Množični polet leta 1941 v Mostah
Šiška in Moste sta sloveiii kot delavski, plebejski središči od-pora. V Mostah je bilo najvieč lovarn, v katere so hodili delat iz Zasavja, s hribov, ki na vzh«odu obkrožajo Ljubljano, in celo iz barjanskega konca. Tako sa» dajali pečat kraju, v katerem soži-veli pretežno delavci.
Imel sem srečo, da sem do-živel ves. nenavadni in edin-stveni polet, ki je takrat zajel večino naših krajev, v tem de-Lavskem središču, kjer sem delalkot ilegalec v rajonskem komiteju Partije in 'v rajon-skem odboru Osvobodiltne fronte. V komiteju so foili trije: delavca Ivan Osenjaak, Lojze Nussdorfer in jaz. TNa nesrečo je Osenjak takoj ]po mojem prihodu padel v zaptor, tako da sva z Lojzetom v splošnem bila sama vse (do njegovega odhoda v partizame in moje internacije konec ffe-bruarja 1942. Lojze je bil ;si-jajen otvariš, ustrežljiv, dlo-bronameren, vedno pripraiv-Ijen podrediti svoje osebne in družinske koristi potrebam gibanja. Imel je v rokah vse niti, s ka,terimi so se zadnja leta povezovali najbolj bor-beni, napredni in aktivni de-lavci tega kraja.
V čem je bila edinstvenost poletja in jeseni 1941? To je bil čas, ki je intenzivno in naglo, zajemajoč vedno nove ljudske plasti, skoval temelje človeka, kakršen je nadalje-
val našo revolucijo .v letih vojne in nato v miru. Najbolj nagel innajbolj izrazit je bil ta razvoj v tovarnah. Primer: delavci in delavke Saturnusa. Ko sva imela z Lbjzetom prvi sestanek s partijci te tovarne, smo bili trije: Francka Kra-Ijeva, Lojze in jaz. Lojze je
več nadaljevanje njihovega dela. Delavci in delavke so se že poprej orientirali po komunistih, sedaj pa so bili pripravljeni sprejeti nase tudi žrtve in naloge, ki jih teija doslednost v boju. Na spre-jemnem sestanku novih partij-cev, je to lepo izrazila neka de-lavka, ko je rekla: »Pred vojno sem občudovala Angelco Ocep-kovo, ko sem videla, kako ona žr-tvuje vse svoje osebno življenje za organizacijo. Jaz tega nisem zmogla.« »Ti pa -si se odločila sedaj!« sem ji hotel dati oporo. »Dar sedaj, toda sedaj je to mnogo laže...« je rekla z občut-
Izvori in izkušnje revoluciie
takrat še delal v Saturnusu. Čez dva meseca — jeseni — pa je štela ta organizacija že čez dvajset partijcev. To ni bila kampanja ali formaien spFejem brez globljih spre-memb. To je bil v resnici pre-lom v ljudeh, ki ga je izzvala okupačija, pa tudi delo ko-munistov še izza predvojne dobe. V Saturnusu so pred vojno delali Franc Leskošek, Pepca Kardeljeva, Angelca Ocepkova,   Tone   Dolinšek.
In v nas, ki smo pozneje prišli mednje, niso videli tujcev, tem-
kom, da je njena odločitev manjše vrednosti. —¦ Pozneje smosprejemali še nove partijce iz Saturnusa. Neka delavka je pred-lagala tudi Vido Pregarčevo, toda nekatere tovarišice so se temu uprle, češ da je iz buržoaznega okolja in da se je držijo navade njenega porekla. Stvar smo odlo-žili, na enem nastednjih sestan-kov pa se je stvar spremenila: Vida je vrsto nalog odlično opra-vila in predlog za sprejem je prodrl. Pol leta nato je Vida s svojo junaško smrtjo na dvorišču tovarne dokazala, da je tudi ona v tem velikem boju sitno zrastla.
IVAN BRATKO