanje robe, mora vlakovodja (manipu¬
lant) zabeležiti v potnem listu.

18) Pošiljke prtljage in robe predajajo postaje obenem s
spremnimi listinami vlakovodji (manipulantu) s predajnim sezna¬
mom obr. K-93, a vlakovodja (manipulant) preda prispele pošiljke
z oddajnim obr. K-97, oziroma prehodnim seznamom obr. K-96
ali K-106.

19) Pošiljke se ne smejo ločiti od spremnih listin.

20) Vmesne postaje morajo pravočasno brzojavno avizirati
dispozicijski postaji vso robo, ki se bo dotovarjala, ako znaša
teža robe za dotovarjanje v en zbirni voz več kot 500 kg, isto
tako večje množine kabaste robe (prazne sode, zaboje i. t. d.) in
ono robo, ki se mora natovarjati ločeno, n. pr. eksplozivne in
upaljive predmete. V napovedi je treba označiti relacijo, oziroma
namembno postajo, težo, po potrebi tudi vsebino in obseg po¬
šiljk in številko kurza.

Dispozicijska postaja mora napovedano robo vpisati v
potni list. Seveda se mora dotovoriti med potjo tudi taka

235

roba, ki se ni mogla avizirati, ki pa se more dotovoriti v vozove
pri dotičnem vlaku.

Ako dispozicijska posfaja iz napovedi robe iz vmesnih po¬
staj vidi, da en sam zbirni voz ne bo -zadoščal za napovedano
robo, mora dostavili za dotično relacijo poseben zbirni voz.

21) Zbirni vozovi se ne smejo odstavljati v vmesnih posta¬
jah radi manipulacije, marveč se ta mora izvršiti v času postanka,,
izvzemši primere, ako postane zbirni voz vsled tehničnih nedo-
statkov nesposoben za nadaljnji prevoz. Postajni zbirni vozovi
se smejo odstaviti tudi takrat, kadar se med potjo napolnijo in
se morajo odpraviti [vidi odsek A točko 5 (4)] dalje s primer¬
nim direktnim vlakom. Ako se mora zbirni voz odstaviti v vmesni
postaji radi tehničnih napak, je treba uvrstiti v vlak rezervni
zbirni voz.

Vozovi s komadno robo se tudi ne smejo odstavljati v Za¬
logu ali Teznu, če se vlak tam razpusti, marveč se morajo tako}
prestaviti v Ljubljano gl. kol., oziroma Maribor gl. kol,

22) Lokalni vleki naj služijo samo za prevoz pošiljk v ob¬
močju dotične proge.

Pošiljke, namenjene preko dispozicijskih postaj lastne pro¬
ge, se morajo po možnosti dotovoriti v direktne vozove, da se
izloči manipulacija v dispozicijskih, oziroma prehodnih postajah.

Pred natovoritvijo, oziroma tudi o priliki prehoda iz sosed¬
njih železnic se morajo pošiljke natančno pregledati.

23) Pošiljke z večjo vrednostjo, n. pr. manufaktura, usnje,
jajca, mesni izdelki i. t. d. kakor tudi pošiljke z navedbo dostav¬
nega roka, naj se pretehtajo o priliki pretovarjanja na medpofnih
postajah, da se kontrolirajo morebitni primanjkljaji in se olajša
izsiedovanje eventualnih tatvin. Pretehtanje je potrebno tudi pri
iztovarjanju v namembni postaji v navzočnosti vlakospremnega
osobja.

24) Pri pošiljkah jajc ne smejo imeti deske (letve), na za¬
bojih večjega razmaha kot 3 cm.

25) Carinske pošiljke, ki so nakazane v carinjenje v kaki
medpofni postaji, se morajo brezpogojno iztovoriti v dotični ca¬
rinski postaji, oziroma dotični voz tem odstaviti od vlaka.

26) Pošiljke v ledu se smejo natovarjati v isti voz skupno
s pošiljkemi svežega sadja (pakovanega).

27) Mleko v ročkah, kvas in sveže sadje se ne sme nato¬
varjati skupno z živo perutnino, živimi ribami in živimi živalmi
v zabojih.

28) Natovorjeni vozovi iz Češkoslovaške za Trst in obratno
so nelistani s posebnimi nalepnicami, zato da se osobje posebej
opozori na neoviran prevoz take robe. Vozovi iz Češkoslovaške
za Trst, pri katerih je treba italijansko uvozno carinsko odpravo
izvršiti v Trstu, soralisfani z nalepnico z rdeče obrobljenim triko¬
tom in s črnim napisom „Trieste“. En vrh rdečega trikota je
obrnjen navzdol.

236

Oni vozovi iz Češkoslovaške za Trst, pri katerih je treba
carinsko odpravo za uvoz v Italijo izvršiti v jugoslovansko-italijanski
obmejni postaji (Postumia, Piedicolle), so nalistani s podobno
nalepnico, ki pa ima plavo obrobljen trikot. Vozovi iz Trsta za
Češkoslovaško so nalistani z nalepnico z rdeče obrobljenim tri¬
kotom, ki ima en vrh obrnjen navzgor. (Glej tudi naredbo štev.
14 Sl. 1. 1926).

29) Glede odprave mleka z odpremnimi listi iz postajališč
v smislu lokalne tarife za prevoz robe i. t. d. z dne 1. III. 1929,
velja sledeče:

Postajališča, ki so urejena za samostojno odpravljanje prt¬
ljage, odpravljajo tudi pošiljke mleka, oziroma embalaž za mleko
z odpremnimi listi. One pošiljke pa, ki se predajo v postajališčih,
ki niso urejena za samostojno odpravljanje, morajo matične po¬
staje odpraviti in zaračunati z odpremnimi listi. To odpravljanje
morajo matične postaje tako urediti, da bo vlakovodja (manipu¬
lant) v vsakem primeru vedno dobil odpremni list za dotično
pošiljko.

V smislu tarife se morajo prevozne pristojbine vedno frankirati.

G. Štetje komadne robe.

Vsako leto se vrši od 1.—15./VI. in od 16. XI. do 30. XI. na
vseh progah Drž. železnic štetje brzovozne in sporovozne ko¬
madne robe, in sicer tako, da odpravne in namembne postaje
vpišejo v spisek A (za predajo), oziroma B (za prihod) vse po¬
stajne, skupne in pretovarne voze; zbirne (brzovozne, progovne
zbirne in postajne zbirne) voze vpiše končna postaja teh voz v
seznam C, istotako tudi rezervne zbirne voze in tudi tiste zbirne
voze, ki niso predvideni v tablicah teh določb, ampak so se
uvrstili v vlak po potrebi.

V spisek Č se mora vpisati celokupna teža natovorjene ro¬
be, katera se je prevozila na celem potu.

Odpravna postaja mora za vse odposlane postajne, skupne
in pretovarne voze sestaviti tovornico v tropisu (le za čas štetja),
pa drugo kopijo priložiti spisku A. V pripombi spiska se mo¬
rajo brzovozni vozovi posebej označiti.

Obmejne prehodne postaje tranzitnih prog (Jesenice—Bi¬
strica Bohinjsko jezero, Maribor gl. kol. — Rakek, Kotoriba—
Rakekt, morajo v spisek A, oziroma B vpisati vse tiste voze s
komadno robo, ki tranzitirajo iz inozemstva preko teh prog v
inozemstvo (istotako tudi pri brzih in potniških vlakih).

Spiski A, B in C se morajo takoj 16. junija, oziroma 2. de¬
cembra poslati pristojni direkciji (komercijalno odelenje).

Po potrebi morajo posamezne oblastne direkcije odrediti na
svojem področju štetje tudi še za drugo dobo.

Potrebno količino obrazcev spiskov A, B in C dostavlja
postajam pravočasno direkcija.

237

H. Odprava robe glede na njeno nujnost in prednost pri
prevozu v primerih, kadar so zatrpane postaje in proge.

Po čl. 67 točka 5 Z. S. U. se mora roba prevažati po tistem
redu, kakor je prevzeta v prevoz, v kolikor niso potrebne
izjeme iz prometnih ozirov ali javnih interesov.

Ta zakonski predpis torej omogoča železnici, da v primeru
zatrpanosti postaj ali proge ne odpravlja robe po tistem redu,
kot jo je prevzela v prevoz, temveč po redu, ki odgovarja važ¬
nosti robe.

Vsled odredb navedenih v čl. 67 Z. S. U. ter, da se zaščitijo
interesi železnice in transportantov, morajo postaje ali proge,
kjer se pojavi zatrpanje, odpravljati robo po sledečem redu:

a.) Brzovozna roba.

1) Mrliči,

2) vse žive živali,

3) brzopokvarljiva roba,

4) filmi,

5) druga brzovozna roba.

b.) Sporovozna roba.“

1) Mrliči,

2) žive živali (domače ali divje, živa perutnina"ali divjačina*
čebele, ribe in vse druge žive živali),

3) eksplozivni predmeti,

4) pivo in kvas od 15. maja do 31. avgusta,

5) brzopokvarljiv živež (sveže sadje, zelenjava, meso, mleko,
pecivo (kruh), maslo, smetana, zeleni fižol, zaklana perutnina,
ubita divjačina, sveži sir, jajca i. t. d.,

6) pitna voda,

7) druga brzopokvarljiva roba (sadike, mladike, sveže cve¬
tice),

8) prazni dirigirani vozovi ter prazni tuji vozovi, ki se vračajo
domov,

9) srmozapaljiva roba in zapaljive tekočine,

10) kuhinjska sol,

11) druge življenske potrebščine, ki niso brzopokvarljive
(predvsem življenske potrebščine, namenjene za pasivne kraje),

12) prazni vozovi poslani v desinfekcijo,

13) jedke in strupene snovi,

14) premcg za železniške in industrijske namene, za druge
namene (za kurjavo) od 1. novembra do 31. marca,

15) režijske pošiljke,

16) dvorske pošiljke,

17) državne pošiljke,

18) vojaške pošiljke, ki niso instradirane,

19) selitveni predmeti,

20) les za rudnike,

238

21) razstavni predmeti (kadar so namenjeni za razstavo) in
sicer v času do enega meseca pred razstavo,

22) prazni pohištveni vozovi,

23) komad na roba (zbirni vozovi),

24) sanitetni materijal,

25) filmi,

26) vsa semena od 1. februarja do 30. aprila,

27) sladkorna pesa in odpadki od sladkorne pese od 1. okt.
do 31. decembra,

28) okraski za božično drevesce od 15. novembra do 7. jan.,

29) tobak,

30) modra galica od 1. aprila do 31. avgusta,

31) gnojila od 1. februarja do 1. julija in od 15. avgusta do
1. novembra,

32) živalska hrana,

33) seno in slama,

34) drva za kurjavo od 1. novembra do 31. marca,

35) poljedelski stroji od 1. februarja do 31. marca,

36) gradbeni materijal (gradbeni les, železo, kamenje, katran,
asfalt za tlakovanje, apno, opeka, cement, gips, strešna lepenka,
steklo) od 1. marca do 31. oktobra,

37) novi in rabljeni zavoji za zgoraj navedene predmete,

38) les za izvoz (odpravljen za inozemstvo ali v pristanišča)
od 1. februarja do 30. junija,

39) tiskarski papir,

40) vsa druga izvozna roba,

41) vsa druga provozna roba,

42) vsa druga roba,

Ako vsebujejo režijske, dvorske, državne in vojaške pošiljke
predmete navedene pod 1) do 14), se morajo odpremljati po
zgoraj navedenem vrstnem redu, ki je določen za tisto vrsto robe
in sieer prvenstveno pred pošiljkami drugih transportantov.

Roba, pri kateri je označen interes na dostavi se mora tudi
odp avljati po navedeni vrsti, in to pred drugimi pošiljkami
iste vrste.

Ce obstoji pri pošiljkah, za katere je napovedan interes na
dostavi, nevarnost, da se dostavni red prekorači, tedaj se morajo
odpraviti take pošiljke v namembno postajo prvenstveno, ne glede
na gornji vrstni red, tako da se more prejemnike obvestiti o
dohodu robe, še predao izteče dostavni rok.

Če je potrebno, da se na medpotnih postajah izmenja
tovor, oziroma, da se pretovori roba radi pokvarjenega voza, se
morajo postaje ravnati točno po odredbah čl. 37 točka 3,
oziroma čl. 38 točke 5 Pravilnika II.

Izjeme od gornjega reda dovoljuje samo pristojna direkcija.

KAZALO

Prometne določbe.

Brzojavna in telefonska služba.

Štev. Stran

1. Izenačenje manipulativnih določb. 9

A. Poldanski znak. 9

B. Javljenje in prejemno potrdilo okrožnih brzojavk.10

C. Oddaja direkcijskih okrožnih brzojavk.10

C. Dnevna brzojavna napoved vremena.11

D. Ravnanje z brzojavnimi traki.11

E. Kontrolne postaje.  11

Priloga 1. Razpored postaj, ki dajejo, oz. posredujejo poldanski znak . 13
Priloga II. Seznam kontrolnih postaj.14

2 .  Instradacija obratnih brzojavk.16

Splošne prometne določbe.

•3. Nadziranje prometa po postajnih šefih.22

4. Navodila za obravnavanje prometnih nedostatkov .25

5. Predaja prometne službe .26

6. Splošne določbe za proge, kjer ni nočne službe.28

7. Splošne določbe za prometno službo na progah z nezasedenimi po¬

stajami ... •.32

Progovne in postajne naprave.

8. Seznam in pomen glavnih signalov. Razsvetljevanje.36

Zagreb gl. kol.—Postojna.38

Brezovica—Vrhnika.48

Zidani most - Maribor gl. kol.49

Slov. Bistrica -Slov. Bistrica mesto.55

Poljčane—Zreče.55

Grobelno—Rogatec.  55

Zvezni lok Maribor.55

St. Ilj—Maribor gl. kol.56

Ljubljana gl. kol,—Podbrdo.  57

Ljubljana gor. kol.—Kamnik.61

Kranj-Tržič.62

Jesenice- -Fusine Laghi.• . . . . 62

Pragersko—Kotoriba.-.62

Zvezni lok Pragersko.n5

Nagykanizsa—Kotoriba.65

Ormož—Hodoš.67

Ljutomer—Radgona.67

Čakovec-Dolnja Lendava.67

Maribor gl. kol.—Pliberk.68

Štev. Stran

Celje—Dravograd-Meža. 71

Karlovac—Ljubljana gl. kol. 72

Grosuplje— Kočevje. 77

Trebnje na Dol—Št. Janž na Do!. 77

Novo mesto— Straža-Toplice. 77

9. Seznam stalnih počasnih signalov. 78

10. Seznam postaj s tirnimi tehtnicami. 80

11. Pletje trave, odstranjevanje snega in belenje ločnic. 84

12. Obveščanje in poročanje o tehničnih nedostatkih. 89

Razsvetljevanje.

13. Razsvetljevalni koledar. 91

14. Predori, v katerih se morajo vlaki razsvetljevati. 91

15. Električna razsvetljava potniških vozov. 92

Pregled vozov.

16. Izkaz vozovnopreglednih postaj. 96

17. Tekoče, popravila potniških in tovornih vozov. 98

18. Dostavitev pomožnih delavcev vozovnim ključavničarjem.100

19. Postopek z vročimi osmi.101

20. Iztirjeni vozovi.   102

21. Odpošiljanje^ vozovnih delov.102

Premikalna služba.

22. Seznam postaj (izcgibališč, nakladališč), kjer je odbijanje vozov pre¬

povedano ali le pogojno dovoljeno.103

23. Pravilna uporaba zavorne coklje.111

24 Premikalni zapisnik in izkaz o premikanju s stroji.115

Sestava vlakov.

25. Najvišje število dvojnih nakladov.117

26. Uporaba potniških vozov 1. in II. razreda za 111. razred.117

27. Vozovne prehodne ograje in prehodni mehovi.118

28. Sanitetni kovčki za prvo pomoč.119

Vpeljava vlakov.

29. Pregled vodilnih postaj.121

30. Pravočasna naročitev strojev.124

31. Vpeljava strojnih vlakov.125

Obveščanje osobja o vlakovnem prometu.

32. Brzojavno obvestilo.126

33. Telefonična objava vlakovnega prometa.127

Vlakovne lisiine.

34. Potni list in njegove priloge.129

35. Potni lis za strojno službo ..136

Odprava in premet vlakov.

36. Nastop službe vlakospremnega osobja.137

37. Vožnja v službenem vozu in na stroju.  138

38. Pregledovanje kretnic in stalnih signalov po postajnem osobju . . 140

Štev. Stran

39. Indirektna odprava vlakov.143

40. Odprava strojnih vlakov med postajama Maribor gl kol. in Maribor

kor. kol.It8

41. Vlakovne brzojavke.152

42. Javljanje popolnega uvoza vlakov.153

43. Ukrepi za povečanje prometne varnosti.160

44. Pripenjanje in odpenjanje vlakovnih, priprežnih in doprežnih strojev 164

45. Uporaba zavor.165

46. Seznam postaj, izogibališč in postajališč, kjer morajo biti zavore

med postankom vlaka zavrte.. 172

47. Dolžnosti vlakospremnega osobja.174

48. Polnjenje vodnih rezervarjev v toaletah in stranišč'h potniških vozov 176

49. Nadzorovanje službe progovnih čuvajev po vlakovnem csobju . . 177

Doprežna služba.

50. Priprežna in doprežna služba.187

Nezgode in izredni dogodki.

51. Postaje, kjer stoje pomožni vozovi.190

52. Seznam vozovnih dvigal.191

53. Sestava zapisnika o prerezanju kretnic ter naročanje odstrižnikov 192

54. Požari ob progi.193

Razne določbe.

55. Oskrba s pitno vodo.•.196

56. Tujske sobe.197

57. Kolodvorske toalete.198

Vozovna služba.

58. Potniški vozovi.

A. Direktni kurzni vozovi.

B. Odprema praznih potniških vozov..

C. Izkaz o prometu spalnih in jedilnih vozov društva Waggons Lits

C. Izkaz o sestavi garnitur brzih, potniških in mešanih vlakov in

rezervnih vozov.

D. Spisek potniških vozov, izločenih iz prometa.

E. Čiščenje in razkuževanje potniških vozov.

F. Razsvetljava potniških vozov..

G. Ogrevanje potniških vozov v zimski dobi.

59. Tovorni vozovi.

A Naročanje in uporaba vozov.

B. Privatni vozovi.

C. Ravnanje s tujimi vozovi .

C. Evidenca in zasledovanje vozov.

D. uiščenje in razkuževanje vozov.

E. Vozovna oprema.

F. Kritje potrebe premogovnikov.

G. Posebne določbe za posamezne postaje.

199

200
201

201

202

202

202

202

204

207

207

208
210
211
212
213

Komercijalne določbe.

Štev. Stran

60. Prevoz potnikov.

A. Splošne določbe.216

B. Posebne določbe.219

61. Prevoz prtljage.

A. Ročna prtljaga.221

B. Potniška prtljaga.  221

62. Prevoz ekspresne robe.223

63. Prevoz robe.

A. Prevoz komadne robe.225

B. Prevoz brzovozne komadne robe.229

C. Prevoz sporovozne komadne robe.2A)

Č. Prevoz brzopokvarljive robe.230

D. Prevoz eksplozivnih predmetov in streliva.231

E. Prevoz mrličev, živih živali, žive perutnine in živih rib ....  231

F. Posebne naredbe.232

G. Štetje komadne robe.236

H. Odprava robe glede na njeno nujnost in prednost pri prevozu 237

n: In  is ■ '

a ■  o

'

4,v i

O'. . 0V . ,T

• J . •:

' ! •" ■ ":C ■, : • ■■■.

i ■■ ;

■ '  ■ i* i.VRI ji! i*Z

f

■ n <f . ■■ ’

■

: :  1 J-j-.: ;:.r, iS

i

u-i n

Wiq

- ■ ..

Spremembe med tiskom in popravki.

Z veljavnostjo od 15. maja 1929 se spremeni ime postaje sv. Lovrenc
na Poh. v ime Puščava Sv. Lovrenc in ime postajal. Planica v ime Rateče

Planica.

Izvedi to spremembo

pri postaji Sv. Lovrenc na Poh. na straneh 69, 82, 87 B, 108, 158 in 173,
pri post. Planica na str. 28, 62, 79, 88 A, 172, 183, 188 in 190.

Pogreški v tekstu:

Na strani 21 naj se v 3. opombi črta „II“.

V glavi razpredelnice „Seznam in pomen glavnih signalov" naj se
pri izvoznem signalu k besedama »označen z“ dostavi še beseda »stoji".

Na strani 131, v 20. vrsti od zgoraj dostavi besedilu »Na tretji strani"
še »vsebuje potni list

Na strani 146 in 147, 3. kolona v glavi čitaj: dovoljenje (ne: dovoljeno).
Na strani 159, proga Karlovac—Ljubljana črtaj v 2. koloni »Bubnjarci"
in vpiši »Kamanje".

Naknadno popravilo!

Ime postaje sv. Lovrenc na Poh. ostane nespremenjeno.

■•■■■ — - « -■