Oznanilo bukev. Pii .Janezu GieiiliiiMu, bukvaiji v Ljubljani v Aiholcerjevi hiši Nro. 237. so na prodaj: Jezus moje želje. Katolške molitne bukve z nauki, in napeljevanjem k pobožnima življenju. Poleg nemžkiga od častitljiviga gospoda Alojzja Sl or a, dohtarja s. pisma. V Ljubljani 1846. Cena teh bukev, ktere so z lepo v jeklo vrezano podobo olepšane in 306 strani debele, je za ne¬ vezane 30 kr., v papirji vezane 40 kr., v usnji •50 kr.; v usnji in z zlatim obrezkam 1 gold. 20 kr. Na 13 enpot kupljenih se ene dodajo. Natisnjene so na prav lepim belim papirji in z lepimi čerkami pri gosp. J. Blazniku. Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opra¬ vljati. V Ljubljani 1844. Vezane 12 kr. Mesingasti križ in popisovanje Palestine. V Gorizi. Vezane. 8 kr. Življenje svetiga mladenča Alojzja Goncaga. Spisal v nemškim častitljivi gospod fajmošter Franc Adam Šmid Z eno podobšino. V Ljubljani 1846. Vezane 12 kr. Hvala božja, ali navod, kako naj mlad krist¬ jan Boga vsakdan časti in hvali. Molitne bukvicc za mladost. Drugi natis. V Ljubljani 1845. Ve¬ zane 12 kr. a?aa ass. zvoljen 16. Rozniga cveta. 1846. Lifh. u.KjČLn&žTi.-vozL (reTrcC.u. ,/tf licnxi>- -s •* <7 - - 7 *,■ ■ > v y f t: ,vi js' I. Osrečeni kristjani svoji mu novo¬ izvoljenima viksimu pastirja. o celim svetu pesem gre vesela, Iz sladko vžganih sere glas njeni gre; Z veseljem novim strune je unela, V prihddnjost je obernjeno serce. Po celim svetu mora se zglasiti, Ker njeni glas zaslišat’ vse želi, Iskreno mora serca vse ganiti j Ker sveto iz persnih globočin doni. K’ poslednja pesim se je prepevala, Je posvečena žalosti bila, In žaloftne glasove je dajala , Ker je iz bolečin serca prišla. Nar boljšiga Očeta smo zgubili, Kristjani zvesti so žal’vali vsi Po njem, ki serčno so ga vsi častili, K’ so ga na mestu božjim vidili. Zveličarjeva zapušena čeda Bila brez dobriga pastirja je, In z bolečino britkiga pogleda Smo vsi na sveti grob jokali se. Pa vzdignil se v nebeške je višave, Kjer sveto prebivanje duša ima, Kjer svetili čaka venec večne slave , Kjer se oko solziti več ne zna. 1 * 4 In z križa pade černo zagrinjalo , U novim veličastvu se Miši, Ker nam nebo nar lepši dan je dalo, IVov Oče, nov pastir nam spet živi! In v vsih deželah je vse vse veselo, V veselji sladkim je vesoljni svet, Kjer upanje kristjane je unelo, Kjer evangeli ljudstvam vernim svet’. Blišl se križ, porok premage svete, Od Ivapitola, od bistre Tibere, Dežele niso več v verigah vjete, Minile so meje sovražne vse. Od Donove, do Rajnskiga porečja Do Voljge tje blišoba svitla gre, Močnejši mora bit’ in vedno večja, V edinost stopiti vsim zapove. Tam, kjer na teme solnee ga pripeka Arapa vroče u pušav’ pesen’, Tam kjer morje se v voskim produ steka In Panamo z valovi jeznim pen’, Kjer Inda se valovi siloviti V širokim produ v ocean pode, Kjer na Tajmuro plivkajo serditi^ In kjer se stari Nil zgubi v morje. Miljon hvaležnih sere se zdaj ozera Na svetimu altarji u nebo, Na mesto gleda, kjer keršanska vera Se vedno je edinila lepo , Ki se v edinost terdno je nabrala, Des’ ravno je vihar jo že majal; Kjer s križem sdaj je terdna skala, Tak’ ko Gofpod zapov’d je svojim dal. 5 Tako tud’ danas sija oči tje vleče, Na tebe tempelj božji ponosit’, Ki is obilnosti neskončne sreče, Tak kakor se v otročjim sercu vid’; V ozidji svojim berhko razprostranim Očeta kažeš, k’ ga želeli smo, Ki se k otrokam svojim preljubljenim Z ljubeznijo nagne očetovo. Čas ne norčuje, jaderno nam mine, Veliko vzame in dodeli spet; Veliko dobriga iz sveta zgine, Ostane hud’ga tud’ dovolj na svet’. Pa duh krepak se tudi še vzdiguje, In ljudstvam dodeljuje močno vez, V pogledu novim, ki jih osrečuje, In v veri stari, ki je dar nebes. Teško je breme nar svetejš’ nositi, Ki je komu kadaj še dano bld, Pa čast nar vikši tud’ zna dodeliti, Vir čisti milosti iz njega gre. Sam Bog ga je povzdignil tak visoko, Ko ribču nekdaj ključe zročil je, Razveže sam in zveže z božjo roko, Kar tukaj zveže al razveže se. In na tej sveti, večno terdni skali Kraljestvo cerkve matere stoji; Ki angelji so svojo moč ji dali, De ko v nebesih v miru zdaj živi! Narod z narodam se vesel pobrati, Nej ji sovražnik žuga tud’ hudo; Nevarnosti se srečnimu ni bati, Če ona milo mu poda roko. 6 Pozdravljen bodi iz serca globočine, Pozdravljen Oče nam, in zvest pastir, Nezmožno je, kar slabi jezik zine, Kar v serca globočinah svoj ’ma vir; Pa v slabih saj nej tebi čeda glasih Pokaže svoje vblaženo serce, Ker vsi, ki vero imeli v vsili so časih, Se v tebi božje milost’ vesele. Jezero jih po pravim mir’ zdihuje, Vsi ga v molitvi prosti prosimo, ln ak nas vselej tu ne osrečuje, V nebesih ga gotovo dobimo ; O pelji nas, ki tvoji smo sinovi, O pelji, v raj nas, k’ večno je vesel, Nej svitle zvezde so nam vsi darovi, K’ je od Boga jih vsak po Teb’ prejel. Mogočno palico imaš v roki mili, lil krono imaš na svoji glav’ sveto; O de bi blagoslov po nji dobili, Ki vreme nam ga vzelo je hudo ! Nej Duh Te božji vodi, v Teb’ prebiva, Nej Te ohrani močniga vselej , De Tvoja duša enkrat raj uživa Pri njem, ki varil je zerkve vekomej ! Volitev, življenje in nastop V jih Svetosti Pija IX. Divji valovi vihrovitiga časa so bili na nepremakljivo skalo svete cerkve. Papež Gregor X VI. je Petrovo barko s roko starč¬ ka pa z močjo mladenča na morji podžganih strast vladai. Z zlatimi čerkami je njegovo ime v bukvah zgodovšine zapisano. Terden v veri je ostal do svojiga groba. Pervi dan Rožniga cveta ob 9 */ 4 uri pred poldne je bil, ko je smert delavnimu in pobožnimu življenju tega milostljiviga in človekoljubniga Papeža v 82. letu njegove starosti konec storila. Drug dan so se začele devetdnevne molitve za mertviga, in ko so bile končane, so se Kardinalje v apostoljskim poslopji v volitev zbrali. Bilo jih je 50 po številu in 14. dan tistiga mesca so se sošli, brez de bi se bil nepokoj kje delal. Ster in trideset glasov je treba v vo¬ litev. Kardinal Mastai-Fereti je ravno z dvema Kardinalama v tretjim zbirku glasov napiske imen pregledoval. Ko je 34. napi- sek v roke dobil, je omedlevši na tla padel. 8 Zraven njega stoječi Kardinali so ga vsdig- nili in na njegov sedež peljali. Zvoljeni se je dolgo branil, ker so mu pa vsi Kardinalje prigovarljali, se je vdal ter rekel s solznimi očmi in s slabim glasam: „Ecce indignus servus tuus, fiat voluntas tua to je: „Glej, tvoj nevreden hlapec sim, izidi se tvoja volja.“ Presoj evavci na- piskov so dalje se tri druge napiske z iinenam Kardinala Mastaja Feretita v kelihu našli. Kardinal Mastai-Fereti , zdaj Njih Svetost Papež Pij IX., rojen 13. Velikiga travna v letu 1792, so sin Grofa Mastaja iz Sinigaljskiga mesta, ki ni bil ravno bogat, pa vunder premožen. V svoji mladosti so hotli v vojaški stan stopiti in prišli so že tudi s tem namenam v Rim , de bi jih v žlahtno telesno stražo papeža Pija VII. vzeli. Ker jih je pa božje metalo, jih niso vzeli, in sklenili so zdaj se za duhovni stan pri¬ praviti in se svetu čisto odpovedati. Učili so se z vso pridnostjo duhovnih učenost in ko bi bili ravno imeli mašnik posvečen biti, so se jim tudi tukej stare napotja pokazale, zavoljo kterih v telesno stražo niso bili vzeti. Mladeneč se je potem v Loreto na božjo pot obljubil in jel je k častitljivimu duhovniku Strambi po imenu, kteri je po silno nadlož- nim in pobožnim življenji v letu 1824 umeri in za kteriga posvečenje se ravno v Rimu 9 pripravljajo. Ta bogaboječi duhovnik, iz po¬ nižnosti in voljnosti mladiga grofa spoznavši njegov poklic, mu je roke na glavo položil ter rekel : „Tvoja bolezin te ne bo več nadlegovala . 44 Bodi si, kakor si hoče, res je pa, de grof od tistihmal nikoli več te bolezni ni imel. Mašnika so ga v Rimu po¬ svetili in šel je pod papežem Leonam XII. v južno Ameriko misijonar sveto vero osna- novat. Nazaj pridši so sadanji papež vsi v sveti službi in v skerbi za uboge, siro- maške in zapušene otroke in za bolnike v bolešnici pri svetim Duhu živeli, in že ta¬ krat, ko so bili korar, je vsa njih skerb tej bolešnici veljala. Nazadnje šobili predsednik velike preskerbnišnice za uboge pri svetim Mihelo na Tiberi in tako sprednik slavniga gospoda Morikinila , sadanjiga apostoljski- ga poslanca v Monakovim na Parskim, ki si je s svojimi pismi od uboštva na Nemš¬ kim, Angleškim in Francoskim veliko slavo pridobil. V plačilo za velike zasluge v služ¬ bah, ktere so se več del vsi rajši branili kakor podstopili, so jih papež Leon XII. zvolili velikiga škofa v Spoleti in kmalo po¬ tem , ker je ta velika škofija v drugo oblast prišla, škofa mesta in škofije v Imoli po¬ stavili, in od ondi se jim je pot h kardi- nalstvu odperla. Nazaduje so jih papež Gregor XVI. 10 Kardinala svetiga Petra in Marcelina po¬ stavili , kteri časti so se v izgled vsili Kar¬ dinalov s ponižnostjo podvergli. Ni ga mende izgleda v vsi cerkveni zgodovšini, de bi se bili Kardinali v komaj dveh dneh, zvečer 16. Rožniga cveta, v četertim zboru z 37 glasovi med 50 v volitvi papeža zedinili, kteri si je v čast svojiga sprednika v Imoleški škofiji, Pija VII. ime Pij IX. dal. Zavoljo blagodušnosti, krotko- serčnosti in pobožnosti svojimu spredniku več kakor enak, zgovoren in v mnogih ved¬ nostih silno učen Kardinal Mastai-Fereti ni samo zato zaslužil papež izvoljen biti, ker je bil v deželi slavno znan, ampak tudi zato, ker je zavoljo njegove starosti, ker je še le 54 let star, upati, de bo dolgo na sedeži svetiga Petra živel, in zavoljo tega marsi¬ kaj dobriga in koristniga deželi in cerkvi storil. Sedemnajstiga Rožniga cveta ob 9. uri pred poldnem so stokrat po versti v Angelj- skim gradu s štuki vstrelili in Rimljanam ve¬ selo novico oznanili. Vse je teklo v Kvirinal, kjer se je na mostovši nad vratmi papeževi- ga poslopja že eeremonier iz Konklave s Kardinalam T. Riari-Sforza prikazal in s križem veselimu ljudstvu molčati ukazal. Potem je Kardinal z povzdignjenim glasam oznanil: Oznanim vam veliko veselje. 11 Papeža imamo preimenitniga in pre¬ častiti jiviga gospoda Mastai Fere- tita, ki si je dal ime Pij IX. In kmalo pridejo res papež Pij IX. od kardinalov spremljeni in poblagoslovijo ali žegnajo s solzami obliti pervikrat tavžente zbranih Rimljanov, ki so ga z gromečim Bog te živi pozdravili. Od tistiga časa nibiloKon- klave več zaperto, kardinali so hiteli po uli¬ cah od ljudstva natlačenih iz celic v svoje poslopja, vojaki s zelenimi vejcami na čakali so z muziko vse mesto obšli, z vsimi zvonovi so zvonili, dokler se niso popoldne sveti Oče peljali v cerkev svetiga Petra, od vsiga svojiga dvora spremljeni, se Bogu na grobu svetiga aposteljna zahvalit. Proti večeru je dal veliki namestnik, Kardinal Patrici še to oznanilo: „Kralj nebes je prošnje svoje cerkve milostljivo uslišal, in Njih Svetost, našiga Gospoda Pija IX. na papežev sedež povzdignil. Zalo zapovem, de se bo jutri ob desetih pred poldnem v vlili cerkvah mesta zahvaljena pesem Te deurn laudamus pela, potem bodo eno celo uro z vsimi zvonovi zvonili, med tem pa se bodo molitve v rim¬ skim trebniku zapisane v procesii za za- hvaljenje molile. Razun tega nej se pa tri perve dni pri maši povsod zahvaljene molitve molijo savoljo tako slavne volitve papeža. Ko so se sveti Oče iz Kvirinala v Va- 13 tikali peljali, je povsod velika množica ljudstva na tleh klečala in blagoslova prosila. Povsod so noviga papeža z veseljem in vriskanjem pozdravljali. Ko so se čes Angeljski most peljali, so na Angeljskim gradu s štuki stre¬ ljali in z vsimi zvonovi zvonili. V Sikstinski Kapeli so se novi papež na altar vsedli in vsi Kardinali so jim pokoršino obljubili ter njih nogo, koleno in pleča kušnili. Potem so jih pervikrat na papežev sedež v cerkev sve- tiga Petra nesli 5 spremili so jih vsi dvorniki in Kardinali. Ko so v cerkev stopili, je bilo veselje in vriskanje tako veliko, de ni bilo petja in muzike slišati mogoče. Vidilo se je, kako so bili papež ginjeni, in blagoslov so dajali na vfe strani vernim. Pri altarji Nar- vikšiga so tiho molitev opravili in zdaj so šli z veselim bučanjem trobent k velikimu altarji. Sede na altarji so novi izvoljenec tretjo obljubo pokoršine od kardinalov spre¬ jeli (jpervo so sprejeli koj po volitvi v kon- klavu.) Velika cerkev svetiga Petra je bila z Ijudltvam natlačena. Ko so se nazaj v Kvirinal, svoje sadanje poslopje, vernili, so bile tako imenovane papeževe ulice z ljudmi natlačene. Vsak je hotel svetiga Očeta viditi in pozdraviti in povsod se je slišalo reči: O kako je lep! -— Zvečer je bilo celo mesto razsvetljeno in v vsili ulicah so gorele gennade veselja. 13 Sedemnajstiga Rožniga cveta so bili tudi vsi veliki gospodje in poslanci pred sve- tiga Očeta pripeljani. Devetnajstiga so sveti Oče dvanajst kar¬ dinalov v zbor poklicali. Veliki namestnik kardinal Patrici je to le oznanilo osnanil, kakoršno se samo v svetim letu da: ,,Zavoljo kronanja Njih Sve¬ tosti papeža Pija IX., našiga Gospoda, ktero bo 21. tega mesca v cerkvi svetiga Petra z navadnim veličastvam, Jim da priložnost vsim vernim obojiga spola vse grehe odpu¬ stiti, kteri bodo po opravljeni spovedi in obhajilu s resnično zgrevanim sercam k kro¬ nanju prišli ali pa k blagoslovu pred velikim papeževim poslopjem se znašli in v cerkvi Kralja nebes zmage cerkve, edinosti ker- šanskih oblastnikov in končanja krivoverstva v molitvi prosili." — Pod nadpisam: Ne¬ navadno povelje" je vikši vojniško za- povedništvo to le naznanilo: „V malo dneh po žalostnim zapušenji so častitljivi očetje po dvadnevnim zboru z redko enoserčnost- jo in v duhu, kteriga narodi nikoli ne bodo pozabili, tistiga izmed njih na Petrov stol posadili , kteriga si je cerkev božja za¬ voljo njegovih učenost, svetosti in druzih lepih čednost želela. V veselji svojiga serca pove vojniško zapovednišlvo vojništvu, de je kardinal Mastaja-Fereti poglavar, 14 kteriga je božja previdnost potem, ko si je važno in imenitno ime Pija IX. priložil, cerkvi in deželi dal. Vojniško zapovedništvo pozna predobro častiljubnost in zvestost pa¬ peževih Soldatov, kakor de bi mu bilo treba, jih v tej hipi njih dolžnost opomniti ali pa jim novo serčnost delati. V tem zaupanji si bo vojniško zapovedništvo prizadevalo, vsako djanje pokoršine in skazane zvestosti voja¬ kov svetimu Očetu, kteri že zdaj toliko lju¬ bezni in milosti do vojaškiga stanu razodeva, koj koj na znanje da(i.“ Dar, kteri se po stari šegi v dan kro¬ nanja mestnim ubožčikam vsakiga spola in starosti in clo nerojenim otročičam deli, je bil 20. Rožniga cveta podeljen. Vsakdo je blizo 12 . krajcarjev prejel. Častitljivi kar¬ dinal deljine milili darov je imel blizo 40 tavžent razgrajočih glav vpokojiti! 21 . Rožniga cveta je bilo kronanje Njih Svetosti na velikim altarji blagoslovenja v Sent-Peterski cerkvi. Vsi prelati in vsi, kterim je v kapelo priti privoljeno, kakor tudi gospodje kardinalje so šli v lepi pro- - cesiji naprej, svetiga Očeta so pa v nošnjim stolu pod nebam prinesli. Od vsili strani je ljudstvo svetimu Očetu veselo ukalo; med nešteto množico, ktero so vojaki in mestnjani v redu deržali, so prišli na mostovž poslopja, iz kteriga seje ves prostor pred Vatikanam 15 pregledati dal, in nakterim so že poprej pa¬ peževi huzarji in drugi vojaki zavoljo reda stali. Ko so na mostovž prišli, so se sveti Oče na sedež vsedli, kjer jih je vse ljudstvo viditi moglo. Kaplanje in duhovni pevci so potem peli latinsko pesim : corona aurea super caput ejus. Kardinal dehant je od- peval in molil molitev: Omnipotens sernpi- terne Deus, dignitas sacerdoti i. t. d. Po končani molitvi je vzel Kardinal dehant ško¬ fovo kapo s glave svetiga Očeta in je trojno krono na glavo postavil z besedami: Accipe tiaram tribus coronis arnatam, et scias , te esse patrem principum et regum, rec- torem orbis in terra, vicarium Salvatoris nostri Jesu Christi, cui est honor et gloria in scecula sceculorum. Amen. To se pravi: Sprejmi trojno krono, tiara imenovano, in vedi, de si oče knezov in kraljev, vladnik zemlje, namestnik Odrešenika našiga Jezu¬ sa Kristusa, komur je čast in slava od ve- komej. Amen. Po končanih navadnih molitvah so sveti Oče na sedeži vstali in zbrano ljudstvo po- blagoslovili. Neizrečeno vriskanje veselja se je v višavah razlegalo, štuki Angeljskiga grada so zagromeli, vsi vojaki so vstrelili, bobni so zabučali, vojaške muzike in zvonovi vsiga velikiga mesta so zapeli. Koj potem IG sta dva Kardinala diakona popolnama od- puftke oznanila z navadnimi cerkvenimi be¬ sedami. Nazadnje so sveti Oče še enkrat vstali in vse pričijoce še enkrat poblagosio- vili. Potem so šli v zakristijo, svete oblačila sleč, in tukaj jim je Kardinal dehant v imenu vsiga svetiga zbora k slavnimu kronanji s spoštovanjem srečo vošilj sveti Oče pa so se v svojim oblačilu v svoje poslopje vernili. Zvečer tega dneva je bilo celo mesto raz- svitljeno,'ker so poslopja gospodov Kardi¬ nalov, vunanjili poslancov, prelatov, kne¬ zov in rimskih plemeničev, kakor tudi več cerkva in skoraj vse hiše prav lepo in umetno razsvetljene bile. De bi se kronanje Njih Svetosti uboščikam tudi z milimi darmi svetiga Očeta še bolj veselo storilo, so papež še te le dobrote ska- zali. Razun že razdeljenih 12 tavžent gol¬ dinarjev se imajo vse reči poslednje tri mesce zastavljene do eniga goldinarja brez plačila rešiti. Verh tega so Njih Svetost ubogim Rimljankam neomadeževaniga zaderžanja53 dot, po 102 gold. pri možitvi ali v prestopu v klošter in še druzih tavžent dot po 20 gold. v svojih deželah naredili. Bog daj, de bi očetova skerbnost Njih Svetosti upanje in perčakovanje vsiga ker- šanstva spolnila, de bi duh nerednosti in punta, ki se zdaj na Laškim razodeva, spet 17 kmalo od miru spodrinjen potihnil. De bi Bog po svoji vsigatnogočnosti prizadevanju tega novoizvoljeniga vredniga cerkveniga poglavarja svoj nebeški tek dodelil in ga dolgo ohranil veliki cedi njemu izročeni v prid in blagoslov! 2 I m e n a vsili papežev po vejrsti. oil Petra do Pia Z nastopnim in smertnim letam. 19 2 * 20 21 22 Perst&vi S&* kteriga s« sveii €>ce, novi papež S*lj IX. vsisas patrSarliaan. veli¬ kim škofom Im škof&m pisali. PO' JX. papež. Častitljivi Bratje! B®ozdravljenje in apostoljski blagoslov! Ko smo že več let z Vami vred, Ča¬ stitljivi Bratje, tako truda in skerbi pol¬ no školijstvo po moči oskerbovali in del Gospodove črede Naši skerbi izročene na obilnih potokih in na prerodovitnih planotah Izraelove gore pasti si prizadevali: glej, so Nas zavoljo smerti Našiga sprednika Gregorja XVL, kteriga imenitne in slavne dela bodo mlajši z zlatimi čerkami v leto¬ pisih cerkve zapisane vedno z čudenjem brali, zoper vse Naše pričakovanje in do- mišljevanje po skrivnim sklepu božje pre¬ vidnosti, ne brez narvečjiga oplašenja in 34 ostrašenja Našiga serca, papeža zvolili. Za¬ kaj če so breme apostoljskiga stanu v vlili časih za silno težavno in nevarno imeli in ga tudi imeti morajo, se ga je res v teh silno težavnih časih keršanskiga občinstva (Gemeinwesen ) posebno bati. In ker nam je Naša slabost popolnama znana, in ker smo silno težke dolžnosti nar vikšiga pastirstva, zlasti o tako veliki nestanovitnosti vsih o- koljnost, prevdarili, bi Nas bile žalost in solze popolnama premagale bile, ko bi ne bili vsiga svojiga zaupanja v Boga, svojiga Resnika, postavili, kteri tistih, ki va-nj zaupajo, nikadar ne zapusti, in kteri fe, ve¬ likosti svoje oblasti pokazat, včasi slabejših posluži, de svojo cerkev vlada, de vsi vedno bolj in bolj spoznajo, de je Bog sam, kteri po svoji čudapolni previdnosti cerkev vlada in varuje. Pa tudi tolažba nam moč daje, de imamo v skerbi za zveličanje duš Vas, Častitljivi Bratje, tovarše in pomagavce, ki ste poklicani Naše trudenja z Nami deliti, in ki si s skerbnostjo in gorečostjo dolžnosti svojiga stanu prizadevate spolnovati in se dobro vojskovati. Ko smo tadaj na veličastni stol apostoljskiga kneza ali firšta, desiravno ponezaslužama, povzdignjeni bili in težavno službo v svetim Petru od večniga Kralja pastirjev zavoljo Boga izročeno prevzeli, de bi ne samo ovce, to je, vesoljno keršansko 25 ljudstvo, ampak tudi jagnjeta, to je, pred¬ stojnike pasli: nam ni nič bolj na sercu le¬ žalo, nismo nič bolj želeli, kakor vas z nar gorečnejši ljubeznijo nagovoriti. Zatorej Vam koj, ko smo po šegi in zapovedi svojih spred- nikov v svoji lateranski baziliki papežtvo prevzeli, brez vsiga odloga list pišemo, Vašo veliko pobožnost obudit, de s toliko večjim veseljem, čuvanjem in prizadevanjem nad čre¬ do Vaši skerbi izročeno čujete, se s škofovsko močjo in stanovitnostjo zoper nar hujšiga sovražnika človeškiga rodu vojskujete in se kakor dobri vojšaki Kristusa Jezusa serčno v bran postavite za hišo Izraelovo. Nikomur izmed Vas, Častitljivi Bratje, ni neznano, de je v’ naših žalostnih časih silno velika in strašna vojska zoper vesoljno katoljško cerkev od tistih ljudi osnovana, ki so v brezbožno zavezo stopili, zdraviga uka ne terpe, svoje ušesa resnici zaperajo in iz tame mnogoterih misel pošasti vlečejo, ktere se potem po vsi moči veljavne storiti in med ljudstvo zasejati in razširiti prizadevajo. Gro¬ za Nas v duši spreleti, in nar britkejši bole¬ čina Nas opade, če vse zmote, razne in mnogoverstne zvijače škodovati, zanjke in zvite naklepe prevdarimo, s kterimi si ti sovražniki resnice in luči, ti premedeni go¬ ljufi prizadevajo vso gorečost za pobožnost, pravico in spodobnost v vsili sercih zatreti, 26 bogaboječe zaderžanje spriditi, vse božje in človeške pravice zmešati, katoljško vero in deržavno dražbo oslabiti, omajati in, ko bi bjlo mogoče, popolnania preberniti. Sej veste, Častitljivi Bratje, de ti nar serditši sovražniki keršanskiga imena od zlobe hudobne nezbož- nosti oslepljeni v prederznosti svojih misel tako globoko zabredejo, de z nezmerno o- šabnostjo s svojimi ustmi Boga preklinjajo, ’ ) ter očitno in odkrito učiti se ne sramujejo, de so svete skrivnosti naše vere zgol izmišljenja in iznajdbe ljudi, in de je uk katoljške vere zoper blagor in prid človeške dražbe, in se prederznejo, clo Kristusa in Boga tajiti. In de ložeje narode prekanejo in nemarijive po¬ sebno in neskušene goljfajo in seboj v zmote zavlečejo, pravijo, de oni sami pota blagor- stva poznajo, in dajo si naravnost ime mo- droslovcov, kakor de bi modroslovje ffilo- zofia), ktero resnico natore iše, reči zavreči moglo, ktere je Bog sam po posebni dobroti in milosti ljudem razodeti hotel, de pravo blagorstvo in osrečenje doseči zamorejo. Pa vunder nikoli ne nehajo z pričbami, ktere so v resnici narobe in silno goljufne, moč in imenitnost človeške pameti hvaliti, jo čez nar svetejši vero Kristusovo povzdigovati, in z narvečjo nesramnostjo zavoljo tega glo- Skrivno razodenje XIII. 8- 37 bozdajo, de je ta vera zoper človeško pamet. Gotovo se ne da nič ne izmisliti ne iznajti, kar bi bilo bolj neumno, bolj brezbožno in cld bolj zoper človeško pamet od tega; za¬ kaj če je prav vera čez pamet, med njima vunder ni praviga spora ali zopernosti nikoli najti, ker obe v enim nar dobrotljivšim, nar vikšim Bogu, viru vse nepremenljive, večne resnice začetek imate in si vunder vzajemno pomagate, tako de zdrava pamet resnico vere spriča, jo vterdi in brani: vera pa človeško pamet vsih zmot varuje, in jo po spoznanji božjih reči čudno razsvitli, vterdi in spopolni. Nič manji pomota ni, Častitljivi Bratje, če ti sovražniki božjiga razodenja človeško izobraženost z nar večjo hvalo po¬ vzdigujejo in jo z prederznostjo v resnici nesramno in hudobno v katoljško vero vpe¬ ljati hočejo, kakor de bi ta vera ne bila od Boga, ampak od ljudi ali kaka modroslovska iznajdba, ki bi se tudi s človeškimi sredstvi spopolniti dala. Te ljudi, ki tako revno take neumnosti bledejo, prav dobro zadene, kar je Tertulian po pravici modrijanam fvojiga časa očital: Kteri so stoiško, platonsko in dialektiško keršaustvo skovali. ') In res¬ nično, ker naša presveta vera ni od ljudi znaj- dena, ampak od Boga ljudem iz neskončne ') Tertul. de praescript, Cap. Vili. 28 milosti razodeta, bo vsakdo lahko spoznal, de ta vera od tistiga Boga, ki z nami go¬ vori, vso svojo moč dobiva, in de ne more ne iz človeške pameti zvirati ne od nje po- polnamosti dobiti. Zakaj človeška pamet mo¬ ra, de se v tako tehtni reči ne goljfa in ne zmoti, resničnosti božjiga razodenja natanko prevdariti, de se gotovo prepriča, de je Bog sam govoril, in de mu potem, kakor apostelj prav modro uči, pametno služi. 1 j) Zakaj komu je neznano, ali komu zamore neznano biti, de moramo, kadar Bog go¬ vori, vse verovati, in de se pameti sami nič več ne prileže, kakor tiste reči terditi in se deržati jih, od kterih se ve, de jih je Bog razodel, ki ne more goljfan biti, ne goljfati. Tode koliko, kako čudopolnih, kako lepih pričb imamo, po kterih se mora člo¬ veška pamet prav natanko prepričati, de je Kristusova vera od Boga, in de ima vsa naša vera svoj vir v nebesih, pri Gospodu, in tadaj ni nič bolj gotoviga, bolj resničniga, bolj svetiga, nič bolj vterjeniga, kot naša vera. 2 ) Ta vera namreč, šola življenja, pot zveličanja, škit zoper hudobije, rednica vsih čednost, ki je po rojstvu svojiga božjiga učenika in izpopolnika Kristusa Jezusa , po njegovim življenji, smertiin vstajenji, po nje- *) Rimlj XII., 1. **) S. Joan. Chrys. Homil. I. in Isai. 29 govi modrosti, njegovih čudežih in prerokbah poterjena, ktera z lučjo svojiga nadzemelj- skiga uka povsod sveti, in je obogatena z tolikimi zakladi nebeškiga bogastva, s pre¬ rokbami toliko prerokov, s svitlobo tolikanj čudežev, s stanovitnostjo tolikanj mučencov, s veličastvam tolikanjih svetnikov razsvit- Ijena in razslavljena, ktera zveličavne za¬ povedi Ivistusove oznanuje, in ktera iz nar neusmiljenejših preganjaj od dne do dne več moči dobiva in sama z banderam križa ve¬ soljno zemljo po vodi in po suhim, od izhoda do zahoda prehodi. In goljufnost malikov na tla pometavši, tamoto pomot razsvitlivši in svoje sovražnike vsake verste premagavši je ta vera vse narode, rodove in ljudstva, bodo nej v fvoji divjosti še tako odivljeni in po duhu, šegah, postavali in upravah še tako razlizhni, z lučjo božjiga spoznanja razsvitlila, in vsim mir in zveličanje ozna- novavši jih je krotkimu jarmu Kristusovimi! podvergla. To vse se pa od vsili strani v toliki svitlobi nebeške modrosti in mogočnosti pokaže, de vsaciga um in serce lahko zapo- pade, de je keršanska. vera delo Boga. Ker tadaj človeška pamet iz teh nar jasnejših in nar krepkejših pričb čisto in na tanko spozna, de je Bog vir te vere, ne sme dalje iti, temuč mora vsako težavnost in vsak šum od sebe vreči in oddaljiti in tej veri v 30 vsim podložna biti, ker je prepričana, de je vse, kar vera ljudem spolno vati in storiti zapoveduje, od Boga razodeto. In iz tega se natanko vidi, v kolikanji pomoti tisti žive, kteri se pameti napak poslužijo in božje uke za človeške dela imajo, in si v svoji prederznosti upajo, jih po svojih mislih razlagati in obračati, ko je vunder Bog sam živo gospodstvo postavil, praviga in postavniga duha svo¬ jih nebeških razodetev učiti, vterditi, in slednji prepir v rečeh, ki vero in življe¬ nje zadevajo, po pravični sodbi razsoditi, de vernih ne zanašajo slednji veteruka, zvijačnost ljudi, in goljfive zvijače zape¬ ljivosti k pomoti. In to živo in nezmotlji¬ vo gospodstvo je samo v tisti cerkvi, ktera je od Kristusa zidana na Petru, glavi, knezu in pastirji vesoljne cerkve, čigar ve¬ ra se, kakor je obljubil, ne bo nikolj me¬ šala, ktera ima vedno svoje postavne papeže, kteri brez prenehanja od Petra samiga svoj začetek pišejo in na njegovim sedeži sede, in tudi njeniga uka, veličastva, časti in oblasti nasledniki in brambovci so. In kjer je Peter, ondi je tudi cerkev ‘j), in ker Peter po rimskim papeži govori ~), in v ') S. Anibros. in Ps. 2 ) Cone. Chalced. Act, 2. 31 svojih naslednikih vedno živi in sodi *), in iskajočim resnico vere deli 2 ): zato' se mo¬ rajo božji izgovori v ravno tistim duhu je¬ mati, kteriga je rimski sedež svetiga Petra na se vzel in še jemlje, kteri je kakor mati in nčenica vsili cerkva 3 ), vero, ktero je Kristus, Gospod, dal, vselej popolnama in čisto hranil in verne učil, ker je v sini po't zveličanja in uk čiste resnice pokazal. Zakaj to je poglavitna cerkev, iz ktere se je duhovska edinost izšla 4 ), ta je mati cerkev pobožnosti, v kteri je vsa in popol¬ nama terdnost vere 5 J, v kteri je spredstvo apostoljskiga sedeža živelo c ), h kteri za¬ voljo njeniga veličanskiga spredstva vesolj¬ na cerkev, to je, verni, ki so povsod raz¬ treseni 7 ), pribežati mora, in kdor v z njo ne nabera, raztresa 8 3- Mi tadaj, Častitljivi Bratje , ki smo po nezapopadljivim sklepu božjim na ta sedež resnize posajeni, opo¬ minjamo Vašo slavno pobožnost ojstro v Gospodu, de si verne, ki so Vam v var¬ stvo izročeni, z vso skerbnostjo in z vso gorečostjo opominjati in prigovarjati priza- *) Synod. Ephes. Act. 3. 2 ) S. Peter Chrisol. epist. ad Eutich. 3 ) Cone. Trid. Sess. VII. de Baptim. 4 ) S. Cypr. Ep. 55. ad Corn. Pontif. 5 ) Littcr. Syn. Joan. Constantinop. ad Hormisd. Pont. ct Sozoro. Hist. lib. 3. cap. 8. 6 ) S. Aug\ epist. 162* 7 ) S. Irenaeus lib. 3. contra liacr. Cap. 3. 8 ) S. Hyeron. epist. ad Damasc. Pontif. 33 devate, de se terdno teli ukov derže in se nikoli tistim motiti in v zmote zapeljati ne dajo, ki so ostudni postali v svojih pri— zadjanjih, v videsu človeškiga omikanja vero spodkopati in brezbožno pameti pod¬ vreči, kteri si prizadevajo božje nauke ovreči in se ne sramujejo, Boga, kteri je s svojo nebeško vero za blagorstvo in zveličanje ljudi tako milostivo skerbeti se ponižal, kolikor je mogoče razžaliti. Zdaj pa, Ča¬ stitljivi Bratje, so vam drugačne gnusobne zmote in goljufnosti dobro znane, s kterimi otroci tega sveta katoljško vero, božjo imenitnost cerkve in pravice duhovne in po¬ svetne oblasti z nogami taptati si prizade¬ vajo. Sim se štejejo zaničljive podpihova¬ nja zoper ta rimski sedež svetiga Petra, na kteriga je Kristus nepremagljivo stališe ali grunt svoje cerkve zidal. Sim se štejejo skrivni krivoverci, ki so se v neprid in razdjanje vsili cerkvenih in posvetnih reči iz tamote vzdi¬ gnili in kteri so od rimskih papežev, Na¬ ših sprednikov, mnogokrat z njihovimi apo¬ stolskimi listi, ktere Mi iz obilnosti svoje apostoljske oblasti poterdimo in Vam jih natanko natanko spolnovati sapovemo, prekli¬ cani in iz občine keršanske cerkve zbrisani. ‘ ) ') Clemens XIII. Const. lil Eminenti, Bened. XIV. Con- stit. Providas, Pius VII. Ecclesiam a Jesu Christo Leo XII. Const. Quo graviora. 33 Tak namen imajo tudi zvijača,ste svetopisem¬ ske bratov,šine, ktere staro zvijačnost zapelji¬ vih učenikov ponavljajo / bukve svetiga pisma zoper svete cerkvene postave v vse znane jezike prestavljajo, dostikrat napčno razla¬ gajo in v neštetih iztiskih med vse, so nej kteriga stanu koli, in med čisto neomikane ljudi zastonj razdele in jim jih še clo posiliti ne nehajo, za to de si vsak, z zaverženjem božjiga izročila, uka očetov in gospodstva katoljške cerkve, božji uk po svojim raz¬ laga , njegov pomen izvrača in tako v nar- večje pomote zabrede. Te bratovšine je po izgledu svojih sprednikov Gregor XVI. slav- niga spominja, na čigar mesto smo Mi, de si ravno ne z enakim zasluženjem, stopili, s svojimi apostoljskimi listi zavergel r ), in tudi Mi hočemo, de so zaverzene. Tukaj sim se šteje tudi gnjusobni uk mlačnosti v rečeh vere, uk, ki je še clo naturni luči pameti popolnama nasproti, in s kterim tisti zviti goljufi vsak razloček med čednostjo in med hudobijo, med resnico in pomoto, med spo¬ dobnostjo in sramam podrejo in potem ter- dijo, de je ljudem v vsaki veri mogoče večno zveličanje doseči, ravno kakor če bi pravica in nepravica enaki bili, ali kakor če bi ') Gregor XVI. V listu na vse škofe, ki se začne z Ibesedami: Inter praecipuas machinationes. V 3 34 se luč s tamoto združiti, in Kristus z Be- lialam se zediniti mogel. Tukaj sim gre dalje zaničljiva zapersega zoper sveto nezakonstvo duhovnikov, h kteri je tudi, de bi tako ne! tudi nekaj duhovnikov pristopilo, kteri se, svoje vrednosti pozabljivši, mikanju in skuš¬ njavam svojih poželjivost premagati in za¬ peljati dajo; tukaj sim gre napčno poduče- vanje, zlasti v modroslovskih rečeh, in tako se neskerbna mladost zapelje in izpridi, de jo je pomilovati, in drakonov želč se ji tako v Babilonski kupici podaja; tu sim gre straš¬ ni uk od tako imenovaniga vseobčinstva (ko¬ munizem}, ki je naturnimu pravstvu nasproti, po kterim bi se, ko bi se ga poprijeli, pra¬ vice, premoženje in lastnina vsih in clo člo¬ veška družba popolnama overgla; tu sim grejo v tamnim skrite zanjke tistih, kteri se med tem, ko so znotraj zgrabljivi volkovi, v ovčjih oblačilih in v krivim in goljufnim videsu čistejše pobožnosti, ojstrejše čednosti in čistosti prav ponižno vgnjezditi vejo, pri- lizvaje ljudi slepe, z gibčnostjo vjamejo, jih nevedama umore, od vse vadbe v veri oplašijo in tako Gospodovo čredo more in mesarijo. Tu sim gl - e nazadnje, de od dru- zih reči, ktere so Vam dobro znane in za- popadljive, molčimo, strašna kuga tolikanj bukev in pisem, ki povsod letajo in hudobijo uče, ki so umetno spisane in se polne zvijač 35 in goljufnosti z velikimi potroški povsod v spridenje keršanskiga ljudstva razširjajo in tako povsod nar bolj škodljive uke trosijo, serce in dušo prostih ljudi okužijo in veri nar veci škodo delaja. Toliko zmotnjav, ki se povsod raširjajo, in neberzdana prostost v mislih, v govorjenji in pisanji je sturila, de se je keršansko zaderžanje izpridilo, de se presveta vera Kristusova zaničuje, ve¬ ličastvo službe božje graja, oblast apostolj- skiga sedeža zatera, gospodstvo cerkve za¬ bavlja in v zaničljivo sužnost spravljaj pra¬ vice škofov z nogami teptajo, svetost za¬ kona zaničujejo , izpeljanje vsake oblasti majajo, in iz tega so tako duhovnima kakor posvetnimu občinstvu marsikake druge ško¬ de izrastle, ktere moramo z Vami, Častit¬ ljivi Bratje, objokovati. Ker smo v takih okoljšinah vere in sveta za blagor Gospodove črede, ki nam jo je Bog izročil, zlo skerbni, ne bomo po dolž¬ nostih svoje apostoljske službe nič opustili, vse poskusiti, de bomo po vli moči za bla- gorstvo vesoljne keršanske občine skerb imeli. Pa tudi Vašo slavno pobožnost, čednost in umnost, Častitljivi Bratje, opominjamo krepko v Gospodu, de v svetim zaupanji v pomoč božjo z Nami vred reč božjo in njegove svete cerkve v službi, ktero imate, in v častitljivosti, s ktero ste obdani, nestra- 3 * 36 hama branite. Umite, de se morate po¬ gumno boriti, ker vam nikakor neznano ni, kakošne in kako velike rane se neomadeže- vani nevesti Kristusovi delajo, s koliko močjo jo njeni narserditši sovražniki napadajo. In posebno prav dobro veste, de je vaša dolž¬ nost, s škofovsko močjo katoljško vero varo¬ vati in braniti, in z vso skerbjo čuti, de čreda Vam izročena v veri terdna in stanovitna ostane, ker, če kdo vere ne ohrani čiste, gotovo v večno pogubljenje pride. ‘) Nej bo tadaj po Vaši pastirski skerbljivosti Vaša skerb, de to vero hranite in varujete ; ne odjenjajte nikoli, vse v nji podučevati, opo- tekljive vterditi, zopernike posvariti, slabe v veri oživiti, in nikoli nič ne terpite ali z mol¬ čanjem ne dovoljite, kar bi čistosti vere tudi nar manjiši škodo storiti vtegnilo. I11 z ravno tako terdnostjo duha redite v vsili edinost katoljške cerkve, razun ktere ni zveličanja, in pokoršino do tega sedeža Petroviga, na kterim kakor na nar terdnejšim stališi, celo ozidje naše presvete vere stoji. Skerbite pa tudi z enako stanovitnostjo zanatanjčno spol- novanje presvetih cerkvenih zapoved, ker so one, po kterih čednost, strah božji in pobožnost posebno ostanejo in cveto. Ker pa vest ojstro zapoveduje, kote brezbožnikov ^ ‘) Ex, formula fidei atlianas. 37 razkriti in hudiča samiga, kterimu služijo, iz njih izgnati r ), Vas prosimo in opominja¬ mo , de kakor morete in znate mnogotere zanjke sovražnikov, njih goljufije in zmot- njave, njih zvijače in prizadeve vernimu ljudstvu pokažete, ga okuženih pisem skerb- no varjete in neprenehama opominjate, de se krivoverstva in družb brezbožnih kakor kače in vsiga prav skerbno varuje, kar je zoper čistost vere, keršanskiga uka in življenja. In v tem ozeru nej se nikoli ne zgodi, de oznanovanje evangelja opustite, de se keršansko ljudstvo slednji dan v sve¬ tih zapovedih keršanske postave poduči in Boga spoznava, se lnuliga varje in dobro dela in po potili Gospodovih hodi. In ker veste, de ste poslanci na Kristusovim mestu, kteri sam od sebe govori, de je krotkodu- šen in ponižen iz serca, in kteri ni prišel, pravičnih klicat, ampak grešnike, in kteri nam je izgled zapustil, de po njegovih sto¬ pinjah hodimo, ne zamudite, če ktere naj¬ dete, ki se nad Gospodovimi zapovedmi pre- greše in od poti resnice in pravice zaidejo, jih v duhu milofti in krotkodušnosti z očetov¬ skimi opominji in sveti in z vso dobrotlji¬ vostjo, poterpežljivostjo in modrostjo učeni¬ kov opominjati posvariti, prositi in klicati, ') S. Leo Serm. VIII. Cap. 4. 38 ker do tacih, ktere poboljšati hočemo, dosti¬ krat dobrotnost več zamore, kakor ojstrost, opominj več kakor sila. l ) Prizadenite si tudi, Častitljivi Bratje, kolikor Vam je mo¬ goče storiti, de si verni za ljubezen priza¬ denejo , miru išejo, in kar k ljubezni in miru gre, pridno delajo, de se tako ves razpor, sovražtvo, serd in razpertija čisto zatre, in se vsi vzajemno ljubijo in se v tistim name¬ nu spopolnijo, enoserčno čutijo, enoserčno govorijo, enoserčno spoznajo v Kristusu Je¬ zusu, Gospodu našim. Prizadenite si, ker- šanskimu ljudstvu dolžno pokoršino in pod- ložnost do kraljev in oblastnikov v serze vtisniti in ga podučiti, de po opominji apo- steljna ni oblasti 2 ), razun Boga, in de se tisti božji naredbi zoperstavljajo in si tadaj pogubljenje pripravljajo, kteri se gosposkini oblasti zoperstavijo, in de se tadaj zapo¬ ved pokoršine do gosposk od nikogar pre¬ lomiti ne more, bodi si le, de se kaj zapo¬ ve, kar bi postavam božjim in cerkvenim nasprotno bilo. Ker pa druge k pobožnosti in službi božji nič bolj močno ne spodbada, kakor življenje in izgled tistih, ki so se božji službi posvetili 5 ), in ker se v navadi ljudstvo ') Ad Rom. XIII. 1, 3. ') Cone. Trid. Sess. XXII. Cap. 1. de Reform. 39 večidel po duhovnikih verze, po svoji slavni modrosti dobro spoznate, Častitljivi Bratje, de si morate z vso skerbnostjo in z vsim tru- dam prizadjati, de duhovšina z lepo spodob¬ nostjo, poštenim življenjem, s svetostjo in učenostjo sveti, in de se cerkvena reja po postavah svetiga Kanona natanko godi, in ako seje izpridila, v svojo nekadanjo čistost verne. Zavoljo tega se morate tudi, kar Vam je dobro znano, skerbno varovati, de na nikogar, kakor apostelj zapoveduje, pre- urno rok ne položite, temuč samo tiste po¬ svetite in jih k opravam svetih skrivnost pripustite, kteri so natanjko in skerbno sku- šeni, kteri z lepotijo vsih čednost in s slavo učenosti svetijo, kteri Vašim škofijam k pridu in k slavi biti zamorejo, in kteri, ker se vsih reči zderži, ki so duhovniku prepove¬ dane, na branje, opominjevanje in učenje svojo skerb obračajo in vernim izgled da¬ jejo, v besedi, v djanji, v ljubezni, v veri, v čistosti ‘J in pri vsih bogaboječost obude in ljudstvo za podučenje v keršanski veri pripravljajo, unemajo in spodbadajo; zakaj gotovo je bolje, kakor Naš sprednik, Be¬ nedikt XIV. neumerjočiga spominja, prav modro opominja, menj služabnikov imeti, pa dobrih pravnih in umnih, kakor veliko, ') Ad Timoth. 4, 13. 40 kteri za zidanje telesa Kristusovima , to je, cerkve nikakor pripravni niso. ' ) Ne¬ znano Vam pa ni, de imate življenje in vednosti tistih, kterim skerb in vodbo duš izročite, še bolj natankjo presoditi, de se kakor svesti deljivci mnogih milost bož¬ jih prizadenejo, z opravo zakramentov, z oznanovanjem besede božje in z izgledam dobrih del, ljudstvo njim izročeno vedno pasti, podperati, ga v vsili postavah in ukih vere podučiti in na pot zveličanja pripeljati. Zakaj dobro umete, de se, če fajmoštri svojih dolžnost ali ne poznajo ali pa jih zanemarijo, zdajci tudi čednost ljud¬ stva pokvari, de keršanska čistost opeša, vadba v veri razpade in mine, in se vse hudobije in spridenosti lahko v cerkvi zarede. De pa božja beseda, ki je bolj živa in krepka in ojstra, kakor ojstro zbrušen meč -), v zveličanje duš, in z zadolženjem pridigar¬ jev ob svojo rodovitno moč ne pride, ne ne¬ hajte, Častitljivi Bratje, oznanovavce božje besede opomniti in jim zapovedati, de nej si težke dolžnosti svojiga stanu k sercu vza¬ mejo, in službo evanglja natanjko po vesti opravljajo, ne s pregovornimi besedami člo— ’) Benedikt XIV. V listu na vse škofe z začetkom Ubi primum. 2 ) Ad Hebr. 4, V. 13. 41 veške modrosti, ne s posvetno obilnostjo nečimerne, sebi dopadljive zgovornosti in prilizovanja, ampak v skazovanji duha in kreposti, de z besedo resnice prav rav¬ najo, ne sebe, ampak križaniga Jezusa oznanujejo, ter uke in zapovedi naše pre¬ svete vere po uku katoljške cerkve in očetov s častitljivo in razumno besedo ljudstvu raz¬ ložilo in odkritoserčno razlagajo in vse od grehov plašijo, k pobožnosti unemajo, de se verni z besedo božjo zveličavno poduče in ožive, hudobij se varujejo, čednosti išejo in tako večnim štrafam oditi in nebeško ve¬ ličastvo doseči zamorejo. Opominjajte, oser- čujte vse duhovnike po svoji vikši pastirski skerbnosti in umnosti, de se natanjko služ¬ be, ki so jo od Gospoda prejeli, spomnijo, dolžnosti svojiga stanu v vsili delih prav pridno spolnujejo, si lepoto hiše božje prav k sercu vzamejo, z vso gorečnostjo pobož¬ nosti neprenehama prosijo in molijo in ka¬ nonske dnevne čase po zapovedih cerkve molijo , de si tako božjo pomoč v silno težkih opravilih svojiga stanu sprosijo in keršanskimu ljudstvu milost in usmiljenost božjo dosežejo.,, Ker pa, Častitljivi Bratje, Vaši mo¬ drosti neznano ni, de le dobro podučeni duhovniki pripravni služabniki cerkve biti zamorejo, in de se po njihovim pravim pod- 42 učenji vse drugo življenje ravna, ne nehajte tadaj, se z vso svojo škofijsko močjo pri- zadjati, de se mladi duhovniki še v svoji pervi mladosti tako k pobožnosti in k pravi čednosti napeljujejo, kakor tudi v učenostih in važnih vednostih, zlasti v cerkvenih, dobro poduče. Zato nej Vam ne bo nič v večji skerbi, kakor z vsim trudam, urnam in pridnostjo po zapovedi Tridentinskiga cer- kveniga zbora duhovšnice narediti, kjer jih še ni, kjer pa že so, jih, po potrebi, večji napraviti, jih z narboljšimi gospodarji in učeniki preskerbeti in skerbno skerbno pa¬ ziti, de se v njih mladi duhovni v strahu božjim in v cerkvenim uku sveto in pravo¬ verno zrede, posebno pa v svetih vedno¬ stih po katoljškim uku in dalječ od vse nevarnosti kake zmotnjave, kakor tudi v cerkvenih izročilih, v pismih svetih očetov, v svetih opravilih in šegah pridno in po- polnama poduče, de pridnih in pripravnih delavcov dobite, ki od cerkveniga duha uneti in v vednostih dobro podučeni enkrat Gospodovo čedo zvesto pasti in Gospodovo vojsko serčno prestati zamorejo. Ker Vam je dalje znano, de pobožna šega duhovnih vadb k obderžanju in ohranjenju vrednosti in svetosti duhovniga stanu veliko pripo¬ more, ne nehajte, po svoji škofovski go¬ rečnosti tako sveto delo spešiti in vse, ki 43 so v službo Gospodovo poklicani, opomi¬ njali in spodbadati, de se večkrat, se tako vadit, na pripraven kraj podajo, de dalječ od vsili vunajnih skerbi, toliko bolj ojstro večne in božje reči premišljevati, in ne¬ snago , ktero so v prahu sveta dobili, omesti in cerkveniga duha ponoviti zamo- rejo, in tako stariga človeka s svojimi deli slečejo in noviga oblečejo, ki je vstvarjen v pravici in svetosti. Nej se Vam za malo ne zdi, de smo od izobražbe in reje du¬ hovnikov kaj dalje govorili. Zakaj ni Vam neznano, de bo marsiktere, ki so se mno¬ gih zmot, svoje nestanovitnosti in preme- njavasti naveličali in potrebnost čutili, na¬ šo presveto vero spoznati, toliko ložeje z božjo pomočjo premoči, uk te svete vere na-se vzeti in njene zapovedi spolnovati, kolikor bolj vidijo, de duhovšina s slavo pobožnosti, nespridenosti in modrosti, in z izgledam in s svitlostjo vsili čednost drugim svetijo. Ne dvomimo pa tudi ne, Preljubi Bratje, de bodete vsi, od goreče ljubezni do Boga in ljudi uneti in skorej z angeljskimi čed- nostimi obdarovani in z škofovsko močjo in in modrostjo opasani, užgani od edine želje svete volje, po stopinjah aposteljnov sto- paje in izgled vsih pastirjev Kristusa Je¬ zusa, kteriga namestniki ste, posnemaje, 44 z enoserčnim prizadevanjem iz serca izgled cede j)Ostali, de bote s svitlobo svoje sve¬ tosti duhovšino in verno ludstvo razsvetlili in serčno usmiljenje in usmiljenost imeli s tistimi, ki so v nevednosti in v zmotah, in de bote ovce, ki so zašle in pogubljenji naproti Jute, po izgledu pastirja v evan- gelji milostno iskali, za njimi šli in jih z očetovsko ljubeznijo na svoje rame vzeli in sploh se nobene skerbi, nobeniga premi- seljka, nobeniga truda bali, vse dolžnosti svojiga vikšipastirskiga stanu na tanjko spolnovati, de vse Nam tako ljube ovce, ki so s predrago kervjo Kristusovo rešene in Vašimu varstvu izročene, zlobe, zgrab- ljivosti in zalezovanja zgrabljivih volkov braniti, jih strupene paše varovati, na zdra¬ ve pa napeljevati, in jih kakor z deli tako z besedami in izgledi v hišo večniga zve¬ ličanja pripeljati zamorete. — Ravnajte tadaj možko, Častitljivi Bratje, de večji čast božjo in cerkve množite in delajte z vso voljnostjo, skerbnostjo in čuvavnostjo tudi, de vse zmote čisto minejo in se vse hu¬ dobije s koreninami porujejo, vera pa in verozakon, pobožnost in čednost slednji dan večji prihajajo, in de vsi verniki dela ta- mote opuste in kakor otroci luči pred Bogarn živeti, mu v vsih rečeh dopasti in v vsili dobrih delih rodovitni biti zamorejo. V nar 45 večjih skerbeh, težavah in nevarnostih, kterih posebno v teh časih Vašimu silno težkimu škofovskima stanu manjkati ne more, se nikar nikoli ne vstrašite, temuč bodite močni v Gospoda in v mogočni moči tistiga, kteri, kadar se zavoljo njegoviga imena bojujemo, iz nebes nas gleda, nas hvali in nas venča, kadar premagamo In ker za Nas nič prijetnišiga, veseljšiga in že- ljenja vrednejšiga ni, kakor Vam vsim, ktere z ljubeznijo Jezusa Kristusa ljubimo, z vso priverženostjo, s svetam in djanjem poma¬ gati in z Vami vred čast božjo in katoljško vero iz serca braniti in razširjati, in duše rešiti, za ktere smo, če je treba, priprav¬ ljeni življenje dati, pridite Bratje, prosimo in zapersežemo Vas, pridite z veliko serč- nostjo , z velikim zaupanjem k temu sedežu svetiga aposteljna kneza, k sredi edinosti, k temenu škofijstva, iz kteriga to škofijstvo in vsa slava tega imena izhaja: pridite k Nam, kadar čutite, de Vam je pomoči in varstva Naše oblasti tega stola treba. Upamo tudi svesto, de bodo Naši ljubi sinovi v Kristusu, kralji, po svoji pobož¬ nosti in bogaboječnosti, pomnijoči, de jim kraljeva oblast ni samo za posvetno vla- ') S. Cyprian Ep. 77. ud Nemesianum et ccteros mar- tjTOS. 46 darstvo, ampak posebno v varstvo cerkve dana in de Mi kakor cerkev tako tudi njihove kraljestva oskerbljemo, de se v svojih deržavah mirne pravice obvesele 2 ), Naše vošila, svete in prizadevanja s svojo pripomočjd in s svojo imenitnostjo podpe- rali, in svobodo in zdravi stan cerkve v varstvo vzeli, de bo tudi njih vladarstvo roka Kristusova varovala 3 ). In de se vse to srečno in po volji zgodi, stopimo z zaupanjem, Častitljivi Bratje, k sedežu milosti, prosimo z enoserčnim duham v ponižnosti svojiga serca Očeta usmiljenja in Boga vse tolažbe neprenehama z gore¬ čimi prošnjami, de po zasluženji svojiga edinorojeniga Sina naše slabosti z obilnost¬ jo svojih nebeških darov obkladati hoče, in de vse, ki so nam sovražni, z svojo vsiga- mogočno močjo premaga, in povsod vero, pobožnost, bogaboječnost in mir pomnožuje, de tako vse zopernosti in pomote minejo in njegova sveta cerkev pokoj vživa, ki ga tako želi, in ena čeda in en pastir bode. De pa vsigamilostljivi Gospod naše molitve rajši usliši in naše želje spolni, se pripo¬ ročimo vselej prošnjam presvete božje po¬ rodnice, prečiste Device Marije, ki je naša ‘) S. Leo epist. 156 al. 125 1 ad Leom Augustum. 2 ) Idem ep. 43 al. 34 ad Theodosium. 3 ) Idem ibid. 47 presladka mati, naša srednica, naša be¬ sednica, naše svesto upanje, naše nar večje zaupanje, tako, de ni nič mogoč- nejšiga, nič bolj zaželjeniga od njeniga varstva. Pi •osimo tudi kneza aposteljnov, kterimu je Kristus sam ključe nebeškiga kraljestva izročil, in kteriga je skalo svoje cerkve postavil, zoper ktero vrata peklen¬ ske nikoli nič ne bodo zamogle. Priporoči¬ mo se tudi njegovimu tovaršu, aposteljnu Pavlu in vsim svetnikam v nebesih, ki so že kronani in-palmovo vejo že imajo, de vesoljnimu keršanskimu ljudstvu zaželjeno obilnost božjiga usmiljenja sprosijo. Nazadnje sprejmite, v srečni pomen vsili nebeških darov in v pričvanje Naše poseb¬ ne ljubezni do Vas, Naš apostoljski blago¬ slov , kteriga iz dna svoje duše Vam, Častitljivi Bratje, in vsim vernim, duhov- niga in posvetniga stanu, ki so vaši skerb- nosti izročeni, z vso ljubeznijo dodelimo. Dano v Rimu pri Sveti Marii stareji, 9. dan Listopada leta 1846, in perviga Našiga papežtva. ( Sveta Filomena, devica in mučnica, z molit¬ vami k tej svetnici. V Ljubljani 1845. Vezane 12 kr. Bitk vice polne molitev in lepih naukov. Poleg nemškima od P. Egidja Jajsa. V Ljubljani 1845. Vezane 30 kr. Erazem iz Jame. Povest iz petnajstiga sto¬ letja. Poleg; verjetnih pisem spisal F. Malavašič. Z eno podobšino. V Ljubljani 1845. Vezane 12 kr. Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete device Marije, in dve besedi svarjoče ljubezni iz Jezusovih ust, keršanski mladosti. Drugi natis. V Ljubljani 1S46. Lepa molitev, ktera se mladosti obojiga spola priporoča. Velja 3 kr. Dvanajst skup jih velja le 30 kr. Življenje svete device Terezije. Poslovenjeno v spodbodovanje slednjimu, zlasti tistim ženskiga spola, ki so njeniga imena. Z perstavkam nekte- rih koristnih molitev. Z eno podobo. V Lju¬ bljani 1846. Vezane 12 kr. Pirhi sa Devize ali molitve in nauki, ktere naj si poboshna deviza in sleherna poshtena zhena vezhkrat k serzu vsame. Na svitlo dal P. IIn. Jais, prestavil en duhoven. V Ljubljani 1847. -Velja 6 kr.