Listek,  Maščevanje. Spisal Ivan V—uk. I. »Za božjo voljo, Jožek! Kaj ti je, da si tako bled ter se ves treseš?« vpraSa oče Vrba 151etnega sinčka, kateri je bled in brez sape pribežal domov in ni mogel besedice izpregovoriti, temveč je kazal le proti gozdu. »Kaj se je zgodilo?« zavpije zopet oče ter potrese sina. »Tatn — tam — v — gozdu — oče —«, jeclja sin, »tam leži — o mojBog, —, človek ves krvav in nag — o joj — glave nisem videl — ima odrezano — joj mene je strah —, ako se na ta grozen prizor spomnim«, in zakril si je oči ter odbežal v hiSo. >Sveta mati božja, pa ne —«, obmolkne, ko zagleda orožnika, katera korakata ravno k njemu. »Dober dan, oče Vrba«, ga nagovorita, »ali že veste o zločinu ?« »Ravno prej mi je moj sin Jože prinesel novico o mrliču« »Ka-aj govorite«, vsklikneta oba Sandarja ob enem, »o kakšnem mrliču ?« »No, neki človek leži tam v gozdu nag in brez glave, tako mi je poročil sin.« »Grom in strela! Potem sta se nocoj dogodila dva zločina. Mislim, da ste poznali vinskega trgovca Ferdinanda Podlipnika; neznani lopovi so udrli nocoj v hišo ter odnesli okoli 11.000 kron. Njegova žena leži v nezavesti, on pa je odSel predvčerajšnjim po kupčiji«. »Ali ste že tem lopovom na sledu ?« »Kaj Se! midva sva hotela vas za svet vpraSati, ker, kot župan, poznate v tej okolici do malega vse ljudi.« »Da, to je že res, da jih mnogo poznam, pa sumiti ne morem nobenega.« »Kaj pa ta vaS sosed Blaž?« vpraša jeden orožnik. Vrba zmiga z ramp čeS: »To je težka reč, jednega sumiti. On z nikomur ne občuje in niti njegovega priimka ne vemo. Najbolj čudno se rai to dozdeva, da pride večkrat proti jutru domov in potem ga ni celi dan videti. Luč pa ima celo noč« »Dobro, tja hočerao pogledati! Pa poprej nama pokažite mesto, kjer se je zgodil zločin.« Vsi se napotijo v gozd, kjer se njihovim očem odpre grozen prizor. Zraven debelega hrasta leži nago truplo brez glave, v svoji že strdeni krvi. Globoka rana zeva na prsih in curek krvi, ki je šinil iz rane, je pobarval hrast. Na hrbtu poznali sta se dve rudeči pegi, kar je pričalo, da je bil mož zavratno napaden in pobit. Ker ni bilo nikjer glave in obleke, niso tudi mrliča mogli spoznati. Jeden orožnik ostane za stražo, drugi pa je Sel z Vrbom po voz. Strašna novica se je kmalu raznesla po vsem kraju. Mnogo ljudi se je zbralo krog mrliča ter ogibalo, kdo da je. Kmalo na to so naložili truplo na voz, ter ga odpeljali v mrtvašnico. Razburjena množica se je počasi razšla, pa popolnoma umiriti se ni mogla. Okna in duri so se ta večer dobro zavarovala. Proti večeru se napoti jeden orožnik z Vrbo k hiši, kjer je stanoval Blaž. Ko je stopil v sobo, skočil je Blaž raz sedež ter nekoliko obledel, pa se hitro pomiril ter jima ponudil stol. »Hvala lepa za prijaznost,« je trdo odvrnil žandar; »na sumu ste uloma pri Podlipniku, zato hočem vašo hišo preiskati,« in ne meneč se za odgovor, začela sta z županom stikati po vseh kotih. Na zadnje se pa upehana vrneta v hiSo, kjer je še vedno sedel Blaž. »Kedo pa me dolži uloma pri Podlipniku,« vpraša mirno Blaž. »Toliko še pa imam, da rni ni treba ropati«. Zadnje besede je izpregovoril nekoliko zaničljivo. »Kedo vas dolži, vas fiisto nič ne briga!« »Tako!? Nie me ne briga? Radi moje časti naj me nič ne briga ? O saj že vem, kedo vam je to prokleto misel navdihnil.« »Zakaj pa imate celo noč luč, in vendar vas ni skoraj pred jutrom nikdar doma?« vpraSa Vrba. »Kedo si upa kaj tacega trditi ?« zagrmi Blaž. »To je res, da imam celo noč luč, ker sem že tako navajen, ko sem stanoval v mestu.* »Ste vi rojen meščan?« vpraša orožnik. »Da! že od rojstva živel sem s starisi v mestu, in ko so mi ti umrli, sem se naselil v ta kraj.« Lahek nasmeh je igral krog orožnikoTih ust, potem pa je rekel potihoma, da ni Vrba sliSal: »Nočem vas dalje izpraševati, ker bi vas morebiti spravil v zadrego. Radi osebnih okolščin vas pustim pri miru, pa varujte se dneva, ko se bode razkrila vaša hudobija, ker nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito.« Naglih korakov zapustil je sobo, ker ni hotel pokazati solze, katere so igrale v njegovih očeh. Ko je bil že daleč proč in sam, se je Se enkrat obrnil ter bridko vzdihnil: »0, ko bi ti vedel Tomaž, ali Blaž, kakor se sedaj kličeS, da je bil pri tebi bratranec, katerega si tako grdo nalagal. Akoravno si zamenjal svoje ime, spoznal sem te vendar takoj. Jaz vem, da si ti storil oba zločina, pa nočem te izdati, akoravno je to zoper postavo«. Dolgo je še stal žandar na istem mestu in žalostne misli so mu rojile po glavi, potem pa se \e počasnih korakov vrnil domov, odkoder |e potem obiskal ženo Podlipnikovo. Celo drugače je mislil Blaž. Svetilnica, katero je prižgal po odhodu, svetila je slabo po sobi. Svetloba, katera je padala na njegov obraz, delala ga je še bolj odurnega in grozovitega kakor je bil v resnici. »Prokleti psi!« siknil je sedaj pa sedaj med zobe, ter delal maščevalne pesti. >Za to se mi bodete pokorili. Kožo vam hočem rezati raz hrbte, da se bodete spominjali, koga ste obdolžili —. In ti vražji Vrba, tebi pa bom 5e posebej zaigral. Ha, ha, ti Ferdinand Podlipnik, ako bi mi pustil svojo nevesto bi Se sedaj lahko živel. In ti ponosna Rezika, sedaj ga obiemlji, ako ga imaS; moje obljubljeno maščevanje je bilo za me sladko.« Potem se je zamislil ter hodil po sobi in se vmes divje stnejal. »Da te nekoliko odškodujem za moža, ti hočem na dan, ko ti ga pokopljejo, prinesti njegovo glavo, da se ga še nekoliko nagledaS. To me najbolj veseli, da rne ne poznate in ne veste, da sem jaz Tomaž PuSka in ne Blaž; ha, ha, le kličite me za Blaža, dokler vam tudi tega veaelja ne odkupim —. Kaj pa to, ali ni nekaj zaropotalo?« Skočil je k oknu in pazno poslušal; «ej kako sem boječ, saj ni nič bilo. Pa najboljše bo, da se vležem in zaspim ter tako dolgo mirujem, da se ta dogodek nekoliko pozabi.« Med tem časom, ko je Blaž tako sam pri sebi govori) in koval črne naklepe, govoril je tudi orožaik z Rezo, tako se je namreč klicala Podlipnikova žena, o vlomu v njeno hiSo. Pritožila se mu je, da je menil njen raož že včeraj priti in da ga Se do danes ni domov. Ker je bila Se zelo slaba, ni hotel orožnik o mrliču ničesar omeniti, da je ne bi Se bolj razburil. Vprašal jo je, ali ima morebiti koga na sumu. Ker je bi!a poStena žena, ni mogla nikogar sumiti; >samo jeden je« tako je rekla, »kateri mi je obljubil maščevanje, ker ga nisem hotela za moža; pa o njem ni duha in ne sluha ve6«. »Kako pa mu je bilo ime?« »To je že precej dolgo. Ce se ne motim, klical se je Tomaž Puška«. Zandar ae zgane, pa vendar ostane miren. »Poznate vse ljudi v tem kraju?« »Mislim, da poznam.« »Tudi Blaža?« vpraša s povdarkom. »Govorila nisem Se ž njim ničesar,« odgovori Reza, »tudi nikamor ne gre, temveč zmiraj doma tiči.« Ubožica mu ni upala povedati, da se je je izogibal, kjer je le mogel, ako jo je pa kedaj srečal, obrnil je oči na stran. Pa kakor rečeno, bila je poštena žena ter ni hotela nobenemu sitnobe delati. Niti sanjalo se ji ni, da je on tisti, kateri ji je prisegel maščevanje, ler ga tudi že izvrSil. Orožnik je še nekoliko posedel, potem pa se napotil domov. V njem je dozorel sklep stražiti njeno hiSo, dokler se zločinec ne vjame. Od sedaj je prežal zmiraj skrivaje pri hisi — — — — — — — Mrliča so pokopali, ne vedoč, kedo da je. Le uboga žena je slutila v njem svojega moža, pa za gotovo ni vedela. Mislilt je, da je kje po opravkih zadržan in to ji je še bolj vzbujalo upanje, ker je že večkrat ostal čez določeni čas od doma. (Dalje prihodnjič.) Smešničar. Slovenski kmet sosedu: »A tako, ti imaS tudi »Štajerca«! — Sosed: >Ne zameri, dragi, otroci mi ga domov prinesejo, proč vreči ga nočem, tako pa zavijem kupcem vsaj sir vanj.«