ŽENA t H DOH- ŠTEV. 7 JULIJ 1939 LETO X. Naročite takoj, dokler [e še kaj blaga! D 1-11 Garnitura skled, iz bele majolike, s preme- 1 i-rom 23, 18 in 14 cm, vsi 3 komadi samo . . Din | D 2-1 Garnitura kožic, 3 komadi (2 in pol, 1 in pol ter pol litra), emajlirane v izredno lepi resedni C (mlečnozeleni) barvi . . . Din D 1-12 Garnitura skled, iz bele majolike, z okrasom v raznih barvah, s premerom 24, 21 in 18cm, vsi OO* 3 komadi samo...........Din ' ' Veleblagovnica D 2-2 Garnitura loncev, 3 komadi (2 in pol, 1 in pol in pol litra), v najnovejši resedni (mlečnozeleni) barvi . . Din Zahtevajte posebno izdajo brezplačnega kataloga! Lasje bodo mehki in voljni kot svila in bodo imeli lep sijaj, če jih boste pravilno negovali. Uporabljajte ELI DA SHAMPOO KAMILLOFLOR BRUNETAFLOR kako ZtDtM Z otrokom na počitnice Troti tujim otrokom smo zmerom bolj objektivni in kritični. Za napake svojih lastnih otrok smo bolj ali manj slepi in gluhi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo odgovorni za napake, ki jih zagrešijo naši otroci, mi sami. Saj tudi o drugih otrocih večkrat pravimo: «Otrok ni kriv. Mati je tako nespametna, da ne zna pravilno vzgajati otroka!« Isto pravijo tuji ljudje o nas, kadar se naš otrok slabo vede. V vlaku Kadar se odpravimo z otrokom na pot, moramo paziti, da pridemo dovolj zgodaj na postajo in si lahko poiščemo primeren oddelek v vlaku. Toplo svetujem vsaki mladi materi, naj ne sede z otrokom v oddelek, kjer so izključno sami moški. Moški nimajo razumevanja za tuje otroke (saj ga pogostokrat še za lastne nimajo dovolj). Če je količkaj mogoče, si po-iščimo prazen oddelek, sicer pa vstopimo v oddelek, kjer so tudi ženske. Ženskam je materinski čut prirojen. Prizanesljiveje gledajo na otrokove pogreške. Po možnosti si oskrbimo prostor pri oknu, da otrok lahko gleda ven in se že s tem zabava. Saj se bo itak prej ali slej naveličal gledanja skozi okno, in potlej ga bo treba kako drugače zaposliti. Otroku ne smemo dovoliti, da bi s čevlji hodil po klopeh, z nogami suval sopotnike in z umazanimi rokami prijemal sopotnice za krilo ali za plašč, ki visi zraven njega. V letovišču Ako gremo z otrokom na letovišče, opozorimo hotelirja že naprej, da pridemo z otrokom, da nam lahko preskrbi primerno sobo. Poiskati si moramo takšen hotel ali penzion, ki ima vrt ali pa dvorišče, da se bo otrok lahko po mili volji razgibal. Otroka poučimo, tla se mora do služinčadi vljudno vesti, da ne sme kvariti pohištva v sobah, da ne sme nadlegovati tujih ljudi in brez dovoljenja sklepati novih poznanstev s tujimi otroki. Če zna otrok sam jesti, hodimo z njim v skupno obednico in skrbno pazimo, da pravilno uporablja nož in vilice, da ne prijemlje z mastnimi rokami sosedovega stola ali prtiča in podobnih reči. Ako otrok sam še ne zna pravilno jesti in tudi sicer nerad uboga na besedo, je boljše, če mati z oirokom obeduje v svoji sobi. Tako se bo izognila marsikateri neprijetnosti in tudi otrok se bo čutil bolj prostega in zadovoljnega. Otrok zvečer ne sme bedeti Kdo bo zameril mladi mamici, če hoče v letovišču ali kopališču zvečer malo dlje posedeti v družbi? Razum- ljivo je, da se rada razvedri v družbi. Neodpustl jivo pa je, če vzame otroka s seboj. Otrok je zvečer truden. Ves dan je letal naokoli, kopanje ga je bolj ali manj prevzelo, zrak in sonce sta ga utrudila, Kakor hitro pa je otrok truden, postane siten, in tedaj ni druge pomoči, kakar da ga spravimo v posteljo. Ako ne moremo pustiti otroka doma in nimamo nikogar, ki bi nanj pazil, potem se moramo pač Lepota na potovanju Na potovanju ni lahko skrbeti za lepoto in nego. Toda če ima ženska malo dobre volje, si bo znala tudi tu pomagati. Vročina, znoj in prah imajo posledice, ki jih je treba odpraviti — ali pa se jih moramo obvarovati že vnaprej. Čeprav prideš utrujena na cilj potovanja, ne smeš zanemariti telesne snage. To bi se lahko hudo maščevalo. Po znojnem potovanju se moramo temeljito umiti, in sicer po možnosti z vročo vodo, potem pa se oplakniti še s hladno in si kožo nalahko natreti s kremo. Kdor ima s seboj malo toaletnega kisa, naj ga primeša hladni vodi, s katero se oplakne. Proti potnim nogam imamo razne higienične praške. Majhnih razpok in ranic na koži ne smemo zanemarjati. Obvarovati jih moramo nesnage. Zato je najboljše, da pokrijemo ranjeno mesto z obližem. Kdor ima zelo občutljivo kožo, se naj ne umiva s trdo vodo. Če ne more dobiti deževnice, ki je mehka, naj doda vodi noževo konico boraksa. Take žene se naj izogibljejo prehudemu soncu in si naj kožo pridno mažejo z orehovim oljem ali pa s kako mastno kremo. Izvrstno negovalo za lepoto, ki ga lahko povsod poceni dobimo, so kumarice. Zeleno kumarico ostržemo, njeno meso damo v platno, sok pa prestrežemo v stekleničico. Kumarični sok napravi polt mehko, hkrati jo pa tudi temeljito čisti. Pik žuželk namažemo z omočeno sodo; preneha nas srbeti. odreči družbi in iti z otrokom domov. Na žalost se pa le pogosto dogaja, da ostajajo mlade matere z otroki vred v družbi. Otrok nenehoma moleduje, da bi šli domov, razigrana mati pa noče o tem nič slišati in sili otroka še dalje, da mora mirno sedeti. Taki prizori so za vse navzoče mučni in se jim je treba izogniti. Materinstvo terja žrtve, in v takih primerili se je pač treba odreči družbi. ti. Zdravljenje prekomerne debelosti Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotrno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok de-belenja tudi še cesto v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so na pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za huj-šanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstrak-tov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. MJadeniška sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujša-nje, ker izgine odvišna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah. 50 tablet Din 24—, 100 tablet Din 59-— in 200 tablet Din 69'—. K. S. br. 27494 28. XII 1934. Naravnost krasno je takole v prijetni lenobi ležati na soncu. Se lepše pa, če človek pri tem pozabi na vse skrbi. Zakaj resnično počiva in uživa le tedaj, če je res brez vseh skrbi, tudi brez strahu pred sončarico. Za to pa je potrebna N I V E A. Zakaj NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo. Z njim zmanjšuje NIVEA nevarnost sončarice, obenem pa porjavi koža naglo in enakomerno. POČITNIŠKE NAGRADE V šesti številki «Žene in doma» smo na strani 249. razpisali 50 knjižnih nagrad v skupni vrednosti 6250 dinarjev. Žreb je določil te nagrade spodaj navedenim naročnicam: Bazel Tinci, Zagorje ob Savi. Bencina Anici, Osijek I., Vrbaska 32. Chluniecky Francki, Zakot, Brežice. Debevec Franji, Kamnik, Maistrova 10. Dimic Anici, Ljubljana, Marijin trg. Ermenc Mariji, Sombor, Stepe Stepa-noviča venac 7. Filipčič Mimi, Josip-dol pri Ogulinu. Grešak Matildi, Črna 85 pri Prevaljah. Hafner Angeli, Jesenice, Skladiščna 2. Holy Pavli, Kranj, «Jugobruna». Hvasti Frančiški, Oreliek. Jagrovič Elfridi, Tezno, Maistrova 4. Jereb Mici, Loke. Kapus Mariji, Groblja. Kaučič Marici, Beograd, Temišvarska 12. Klander Mici, Dolsko 13. Kočivnik Ivanki, Meža. Kovač Mariji, Žalec. Krebs Mariji, Kozjak. Kun-stler Eluši, Polšnik. Lenassi Pepici, Gor. Logatec. Lušin Tončki, Slovenska Bistrica. Melavc Angeli, Mozirje. Noč Štefki, Slovenski Javoraik 180. Omer- zo Tereziji, Žabnica. Pejcha Marjani, Frankolovo. Piskernik Pepci, Ptuj, Zg. Hajdina 80. Plestenjak Tonki, Sisak, Kačičeva 30. Podgoršek Angeli, Ska-ručna. Pogačnik Mimi, Maribor, Vil-liarjeva 4. Potrato Kati, Prevoje. Primožič Štefi, Celje, Strossmayerjeva 1 (II. nadstr.). Rak Mariji, Gorenja vas. Renčelj Ani, Slatina. Runovc Albini, Slovenjgradec. Senica Franci, Domžale. Soklič Tilki, Žirovnica. Stojan Bini, Teharje 11. Šifrer Alojziji, Laporje. špan Mariji, Rudnik Kukavica, Mešiči, Rogatica. Šubert Jožici, Moste, Kemična tovarna. Tavčar Jerici, Hrast-je. Trpin Mariji, Polhovgradec. Turk Elizabeti, Reka. Udir Kati, Kamna gorica. Vunderl Nežici, Naraplje. Weit Marici, Veliki Dolenci. Zgonc Tončki, Cerknica 161. Zupančič Mili, Zagreb, Ancelova 34. Žagmeister Justi, Grosuplje. Vsaki zgoraj navedeni naročnici smo poslali pet knjig v vrednosti 125 dinarjev. Onim pa, ki to pot niso imele sreče, želimo, da jih sreča pri prihodnji priložnosti obišče. Poročile se narocnice: gospodična Gverina Brecljeva z gospodom Rudolfom Berčičem iz Kranja; gospa Valerija Brodnjakova z gospodom Slavkom Muravičem iz Zagreba; gospodična Ivanka Draško-vičeva z gospodom dr. Erikom An-kerstom iz Loč; gospodična Štefka Fišerjeva z gospodom Fredom Maj-nikom iz Maribora; gospodična Pold-ka Kalanova z gospodom Vinkom Ziherlom iz Škofje Loke; gospodična Ivanka Karbova z gospodom Cirilom Lakoto iz Mojstrane; gospodična Dana Kolenčeva z gospodom Vilkom Vošinekom iz Maribora; gospodična Slavica Lebanova z gospodom Antonom Globelnikom iz Ljubljane; gospodična Stanka Lukmanova z gospodom Josipom Pelcem iz Žutnice; gospodična Francka Pintarjeva z gospodom Antonom Petkom iz Ptuja; gospodična Dragica Pogačnikova z gospodom Lenartom Kr zetom iz Kamnika; gospodična Silva Prazni-kova z gospodom Rudolforn Slavcem iz Vižmarij; gospodična Joža Ra-kovčeva z gospodom Gustlnom La-harnarjem iz Laškega; gospodična Francka Šerbelova z gospodom Antonom Šerbcem; gospodična Janja Sume jeva z gospodom Bogomirom Juvanom iz Litije in gospodična Slavica Ukmarjeva z gospodom Ferdom Kovičem iz Maribora. — Iskreno čestitamo I JbdoSm ČLOVEK PIJE < v, %% Kneippovo S L A D/V O KAVO Glej v gospodinjski pomočnici človeka! Kakor gospodinja rada prebira časnike in lepe povestne knjige, tako ima tudi služkinja rada primerno čti-vo. Neodpustljivo je, če ji gospodinja to brani. Posel ves dan žrtvuje svoje moči za tujo stvar; zakaj bi ji torej človek zvečer ne privoščil malo veselja, posebno še ob nedeljah in praznikih, ko vsi ljudje počivajo? Razen branja pa potrebuje gospodinjska pomočnica tudi nekaj prostega časa za to, da piše svojim sorodnikom. Kakor gospodinja, tako visi tudi posel na svojcih, na materi, na sestrah, na prijateljicah, ki jih ima v domačem kraju. Morda so njej ta pisma toliko"kakor nam gledališke predstave, družabni večeri ali kaj podobnega. Pomisliti moramo, da živi posel navadno daleč od svojih ljudi. Morda je tudi v kraju še nepoznan in hrepeni po človeku, s katerim bi se mogla kdaj od srca pogovoriti. Razumna gospodinja, ki vidi v svoji gospodinjski pomočnici sočloveka, bo tudi kdaj pa kdaj z njo malo pokramljala, ji svetovala, kaj naj si kupi, kako si naj da narediti obleko, kako si naj pripravlja balo in podobne reči. Tako se bo mlado dekle resnično navezalo na gospodinjo in bo z večjim veseljem delalo. Gospodinja pa, ki vidi v svoji gospodinjski pomočnici samo stroj in nikoli ne pomisli, da ima poleg sebe živega človeka, ki ga tarejo prav tako skrbi kakor njo, ki je član družine prav tako kakor ona, taka gospodinja se ne sme čuditi, če dela posel brez veselja in če se ozira naokrog, kje bi mogel dobiti boljšo službo. Prvi pogoj za dobro razmerje med gospodinjo in služkinjo je ta, da spoštuje gospodinja v služkinji človeka in da temu primerno z njo ravna. zž. Otroški voziček V današnjih razmerah pomeni nabava otroškega vozička že precejšnje vprašanje ... Večina naših mater je prepričana, da mora dojenček imeti poleg druge opreme tudi voziček. A to ni res! Glavno je, da imamo dolgo pričakovanega otročička, da je ta otročiček zdrav, da si je mati opomogla po porodu in po vseh težavah nosečnosti. Vse drugo je postranskega pomena! V mestih, kjer je pol ure hoda do gozda, parka ali mirnega sprehajališča, je otroški voziček že prav potreben. Toda v mislih nimamo vozičkov, kakršne pogosto srečujemo na cestah, vozičkov z visoko zaprtimi strehami, z zavesami in pregrinjalom iz celofana, da ne more zrak do otroka. Otrok naj bo v vozičku lahno odet in vremenu primerno oblečen. Samo v zimskem času ga pokrivamo z vatirano odejico. Streha naj bo razpeta samo tedaj, če pripeka na otroka vroče sonce. Zavese so nepotrebne, celofan pa še posebno. Morebiti ščiti otroka pred dežjem, toda v dežju tako ne vozimo otroka na daljše izprehode. Globoke vozičke moramo večkrat umiti z mlačno milnico. Vsak dan ga pa moramo temeljito prezračiti. Športni voziček je lažji, zračen, brez potrebne navlake in dlje uporaben za dojenčka. Tudi v športnem vozičku otrok prav udobno leži, če mu podložimo primerno blazino. Posebno hvaležen pa je športni voziček tedaj, ko otrok že lahko sedi. V športnem vozičku se otrok lahko giblje in je ves izpostavljen soncu in zraku. Tudi športni voziček moramo večkrat osna-žiti. Kolesa moramo pogosto mazati z oljem, da ne cvilijo. Materam, ki ži- vijo v skromnejših razmerah, odločno svetujem, naj si rajši nabavijo športni voziček, ki ga otrok lahko uporablja do svojega tretjega leta; cenejši je in tudi bolj higieničen. Ponekod na kmetih uporabljajo tudi navadne nizke lesene vozičke. Taki vozički niso priporočljivi. Preveč tresejo, ker niso prožni. Otroku so bolj v škodo kakor v korist. Če nimamo pravega otroškega vozička, je boljše, da uporabljamo navadno košaro. zž. ČN w Kadar se hčerka uči plesti Ubogi drobni prstki! Koliko morajo pretrpeti, ko začno sukati bridke ple-tenke in morajo pričarati iz nerodnih petelj, ki se tako rade snemajo, kar celo nogavico. Dostikrat krsti prve no- gavice poleg neprijetnih uric še potok grenkih solza, in mamica si izmišlja vse mogoče, da bi svoji mali hčerki olajšala začetne težave. Čisto v srce klobčiča skrije na primer majhno punčko, venec korald, škatlico s prstanom ali žogico, bolj pri vrhu pa vtakne med navite niti še marsikaj, po čemer hrepeni mlado srčece. Pa vse samo zato, da nemirna hčerka laže in rajši sedi, ker bi čimprej rada pripletla do vseh skrivnosti, ki jih je mamica zavila v klobčič. Ko so narejene prve nogavice, je led prebit. In da se drobni prstki še bolj izurijo, kupi premetena mamica kasneje predence lepe preje, da splete mlada pletilja kaj lepega zase ali pa za svojo punčko. To jesen dobite deveto knjigo «Za pridne roke — novi kvačkani in pleteni modeli». Ta knjiga bo imela krasne vzorce različnih modernih žemperjev, puloverjev, telovnikov in lepo kvačkano in pleteno perilo. To in še štiri druge knjige dobite za din 37.—. Če jih še niste nakazali, jih nakažite še danes. Knjiga «Življenje in zapisana pravica:*, ki jo je spisal dr. Lado Vavpe-tič. Vam bo zmeraj prav svetovala, kaj morate storiti, kadar se Vam zgodi krivica. Gospa Angela Podgornikova Vam je pripravila že IX. knjigo «Za Vaše pridne roke». Ta knjiga Vam bo prinesla 44 različnih krasnih modelov za pletena in kvačkana dela, primerna vsem članom družine. Že eno samo delo, ki ga naredite po tej knjigi, Vam povrne stroške za vseh pet knjig. Univerzitetni profesor v New Yorku dr. Pitkins Vam bo v svoji knjigi «Živ-Ijenje se prične s štiridesetim letom» razložil, kako si lahko v teh letih uredite življenje, da bo čim bolj veselo, zadovoljno in — dolgo. Knjigo «Česa iščete v zvezdah?* smo izdali na splošno željo večine naših naročnic. Ta knjiga Vam bo povedala vse, kar bi radi vedeli o zvezdah, grafologiji, hipnozi, o sanjah, čarovništvu itd., itd. Priljubljeni «Gospodinjski koledar za leto 1940.» pa boste prejeli za božične praznike. Knjige bomo začeli razpošiljati proti koncu avgusta. Naročite jih še danes, da ne bo prepozno. H g. /kLt Življenj« H i štiridesetim letom .ti,U.'« ■i« w / u> J, y' iti — j-' ..;.< -"Ali* 1,1,. ' Za 37 dinarjev jih pa dobite le tedaj, če jih plačate vnaprej. Ako jih še niste, nakažite še danes ostanek letošnje naročnine za «Ženo in dom», obenem pa 37 dinarjev za teh pet knjig. TEH 5 ZANIMIVIH KNJIG Vam prinese veliko koristi in razvedrila Vsako teh knjig v življenju neogibno potrebujete. ANGEU POOGOSNIKOVA , IX. p$f)fx4, Ht -j* 'vJtH {'«S Te knjige se bodo v knjigarnah prodajale po 30 dinarjev, torej pet knjig bo veljalo 150 dinarjev. Gospa, kot naročnica našega lista dobite vseh pet knjig s poštnino vred za 37 dinarjev. k \\\ Proč z okvarami polti Sončenje Veliko dobrih nasvetov ste že našli v našem listu. Že marsikatera naročnica nam je napisala tople besede v zahvalo za dober nasvet. Današnji članek je predvsem namenjen tistim dekletom in ženam, ki imajo vzlic skrbni negi nečisto polt. Moderna kozmetika zelo priporoča, da naj dovajamo telesu dovolj D-vita-minov. To pa dosežemo najlaže s pravilnim sončenjem. Nečisto, mozolj asto polt moramo skrbno negovati. Glede na obraz smo o tem že mnogokrat pisali v tej rubriki, podrobnejša navodila pa najdete v naši knjigi «Kako naj se žena neguje«, ki smo jo izdali leta 1938. Če vam čiščenje polti, nati-ranje s kremo, redno presnavljanje in odvajanje, sprememba prehrane in pretežno zelenjavna hrana ne pomaga do popolnega uspeha, potlej poizkusite še eno: sončenje! Na jblagodejneje vpliva jutrnje in dopoldansko sonce. Lase si ovijte z vlažno brisačo, da vas ne bo od sonca začela glava boleti. Obraz si najprej temeljito očistite, za izpremembo lahko uporabite resorcinov špirit, ki ga z vodo razredčite (2:1), potlej se pa natrite z mastno kremo. Če je krema gosta, jo razredčite z vodo. Prvi dan izpostavite obraz samo za pet minut soncu. Vsak nadaljnji dan dodajte še tri minute. Razumljivo je, da ne smete gledati v sonce, ker je to za oči zelo škodljivo. Oči zaprite in položite na veke kosmiče mokre vate. Manj priporočljiva je uporaba črnih naočnikov, ker pustijo na obrazu bela mesta, kamor sonce ni moglo prodreti. Gotovo ste že kdaj opazili, da imajo ženske, ki pogostokrat nosijo črne naočnike od senc do ušes tenko belo progo, ki se močno odbija od ostalega ogorelega obraza. Več ko pol ure se na dan ne smemo sončiti. Uspeh rednega sončenja vas bo presenetil! Za-jedavci že po enem tednu izginejo. Zamaščene znojnice se odp-o, lojni mozolji se raztopijo, in koža postane gladka in napeta. Česar vse kreme in vsa masaža niso dosegle, doseže sonce v nekaj dneh. Na žalost pa po- maga to sredstvo le temnolasim zen-i____ m i- i __ :.. .Jonolalke. KI ska sKči.u. Blondinke in rdečelaske, ki imajo po naravi hudo občutljivo kožo, se ne smejo izpostavljati sončenju, ker bi sicer hitro dobile sončne pege, ki tudi kazijo obraz. Njim ne ostaja nič drugega, kakor da se še nadalje ravnajo po navodilih, ki jih obširno obravnava dr. Margareta Raunartova v svoji knjigi «Kako naj se žena ne- že govorimo o sončenju, vam zaupamo še koristeii nasvet. Ženske, ki trpe na neredni menstruaciji (mesečni čišči) in oslabelem delovanju jajčnikov, naj se čez poletje pridno sončijo. Gotovo imate kje primeren prostor, da se lahko čisto goli sončite. Pustite, da vam sonce močno pregreje trebuh in križ. Dosegli boste s sončenjem isto kakor z drago diatermijo (električnim pregrevanjem) in z dragimi ovarialnimi in hormonskimi preparati! Seveda pa ni dovolj, J. „„ _______I,..:!.„„* crvnnite. Upora- guje» Ko lahko LaLl! OCVOUU 1'" da se samo nekajkrat sončite. Uporabite vsak sončen dan do jeseni, ko se zrak ohladi. Imeli boste spet redno menstruacijo in se boste veliko bolje počutili. ab- SARGOV Proti zobnemu kamnu v I* Najprej jo čutila hrapavost na notranji strani zob, potem so se xace i zobje majati in na koncu - taka grda praznina! To se lahko pripe • vsem, ki niso še niž ukrenili proti nevarnemu zobnemu kamnu. Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodont! Ta izvrstna zobna P«jf> * učinkovitim sulforicin oleatom, razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo če so Vasi zobje brez zobnega kamna, bodo ostali vedno trdni in zdravi! POGRNITE v 3 dneh In če bi se radi zredili Tu ne mislimo prav nič ugovarjati proti vitki liniji, saj je znano, da se znajo vitke ženske lepše oblačiti, da so bolj gibčne in navadno dosti prikup-nejše kakor pretirano debele ženske. So pa tudi primeri, ko je vitkost tako pretirana, da deluje nelepo in da naravnost ograža zdravje. Lahko gremo še dalje in kar naravnost rečemo, da je prevelika vitkost prav razločno znamenje, da v telesu nekaj ne deluje tako, kakor bi moralo. Ženske, ki jim manjka vsaj tanka plast masti, tudi nimajo pravega prirodnega «obrambnega zidu* za notranje organe. Nekatere bolezni, kakor na primer jetika, bledič-nost itd., se dosti prej lotijo presuhih ljudi kakor predebelih. Če je pa človek pcistal presuh, se ne bo prav lahko odebelil. Če je kdo nagnjen k suhosti, lahko poje še takšne množine jedi, pa se ne bo zredil. Iz tega moramo sklepati, da prebavni organi pri suhih ljudeh ne delujejo več pravilno. Če se torej želimo zrediti, moramo najprej spraviti telo v takšno stanje, da bo lahko sprejeto hrano pravilno izra~bilo. Tu moramo najprej telo dobro v notranjosti očistiti, in sicer na ta način, da jemo dosti zelenjave in sadja. Vsaj nekaj dni naj jemo, če mogoče, LJUBKI KONCI PRSTOV! Cutex pozdravlja novo sezono s petimi novimi žarkimi nijansami: Clover .. .Tulip .. .Thistle ... Lau-rel, Heather. Vse te nijanse so skrbno izbrane, da bi harmonira-le z novimi barvami tkanin. Vsaka od teh novih ljubkih nijans ostane na nohtu cele dneve, a se pri tem ne obrabi in ne lušči. C U T E X LAK ZA NOHTE brez opeklin! Ambre Solaire ne dopušča opeklin niti pri najmočnejšem soncu in hitro ustvarja popolnoma enakomerno bronasto barvo kože. AMBRE SOLAIRE FILTER-OLJE ZA SONČENJE samo takšno hrano. Prav dobri so v takšnih primerih paradižniki. Skuhaj-mo si tudi juho iz razne zelenjave, ki jo pijemo pol ure pred vsako južino ali kosilom, pa tudi med posameznimi jedrni. Na ta način bomo notranje organe izčistili. Šele ko smo to storili, začnemo lahko misliti, kako se bomo zredili. Eno prvih pravil, ki jih moramo tu upoštevati, je to, da začnemo jesti počasneje in da dobro žvečimo. Pri suhih opazimo skoraj vselej to napako, da jedi vse prehitro pogoltnejo. Taka jed jim seveda ne more dovolj tekniti. Če jedi ne prežvečijo dovolj in je ne pre-slinijo, mora opraviti želodec dosti večje delo in bistveni del hranilnih snovi se izgubi. Suhi ljudje naj jedo čim več domačih jedi, zlasti pa obilo črnega kruha, mleka, surovega masla, medu, zelenjave in sadja. Da bi jedli dosti mesa, ni potrebno. Med sadjem so vsekakor najredilnejše banane, vendar so žal za naše razmere predrage. Če jih pa jemo, moramo gledati, da bodo dovolj zrele. Zelo redilen je nadalje žvrkljan rumenjak, ki mu dodamo nekaj pomarančnega soka. Trije sovražniki zakona Predvsem je občutljivost velik sovražnik vsakdanjega miru. Nestrpne besede, majhne nepazljivosti in pogosto celo niti ne nameravane slučajnosti včasih zadostujejo, da se čutimo užaljene. Najprej se malo pobesi spodnja ustnica, nato pa hitro sledi prerekanje. Pri vsem tem pa ne tiči v ozadju nič drugega važnega, temveč samo prenagla užaljenost, ki bi se dala tako lahko zadušiti pri količkaj dobri volji. Resda je občutljivost prirojena, lahko pa se tudi privzgoji, potem pa nam samim in našim bližnjim greni življenje. Ako po takem razglasju nekaj časa premišljujemo, kaj je bil tega vzrok, vidimo sami, da je bil vzrok smešen. Toda v danem trenutku ni bilo jasnega preudarka, da takšna malenkost sploh ni vredna, da si zaradi nje ukrademo nekaj dni iz življenja. Ozlovo-Ijeni in zagrenjeni dnevi so izgubljeni dnevi in so samo most k nadaljnji bolesti. Zato bi se moral vsakdo, ki je nagnjen k preveliki občutljivosti, sam boriti zoper njo. Taka občutljivost po nepotrebnem otežuje življenje in je kakor kača s tisoč glavami, ker je v njenem spremstvu še mnogo drugih grdili reči. Drugi vzrok zakonskega nesoglasja je ljubosumnost, ki prav pogosto niti ne kroži okrog pravih «tekmecev», ampak tudi okoli čisto nepristranskih predmetov, kakor je časopis, kegljaški klub ali prijateljica. Neprestane tožbe ljubosumnika, straženje uboge žrtve, večna nezaupljivost in še mnoge druge take lastnosti kaj lahko izkoreninijo pravo ljubezen! Kar ostane je zmeraj ostrejši boj med napadalcem in branilcem. Resda je ljubosumnost neka zvrst ljubezni, toda to je preveč sebična «ljubezen», ki pozna samo sebe! Ljubosumnost prizadeva obema zakoncema bolest in je bila že zelo velikokrat začetek konca! Tretji vzrok domače nesloge je nepoštenost. V mnogih primerih je pa nepoštenost tudi {lete lahkomiselnosti. Laž seje upravičeno nezaupanje. Kadar pa se zakonca ne moreta več zanesti drug na drugega, če se torej izgubi vera v drugega, potem izgine tudi spoštovanje in z njim ljubezen! Pri tem male vsakdanje laži po večini sploh niso potrebne. Če drugega ne, so vsaj nerodne, ker napenjajo spomin. Koliko lažje je biti načelno pošten! Čudno je namreč, da laži nimajo samo v pregovoru kratkih nog, ampak tudi v resnici, saj je človeka potem sram, ko stoji lažniv pred drugim. Polagoma se tudi resnica več ne verjame, in iz trajno se vrtečega kroga dvomov se lažnik nazadnje več ne izmota. Ljudje smo samo iz mesa in iz krvi. Zaradi tega ne moremo nenehoma delati. Saj je celo ljubi Bog po šestih dnevih dela določil dan za počitek in oddih. Samo robot iz železa in kovine lahko neprestano dela, a prej ali slej se tudi kovina obrabi, in robota je treba popraviti in nanovo namazati. V težkih časih živimo, hude krize so za nami, v dušah pa so nam pustile temne brazde. Nihče ne ve, kaj bo jutri. Črnogledi še vedno razmišljajo o vojni. Da, čas je, da se oddahnemo, čas je, da se spočijemo in zberemo novih moči za bodočnost. Človek mirnih živcev dosti laže živi in laže premaguje vse zapreke in težave, kakor pa živčno oslabljen človek. Zdravje je pol življenja, pravi pregovor, zaradi tega ne smemo lahkomiselno ravnati z njim. Če smo telesno utrujeni, moramo v posteljo, da se spočijemo. Spanje ublaži telesne bolečine, in drugi dan smo spet krepki in sposobni za delo. Z dušo je pa prav tako. Izpreči moramo! Vsaka izmed nas si lahko privošči vsaj nekaj dni počitka. Uradnice dobijo dopust, kmetice si privoščijo počitek pozimi, ko zemlja počiva, in sleherna živa stvar si ob času poišče oddiha. Nespametno je, če gospodinje mislimo, da se bo hiša podrla, če za teden dni odpotujemo k sorodnikom ali prijateljem. Bodite brez skrbi! Hiša bo ostala na svojem mestu, in mož bo samo vesel, če bo videl, da si hočete vendarle enkrat privoščiti malo počitnic. Uživajte z otroki blagodejne počitnice! Olajšajte si gospodinjsko delo! Odpravite tople večerje, da si s tem podaljšate popoldansko razvedrilo ob vodi ali v zelenju. Ne iščite s krpo v roki praškov na pohištvu in nikar ne mislite, da bo napočil sodni dan, če boste kdaj uro pozneje vstali kakor sicer. Vsak dan počitka se vam bo stoodstotno obrestoval. Laže boste pozneje spet delali, bolj veselo boste gledali v svet in z večjim pogumom se boste lotili težkih stvari. Prav tako pa privoščite počitnice tudi otrokom. Če se vaši upi niso izpolnili in vam otrok ni prinesel odličnega izpričevala domov, si tega nikar ne ženite preveč k srcu. Večkrat se odličnjaki prav slabo obnesejo v življenju. Čut za praktičnost v življenju več velja kakor vse odlične ocene. Glavno je, da vam je otrok zdrav, veder, vesel! Pazite, da si bo v počitnicah okrepil zdravje, da se bo jeseni spet laže učil. Če sami nimate otrok, vzemite kakšnega tujega otroka za nekaj dni k sebi na počitnice. Gotovo imate v družini nečaka ali nečakinjo, ki še ni bila dosti po svetu. Pomislite, da mora otrok šele spoznavati in razumevati. Veliko dobrega mu boste storili s tem, da ga vzamete k sebi, da spozna nove kraje, nove ljudi, nov način gledanja na svet! Vam pa bo tudi taka izprememba samo v korist. Ob otroku se boste pomladili in nehote dali za nekaj dni vsakdanjim skrbem slovo! Vsaka izprememba dvigne duha. Hudo nervozni ljudje pa naj ne jemljejo otrok k sebi. Počivajo naj in v prostem času čitajo. To pomiri živce. Zlasti pa naj hodijo v lepo, božjo naravo. Srčno želimo, da bi si vsaka izmed naših naročnic lahko privoščila vsaj nekaj dni počitka, pravega oddiha, da bi potlej laže zmogla vsakdanje opravke. V tej želji Vas vse prav prisrčno pozdravljamo. UREDNIŠTVO. ucvccculcc tu Draga Hudales: Zdaj pomite, gospod! Ljudje, ki so hodili tisti popoldan po Sončni ulici, so sicer videli Štefana Šolarja, ki je sedel ob ograji stare nizke hiše, toda nihče se ni menil zanj. Z velikimi, temnimi, motnimi očmi je vdano strmel predse in si z rokami krčevito oklepal želodec. Izpod čepice, ki mu je zlezla nizko na tilnik, mu je visel na čelo šop črnih od potu zlepljenih las in okrog sivih, izsušenih ustnic mu je begal na pol trpek in na pol vdan smehljaj. Mnogo ljudi je prišlo mimo. Ko pa so se nekateri zvečer spet vračali domov, je Štefan Šolar sedel še zmeraj tam kakor prej, le da so bile njegove oči zdaj še bolj temne in še bolj široko razprte. Tudi smehljaj okrog ust se mu je spremenil v bolesten izraz. Toda kaj! Kdo bi se menil zanj! Skoraj vsak ima svojo skrb, svoje breme, ki ga težko prenaša, vsak vidi le samega sebe, samo svoje križe in težave. Tam sedi pač človek, eden izmed tistih milijonov, ki so za dvajseto stoletje prav tako značilni, kakor so bili kmet-ski upori za šestnajsto! Sedi Štefan Šolar, sedi. Njegove oči so zmerom bolj kalne, zmerom bolj temne, njegove ustnice zmeraj bolj sive ... «Ali čakate koga, gospod Štefan Šolar je bil pastir, hlapec, sezonski in zidarski delavec, le gospod ni bil še nikoli. Dekle, ki se je ustavilo pred njim, se je zmedlo, ko je uprl- svoje začudene oči vanjo. Tiho je ponovilo: «Mislila sem, da čakate .. Vstal je, a takoj spet sedel, zakaj zameglilo se mu je pred očmi. «Čakam Julko Perkovo, šiviljo.» «V tej ulici ni nobene šivilje,» je povedalo dekle. «Za-man ste čakali.» O, kolikokrat v življenju je že Štefan Šolar čakal zaman, čakal in upal! Bolestno se je nasmehnil in dejal: «Saj je tole Sončna ulica, številka petnajst, ali ne?» «Da, to je res, ampak v tej hiši stanuje Peter Pavlic, pismonoša, in gospa Zimič, stara, skoraj slepa vdova.» «Čudnob je rekel Štefan in spet poizkusil vstati, pa ni mogel. «Ko se je pred tremi leti preselila v mesto, mi je poslala svoj naslov, in prisegel bi, da je bilo v pismu zapisano: Sončna ulica, številka petnajst.» Dekle se je nekoliko zamislilo, potem pa je nenadoma živahno zaklicalo: «2e vem! Nekoč je v tej hiši res stanovala šivilja. Bila je bolj majhna in črna, ali ne?» V Štefanovih očeh se je vlažno zasvetilo. «Ni bila preveč velika, ne,» je rekel. «Če sva šla skupaj od maše, mi je segala natanko do brade. Dobro se spominjam. Da, in imela je črne lase in oči pa bela lica.» Težko je govoril in glasno dihal. «Bila je najlepše dekle v vasi.» Trpek smehljaj mu je spreletel izmučeni obraz in usta so mu rahlo vztrepetala. «Torej sem zastonj čakal vse popoldneh «Zakaj niste nikogar vprašali?« se je začudilo dekle. «Trkal sem in trkal. Ker se ni nihče oglasil, sem si pač mislil, da je šla kam šivat in da se bo zvečer vrnila.» Krčevito se je oprijel ograje in se počasi in težko dvignil. Hotel je nekaj reči, a se je le ugriznil v spodnjo ustnico. Bil je bled ko smrt in s čela so mu tekle potne kaplje. «Saj ne morete nikamorb je reklo dekle. «Ali ste bolni?* «Da,» je prikimal. «lz bolnice prihajam. Operirali so me, in ker niso imeli prostora, so me morali poslati domov. Toda saj bi še bilo, če bi našel Julko. Posodila bi mi denar za vožnjo, tako pa . . .» Obraz mu je posinel, in moral je spet sesti. «Ali vas boli ?> «Da, stati ne morem.» Hotel se je nasmehniti, a se mu je obraz le čudno skremžil. «Ne vem, kaj se mi tako v glavi vrti!» Mimo je prišla stara žena. Dekle jo je vprašalo, ali morda ve, kam se je preselila šivilja, ki je včasi stanovala v Pavličevi hiši. «Julka Perko iz Prekmurja?» Štefan Šolar je kar oživel. «Da, Julka Perkob «Če se ne motim», je odgovorila starka, «se je poročila z nekim vdovcem, in potem je nisem videla več. Pismonoša Pavlič bo vedel.» «Poročila z nekim vdovcem,» je ponovil Štefan za njo in neverno zmajal z glavo. «To pa ne bo res, gospa! Ko je šla od doma, mi je rekla, da se nikoli ne bo poročila z drugim, če se ne bo mogla z menoj. Počakal bom Petra Pavliča; on mi bo povedal resnico.» Oklenil si je trebuh z rokami in se globoko nagnil. Na obraz se mu je vrnila prejšnja vdanost. «Počakal bom Petra Pavliča.» Dekle je še nekoliko postalo, potem pa, ko je videlo, da se sploh ne zmeni več zanjo, steklo domov. Dan je skoraj že ugasnil, Štefan Šolar pa je še zmerom sedel in čakal. Čakal je, in ko se je pričelo že nočiti, so ga zdramili utrujeni in težki koraki. Vrnil se je pismonoša Peter Pavlič. Čeprav težko, je Štefan vendarle stopil k njemu, toda stari mož mu je kratko in neprijazno odgovoril: «Eh, kaj! Starega vdovca je vzela, prav nič več ne vem zanjob Novica, še malo prej tako nemogoča in neverjetna, mu je še bolj ukrivila hrbet, in roke so se mu brez moči povesile ob telesu. «No, kaj pa je hotela b je menil pismonoša, ko je videl njegov prepadli obraz. «Trda ji je predla, saj je le redkokdaj kaj zaslužila,- pa je vzela prvega, ki jo je maral 1» Štefan je molče strmel vanj! «Mar bi ostala doma na kmetih! Po kaj je prišla v mesto? Saj ni znala šivati za mestne gospe in gospodične, ljubi moj!» Zaničljivo se je nasmehnil in se obrnil. Pri vratih pa je spet postal in rekel: «Stavim, da ste tudi vi eden izmed tistih, ki mislijo, da se v mestu cedita mleko in medb Vprašujoče ga je pogledal izpod čela, Štefan pa se ni zmenil zanj. Njegove oči so zdaj hrepeneče zrle v smer, od koder je prihajalo dekle, ki ga je prvo nagovorilo. V desnici je neslo lonček mleka, v levici kos belega kruha. «Lačni ste, ali ne?» je vprašala, ko se je približala. Štefan Šolar je molče vzel lonček iz njenih rok in ga hlastno nastavil na suha, žgoča usta. «Seveda, vsak bi živel v mestu, če bi ga drugi redili! Pohajkoval in beračil! Doma bi ostal, doma! Oral in sejali Tam je tvoje mesto 1» je jezno rekel Peter Pavlič, Štefan Šolar pa ga ni utegnil poslušati. Pil je v dolgih, hlastnih požirkih. Ko je posrkal zadnjo kapljo, se je glasno oddahnil, pogledal pismonošo in dejal; «Zdaj govorite, gospod b Vera Gogala: dcu^a u*ati «Kje si, Jana? Pokažem ti tvojo novo mamo.* V veži si je brisala čevlje «nova mama*. Jana je stekla z vrtne terase in radovedno gledala k vhodu. Beseda «mama> je tako prijazno in nežno odmevala v mladi duši. Otroci, tako majhni, kakor je bila Jana ob materini smrti, se ne morejo zavedati te izgube, toda v besedi, v kateri je spojena vsa predstava o milini in ljubezni — mama — je mehko naročje, ki vabi in uspava v sanje sreče. Jana se je skrila za steber terase in cepetala od nestrpnosti. Rada bi že videla novo mamo. Zagledala pa je samo gospodično Pavlo, ki jo je že poznala. «0, gospodična Pavla, ali si že videla mojo novo mamo?* je nedolžno vprašala in ji s prstkom na ustnicah dala znamenje, naj tiho odgovori. Gospodična, zdaj gospa Pavla, se je morala smejati. Otrok ni prav nič slutil. «Ne, Janica, pridi sem in daj mi roko I* Jana je upognila telesce in po prstih previdno stopicala po terasi. «Veš, gospodična Pavla, nova mama ima zlato obleko in dolge lase. Taka je kakor kraljična. Jaz sem jo videla na sliki pri Marjetici. In rože zaliva in po trnju hodi. Na koncu trnja je gnezdo in v njem otročiček.* Gospa Pavla se je zresnila in poslušala otroka. Od kod ima punčka to čudno sliko. Mogoče bo res mnogo trnja ... In otročiček?* Zdaj ji je bilo težko otroku razložiti resnico. Poklicala je na pomoč svojega moža, Janinega papana. Mirko se je že smejal na pragu in jima zamahnil z roko. «No, ali sta se že pozdravili? Ali bo treba malo gospodično predstaviti milostivi gospej mami?* «Kje je ona druga — mama?* je Jana čisto tiho vprašala in gledala zvedavo. Papa jo je prijel in položil njeno ročico v ženino dlan. «To je tvoja nova mamica, punček moj! Ali bo zate?* Janica se je veselo zasmejala in poskočila. «Ti, gospodična Pavla, ti.. .* Umolknila je in se zamislila po otroško. Prav nič razočaranja ni bilo v njenih nasmejanih očeh. Samo začudenje. In malo resnobe, tiste otroške resnobe, ki ji ne poznamo globin in je ne znamo slediti. Čisto je obmolknila. Potem se je nenadno razveselila: «Kaj bomo zdaj delali, ko imamo gospodično Pavlo pri nas? Ali se greva žogat?* «Mamico!» je popravil papa. Začudeno ga je pogledala. Aha. Mamica ji mora reči. Zdelo se ji je res smešno, da je ne sme več klicati za gospodično Pavlo. Papa je gledal obe in je bil srečen. Gospa Pavla je hitro vstala in odhitela z malo Jano na vrt po žogo. Gospa Pavla se je z vso voljo skušala vživeti v novi položaj. Otrok je bil živ in razvajen, todai dobrega srca. Manjkalo pa je še dosti vzgoje. Seveda, le oče in služkinje! Jana pa je potrebovala mater. Dve leti je razposajeno krotila svoje varuhe. Nobena beseda ni zalegla. Če se je otrok le nasmehnil in pritisnil svoje lice k obrazu, je bila vsaka porednost odpuščena. Gospa Pavla se je čutila odgovorno za vzgojo tega otroka. V začetku jo je prijazno opominjala, toda Janica je skakljala in tekala po kuhinji, sobah in terasi in razgrajala kakor divjaček. Tudi stroga je bila z njo, celo klečati je morala Jana v kotu kar dve uri. Ko pa jo je gospa Jana minuto pozneje poklicala k sebi, se je mala stisnila k njej z vsem telescem in jo nežno ščipala v lakti. Zdelo se je, kakor da otrok sproti pozablja vso jezo in kazen, vsako porednost in grajo. V njej je živel drug svet, otroški svet pravljic In sonca in zelenih žabic na vrtu ter malih polžkov na solati. Gospa Pavla je včasih potožila možu, da njena vzgoja nima uspeha. Tudi s palico je že poskusila. Takrat pa je Jana presunljivo zakričala in se tresla po vsem životu, da se je gospa Pavla prestrašila. Otrok ni bil vajen hudih besed, palice pa do takrat sploh ni poznal. Gospa Pavla se je odslej zatekala vedno le h grožnji. Vzela je s police palico in jo pokazala punčki. Otrok je prebledel in včasih niti jesti ni mogel več. Samo enkrat jo je še pozneje natepla, ker ji je Jana zakopala zlato zapestno uro v zemljo in jo skrivala tam dva dni. Toda Jana ji je jokaje in kričaje razlagala, da je urico zakopala, da bi kazalci ne mogli naprej. O takih prepirih svojemu možu ni ničesar pravila. Sicer pa je postala gospa zelo razdražljiva in po sobi in kuhinji so odmevale ostre besede. Pričakovala je otroka. Jana ji je šla res na živce, četudi otrok ni bil zloben. Včasih jo je imela prav rada. Toda zdaj je vse preveč mislila na prihodnji mesec, ko bo držala v naročju — svojega otročička. Pravilno in smotrno vzgojo male Jane je nekoliko zanemarila. Ni si več očitala, če je bila s punčko nestrpna in jo je zaradi neznatnih pogreškov v svojem nerazpolo-ženju včasih udarila. Janica zdaj ni več tako kričala, kadar je bila tepena. Samo žalostna je bila in molčeča. Prav nič več ni tako naglo pozabila, kakor včasih. Najhujše je bilo, če jo je mama zaprla v kopalnico in je zagrnila dvoriščno okno. Otrok je sedel oblečen v prazno kopanjo. Tiho je sedela in strmela v temo z izrazom groze, dokler je niso poklicali. Vsa bleda je prišla iz kopalnice. Nekaj dni pred porodom je bil spet hud prepir med mamo in Janico. Janica ni hotela jesti omake. Izbljuvala je vse, kar ji je mama s silo spravila v usta. Dobila je zato zaušnico na obe lici. Takrat je prišel papa v kuhinjo in natepel jo je tudi on. Tega ni storil še nikoli. Mama je tudi jokala od jeze in kazala papanu madež na obleki. Sploh je pretirano vpila, in Jana je bila jezna nanjo. Za vrati ji je pokazala jezik. Ona je bila kriva, da jo je papa tepel Njen papa! Ni mogla jokati, vsa prepadena je stala za vrati in poslušala. V ozkem obrazu so žarele oči od jeze, oči, ki so se znale tako smejati. Potem se je začutila strašno osamljeno. Ta dva človeka zunaj v kuhinji se po-govorjata o njej in ji nista dobra. Oba sta jo tepla, ker ji je postalo slabo od tiste omake in ker je zamazala mami obleko. Zdaj je zajokala v kotu. Gotovo se pogovarjata, kako jo bosta kaznovala. Zaprla jo bosta v kopalnico in zagrnila okno. Po prstih je ušla na vrt in se skrila v lopico. Jana je dobila bratca. Papa je rekel, da je takšen ko jabolček. Njej je veliko bolj ugajal kakor jabolček, toda ni ga smela prijeti za roko. Tako majčkene prste je imel in zmeraj je dvigal pesti. Najbolj ji je bilo všeč, kadar jo je prijel z malo toplo roko za prst in sta telovadila. Če jo je pa pri igri zalolita mama, jo je zapodila v kuhinjo pospravljat igrače. Nekoč je vzela okroglo glavico med svoje dlani in jo skušala dvigniti k ustom, da bi poljubila sveža usteca. Bila je še premajhna, da bi se sklonila nad košarico. Takrat so se odprla vrata, in mama je presunljivo zakričala. Jana je spustila glavico, da je omahnila na rob košarice. Fantek je zajokal in obupno krilil z ročicami. Mama je planila k otroku. Pahnila je Jano, da je padla vznak. Božala je sinčka in ga nosila po sobi, dokler se ni umiril. Pri kosilu je bilo zasliševanje. «Kaj si hotela bratcu?* je osorno vprašal oče. «Si ga zopet mislila mučiti in šči-pati? Le enkrat naj še čujem kaj takega! Potem tebi gorje!* Besno je pokazal na polico in ves dan ni govoril z otro- Visoko v planinah ocClUki kom. Jana je trpela. Papana je imela nadvse rada, prav tako kakor bratca. Mama je ni marala. Jana je to čutila, v njenem majhnem srcu je bilo to dognano. Ni razmišljala več. Le včasih je še splezala mami v naročje, da bi se ljubkovala kakor nekoč. Njena ličeca so si želela božanja, njeno srce je hrepenelo po nežnosti. Papa jo je tudi zanemarjal. Mama ni imela časa zanjo. Pogladila je ni nikdar. Prepogosto jo je udarila. Prav nič potrpljenja ni imela z njo. Razdražljiva je bila in nervozna. Jana pa je bila še tako majhna punčka, in je potrebovala mater. Gospa Pavla je živela le za svojega otroka. Janica ji je postala breme, ki ga je morala prenašati. Privadila se je otroškega pogleda, v katerem je bil očitek in nerazumevanje njene nagle jeze. Ni razmišljala, če je otrok uporno molčal. Šele ko so privrele solze, je čutila zadoščenje. Janin upor ji je dražil živce. Vse preveč živ in nevaren otrok je Jana. Njenega sinčka je hotela včasih zadušiti, tako ga je objemala in stiskala k sebi. Ni lahko deliti ljubezni — s tujim otrokom! Gospa Pavla je nevarno zbolela. Dobila je hudo vnetje, in dva zdravnika sta se vrstila ob njeni postelji. Mož je obupoval. Jana je po prstih hodila iz kuhinje v sobo. Mirko je jokal v košari. Odnesli so košaro v kuhinjo, in Jana je lahko nemoteno gladila ročice in lička. Gospa Pavla je tožila vedno bolj. Mož je jokal ob njeni postelji. Pavia pa je mislila in srepo gledala v mračno sobo. Če umre? Kaj bo z otročičem? Ozrla je je v moža. Mlad je še. «Mirkob «—?» Pogledal jo je poln ljubezni. «Povej po pravici. Kaj pravi doktor? Ali bom umrla?* Pogladil ji je roko. «Ne govori tako, Pavla. Ne smeš, razumeš. Otrok te potrebuje, obema otrokoma je potrebna matib je popravil. Spet se je zamislila. Vse ure je razmišljala. «Če umrem? Kaj bo z malim? Jezus, da bi ostal brez mame?> Janica je tiho odprla vrata in prinesla bolnici zdravila in led. Plaho je gledala vanjo in se po prstih odstranila iz sobe. Tako majhna je še bila in drobna. Nič več ni bila poredna. Vedno je bila kakor na straži v kuhinji, kdaj jo bodo potrebovali za bolno mamo ali za bratca. Tekaia je v trgovino, sušila perilo ob štedilniku, pomagala je Meti in uspavala bratca. Mali kričač je izredno ubogal. Kadar je ukazala Meta, je Jana nesla zdravila v sobo. Gospa Pavla je gledala za Jano, ko je odhajala s sklonjeno glavo. Tudi Janica je izgubila mamo, ko je bila še detece. Čudno, da se je prav zdaj tega tako jasno zavedela. Če umre ona, bo Mirko prav taka sirota, Mirko, mali sladki fantek. Zaprosila je hrepeneče, naj ji prinesejo otroka na posteljo. Mož se je vrnil s sinčkom v rokah. Mirko se je smejal in kazal dva srčkana zobka v rožnatih ustih. Jana je smuknila za papanom v sobo in se obesila za posteljni rob. Žalosten in ubog je bil njen obrazek. «Glej ga, mama, kako se smejčkab se je razveselila Janica, toda hitro je obmolknila in se prestrašila svojega glasu. Tu je vse tako tiho. Gospa Pavla je gledala svojega otroka in mu božala ročice. «Če umrem 1» je kričalo v srcu. Ko so ga odnesli, je zajokala. Janica se je vrnila v sobo z brisačo in obstala pred posteljo. Popravila je odejo in čakala papana. danica, ali imaš bratca zelo rada?* Mehko so zvenele besede. Punčka se je ozrla in zažarel ji je ves obraz. «0, da, mama. Uh kakob «Ali imaš tudi mene rada, Janica?* je mama vprašala dalje in lepo pogledala otroka. Jana je zavzeta prisluhnila. Ali jo je že kdaj vprašala kaj takega? Naslonila se je na odejo in prekrižala nožice. Tako toplo ji je bilo nenadoma pri srcu. Roka jo je gladila po laseh. Punčka se je privila k roki, da bi še dalje časa čutila mehki prijem. Tiho je zašepetala: «Da, mama.» Mama jo je še božala. Otroške oči so bile čudno svetle in srečne. Janica je položila glavo na posteljo. Bila je še majhen otrok, ki je potreboval mater. nakazati ostanek letošnje naročnine in naročnine za pet knjig, t. j. 37 din in pridobite nam novih naročnic Mar je to usoda? Sem nezakonski otrok nezakonske matere in imam tudi sama nezakonskega otroka — hčerko. Mirne vesti lahko rečem, da sem ji bila dobra, skrbna mati. Ničesar nisem opustila, kar bi ji moglo biti kakor koli v prid, in trudila sem se, kolikor je to bilo v mojih skromnih močeh, da ni pogrešala ničesar, kar more osrečiti in razveseliti otroka in doraščajoče dekle. Pa me je vendar skelelo, da ni do-raščala ob strani matere in očeta kakor skoraj vse njene tovarišice in sovrstnice. Toda kaj bi še razpravljala o tem! Saj tudi sami veste, čemu vsemu je taka uboga sirota izpostavljena v družbi nerazsodnih otrok. Danes je dekle v devetnajstem letu, in jaz bi slabo poznala svojega otroka, če bi ne uganila, da je v njej zagorela prva velika ljubezen. Dve, morda tudi tri bežne in lahke srčne bolečine so sicer ž'.- za njo, a to sedaj je vse kaj drugega, resnejšega in globljega. Ali si morete misliti, kako trepetam, kako molim za srečo svojega otroka? Kaj naj storim, da tudi njo ne doleti ista žalostna usoda, kakor je doletela mene, že tretjo iz našega rodu? Ce pomislim, da bi imel tudi moj otrok prestati vse to, kar sem pretrpela jaz, ko sem ostala sama in zapuščena, mi je obupati. Ena, ki je ostala sama. Odgovor: Vaš primer je sicer res nenavaden. Usoda, ki bi ji ne bilo moči uteči, pa to prav gotovo ni. Zato bodite prepričani, da se bo vsa Vaša skrb kaj kmalu izkazala neutemeljeno. Saj tudi ni mogoče, da bi ostalo brez vpliva vse Vaše prizadevanje, da bi vzgojili svojega otroka v pametnega in preudarnega človeka. Upoštevajte tudi to, da današnja mladina vse drugače gleda na življenje in na ljubezen, kakor so gledala na to dvoje dekleta iste starosti pred dvajsetimi ali morda še več leti. Takrat so pred dekletom skrbno skrivali vse, kar je bilo le količkaj v zvezi z vprašanjem spola in ljubezni. Tako je ostalo dekletu tisto, o čemer bi moralo biti najtemeljiteje poučeno, tajinstvena skrivnost. In zato je bilo tudi toliko deklet nesrečnih. Takrat je bil dekletu odmerjen kaj tesen življenjski krog. Gospodinjstvo, ročno delo in morda tudi malo glasbe, to je bilo vse, kar je bilo «dekletu primerno« in torej dovoljeno. Višji študij je bil redka izjema celo v višjih slojih; vsak šport je bil zabranjen. Vsa vzgoja je bila usmerjena samo v to, da postane dekle svojemu bodočemu možu vzorna, skromna in vdana družica. Tako je dekle sanjarilo in čakalo samo na ta svoj veliki dogodek in se je tudi skoraj brez izjeme oklenilo že prvega, ki se ji je približal. Če je bil ta «prvi» pošten, tedaj je bilo dekletu dobro; če pa je bil podlež — in teh je bilo na žalost le vse preveč — je bila nesreča neizogibna. Danes se je v tem pogledu marsikaj spremenilo, in to dekletu v prid. Ze davno ji ni več predpisau in odmerjen vsak korak. Dostopen ji je vsak študij in vsak poklic, pa tudi v športu se lahko udejstvuje. Približala se je moškemu: kakor njemu, tako tudi njej ljubezen ni več začetek in konec vsega mišljenja in zanimanja. Zato je tudi vprašanje ljubezni in spola zanjo toliko manj nevarno in usodno. Stalen stik z mladino obeh spolov, pravilnejša in popolnejša vzgoja in izobrazba, dalje udejstvovanje v poklicu in v športu, vse to ji je zbistrilo pogled na življenje in na ljudi in jo usposobilo, da trezneje in pravilneje presoja vsako svoje dejanje, vsako svojo odločitev. Skušajte čim večkrat navezati pogovor o važnih življenjskih vprašanjih. Pripovedujte čim več iz svojega življenja. Tako bo oživela marsikatera slika ne samo iz Vaših, ampak tudi iz njenih otroških let. Slika, ki nosi v sebi svarilen dokaz, da nelegitimna ljubezen ni usodepolna samo prezaupnemu dekletu, ampak morda še bolj tudi njenemu otroku. In bodite prepričani, da bo skrito svarilo razumela in tudi upoštevala! «Še ena, ki vas prosi za nasvet.» Imam prijatelja, kateremu bi rada podarila nekaj za god. Ker je oddaljen od domačega kraja, bi ga rada razveselila z ročnim delom, ki bi ga spominjalo na rojstni kraj. Vprašam Vas, ali se da na «štra-min» naslikati sliko, kakršno bi rada? Če se da, Vas prosim, da mi svetujete, kam moram nesti sliko, katero bi rada imela. Prosim, da objavite odgovor v julijski številki, kajti drugače bo prepozno. A. K. Odgovor: Barvaste predloge na, straminu, kakršne prodajajo v trgovinah ročnih del, so vse uvožene, ker pri nas za zdaj še ni podjetja, ki bi jih izdelovalo. Predlogo, kakršno si zamišljate Vi, torej po neki določeni, izbrani sliki, bi Vam morda lahko izdelal le kak slikar-amater. Prepričani pa smo, da bi Vam za to delo računal več, kakor ste Vi pripravljeni plačati. Svetujemo Vam, da si o priliki ogledate te predloge v kateri koli večji trgovini ročnih del; saj imajo izredno bogato izbiro tako v cvetličnih kakor tudi v pokrajinskih motivih. Tud sliko Bleda lahko dobite, če bi Vam morda ravno ta ustrezala. Cena teh barvastih predlog je od 16.— din naprej. Nasveta bi rada. Nikogar nimam, da bi mu zaupala svoje gorje. Doslej sem vse prenašala sama, zdaj sem pa omagala. Imam namreč fanta, s katerim se imava rada. Moji starši pa nikakor ne dovolijo, da bi si bila dobra. On je odšel sedaj na novo službeno mesto, jaz pa sem ostala sama. Ne vem, ali naj ubogam starše in pretrgam vse vezi, ali pa naj ostanem zvesta samo njemu, kakor me je prosil. Prosim, svetujte mi in odgovor objavite v prihodnji številki, saj sem Vaša naročnica že pet let. Narciska G. Odgovor: Res je hudo, če se mlademu dekletu vname srce za fanta, ki ni po godu in po volji ne njeni mamici in ne njenemu očku. A omagati, draga gospodična, Vam zaradi tega vendarle še ne bo treba. Ne bo dolgo, pa boste pozabili na vse sedanje težave. Spet bo vse lepo in svetlo. Treba je le, da v miru poteče nekaj časa. če Vam starši branijo Vašega izvoljenca, imajo za to prav gotovo svoj razlog, ki je lahko docela upravičen ali pa tudi ne. Če je upravičen, boste to spoznli prej ali slej tudi Vi sami in takrat boste svojim staršem hvaležni, da so preprečili tisto, kar bi Vam moglo biti samo v nesrečo. če pa je njih odpor neupravičen in neutemeljen, bo fant, če Vas resnično in iskreno ljubi, prav gotovo našel pot, da jih prepriča, da so v zmoti in da je Vaše ljubezni vendarle vreden. Potrudil se bo tudi, da na svojem službenem mestu doseže čim boljši položaj in Vam tako zagotovi lepo in mirno življenje ob svoji strani. Samo to in prav nič drugega ni treba, da tudi Vaši starši ne bodo več nasprotovali Vajini ljubezni in Vajini zvezi. ELEKTRO - LUX HLADILNIKI na električni ali plinski ali petrolejski pogon, brez motorja, brez kompresorja in brez tekoče vode, v raznih velikostih, posebno konstruirani za gospodinjstvo ELEKTRO-LUX, ZAGREB, Praška ulica 8. dvor. Telefon 23-924 TEHNA D. Z O. Z., LJUBLJANA, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80 Žena in higiena Danes, ko se splošno deluje na tem, da se odstranijo slabi vplivi na človeško telo in da se ljudem pomaga do lepšega in udobnejšega življenja, je vsak nov pojav v napredku higiene sprejet z razumljivim zadovoljstvom. S pravilnim negovanjem telesa in z dobro voljo se da doseči mnogo več, kot si marsikdo misli. Higiena je odpravila iz civiliziranega sveta premnoge človeške nadloge prejšnjih vekov, katerim je podlegalo ljudstvo kar v trumah. Star pregovor pravi, da je čistoča pol zdravja. Res je tako! Še več: čistoča je temelj zdravja, zdravje pa je največja sreča. Proizvodnja ženskih higienskih potrebščin je obogatila tržišče z novim praktičnim higienskim pripomočkom. To je novi TITO irigator, ki ga prinašamo v sliki S tem irigatorjem preneha stara mučna tradicija, polna težav in neprijetnosti. Novi TITO irigator se uporablja vedno le stoje. Ta način irigiranja je / ozirom na notranji ustroj ženskega organizma najboljši in najudobnejši. TITO irigator ustreza vsem potrebam in zahtevam današnje higiene in je prava dobrina za žene. Skozi posebni odtok odvaja ta irigator vso uporablje- no vodo tako, da popolnoma obvaruje telo in oblačila, da se ne zmočijo in zamažejo. TITO irigator ima elastično gibljivo cevko za maternico, katera se lahko poljubno regulira v vse smeri in tudi v globino, pri čemer se brezčutno prilagodi legi vagine. Posebna naprava na cevki za maternico uduši vse sunke in tresljaje, tako da cevka med irigiranjem popolnoma miruje. Idealna in priročna oblika tega iriga-torja omogoča njegovo uporabo vselej, ne oziraje se na oblačila, prostor ali sobno temperaturo, kakor doma tako na potovanju. Manipulacija s tem irigatorjem je enostavna in zelo lahka. TITO irigator sedi utesnjen sam na svojem mestu in ne potrebuje med izpiranjem nikake ročne postrežbe. Irigi-ranje poteka v miru, udobno in čisto. TITO irigator se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, bandažnih in kozmetičnih trgovinah. VRTNA DELA V JULIJU IN AVGUSTU Najprej vam povemo, kaj pravi vremenska napoved starega izkušenega vrtnarja: julijske nevihte so koristne; posebno vinogradniki so hvaležni za nalive. Če so pasji dnevi jasni, potlej smemo pričakovati dobro letino. Če 2. julija dežuje, rado dežuje štirideset dni. Vroč avgust obeta belo zimo. Največ nadloge imamo poleti z zalivanjem vrta. Če nam nebo samo ne pošlje dovolj moče, moramo ob večerih zalivati vrtove. Nositi vedra je težko. Če more gospodinja utrpeti ne- osjecka ljevagnica željeza I TVORNICA STROJEVA D.D. #> STEDNJACI i PECI kaj denarja, da si prihrani to muko, naj si nabavi gumijasto cev, ki jo naj pritrdi na vodovod, da si tako olajša delo. Zimsko endivijo in pozno zelje moramo že zdaj nasaditi. Pred dežjem po-gnojimo mlade sadike z umetnim gnojem ali pa z gnojnico. Ohrovt in zelje moramo vsak dan pregledati in gosenice obrati, če nočemo priti ob sad. Avgusta meseca izkopljemo čebulo in jo damo na zračen prostor sušit. Pose-jemo zimsko špinačo, poljsko solato, zimsko repo in zimsko solato. Paradižnikom odščipnemo odvečne vršičke, da se drugi poganjki okrepijo. Prav tako odščipnemo tudi nepotrebno listje, da more sonce laže do sadežev. Majeron, koper in druge dišave po-režemo, zvežemo v šopke in jih obesimo na zrak, da se posušijo. Drobnjak porazdelimo in nanovo nasadimo, da ga imamo tudi pozimi. Vrtnim jagodam porežemo poganjke. Zdaj je čas, da si pripravimo novo gredo za vrtne jagode, če jo doslej še nismo imeli. Vijolice, ki obrabljajo grede, porežemo, da se bolje razrastejo in jeseni rajši cveto. Posebno parmske vijolice so potrebne večje nege. Živo mejo ostri-žemo, da se nam preveč ne razbohoti. Dveletne cvetlične sadike pikiramo. Vrtnice cepimo. Odcvetele cvete odre-žemo. Posebno važno je, da čez poletje sproti odstranjujemo plevel, ki pije iz zemlje najboljše sokove. Spretne vrtna-rice so se gotovo že same prepričale, koliko bolje jim raste zelenjava, če ni plevela. Trud, ki ga porabimo v ta namen, se nam stoterno povrne. ab. Ostanke jedil ne devaj v pečico ali na ognjišče, ampak jih shrani do večera na hladnem, ker sicer izgube na vrednosti in se samo suše. Pogrej jih šele zvečer. Vsa jedila so dobra tudi pogreta razen krompirja in gob, ker škodujejo prebavilom, če so pogreta. * Da se mleko poleti prehitro ne pokvari, mu lahko pridenemo jedilne sode. * Jedi začinjamo s kisom, z vinom ali pa z limono, šele preden jih odstavimo, ker drugače med kuhanjem izhlape in nimajo več učinka. Kadar vidimo, da bo eno jajce premalo, dve pa preveč, si lahko pomagamo na ta način, da enemu jajcu prilijemo nekoliko mleka. * Vlečeno testo, ki nam ostane od zvitkov, lahko zakuhamo na govejo ali postno' juho kakor odtrgavčke. V: Presno maslo je sveže, ako se v ustih hitro raztopi in je sladko, ako je pa slano ali celo grenko, ni več sveže. * Krompir s hrapavim olupkom je pust, močnat in se hitro razkuha. Boljši je krompir z gladko lupino. Zmrznjen krompir je težko prebavljiv in škodljiv, ker razvija v želodcu kislo vrenje. Spoznamo ga po tem, da je sladek. Ali je gospodinji potreben mikroskop, da ugotovi razliko med navadno praženim ječmenom in «Kneippovo»? Ne, ker se to lahko vidi tudi s prostim očesom, ako zrno zdrobimo. Navadno praženi ječmen ima rumenkasto, močnato jedro (opraženo moko), medtem ko je jedro «Kneippove sladne kave« temnorjavo, leskeče in kristalasto od kara-meliziranega sladnega sladkorja, ki daje kavi veliko redilnost in fin okus. HORACIJEVA ODA. Rimski pesnik Horacij j e- nekoč napisal odo, v kateri pravi med drugim: . . . oljčni sad me krepi, cikorija me osvežuje, všeč mi je slez . . . Potemtakem so že Rimljani cenili osvežujoči učinek te rastline. Danes je cikorija sestavni del naše vsakdanje hrane, in to v podobi dobre bele kave s Pravim Franckom, ki se izdeluje iz korenin domače požlahtnjene cikorije. DR.OETKERS pecilnim, ploskem V razburjenosti. Razburjeni šef mlademu uradniku: «Vi ste malopridnež, zanikrnež, predrzno teslo in nehvaležne/, ki pozablja, da sem to, kar ste, naredil iz vas samo jaz ...» J Zaklele KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 1C Na|moderne|e urejena delavnica za vsa kniigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črralni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za «ŽENO IN DOM» TELEFON 24-87 Izdelovanje perzijskih preprog strokovno poučuje ter iste izdeluje po naročilu ZUPAN BOGOMILA "dZV.^ I s t o t o m se dobe tudi predloge Zjutraj seveda, posebno pa zvečer: Chlorodont-zobna pasta Naročnina za list 8 krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105__za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko ln inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Težava Din 60.—. Deut broširanih rodbinskih knjig Din «7.—. Tmiti Din SO___ Rokopisi se ne vradajo. Izhaja vsakega 1. T mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tiskala Delniška tiskarna d. d. (predstavnik Franci Pintar v Ljubljani). Rečem Va m« TA HRANAzaKOŽO | Z BIOCELOM JE ČUDOVITA/ MOJ zdravnik mi je dejal, da se Bio-cel, vsebovan v tej posebni hrani za kožo, pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali Globoko prodre v kožo in dovaja ji hrano ki je potrebna, da poslane čvrsta, sveža in mlada Biocel je iznašel neki glasoviti profesor dunajskega vseučilišča Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon V 3 dneh Vam bo pokazala pot. da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica Pri poizkusih, ki jih je dr Stejskal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov. 38697-2278 Elegantne moške sandale n močnega angleškega platna s prožnimi podplati. Nogi nudijo udobnost in dovolj zraka. 45615-1166 Lahki ženski kopalni čeveljčki iz platna s prožnim gumijastim podplatom. 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najudobne.jši otroški čeveljčki % gumijastim podplatom. — Otroški Din 12.— ženski Din 19.—, Moški Din 25-—. 3985-15176 Ukusno izrezani čevel.jčki iz finega belega usnja z usnjenim podplati in nizko peto. Idealni za tople poletne dneve. 40891-7063 Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in zaponko. 8767-04680 Zelo udobna moška upogiblji-va sandala iz mehkega usnja z usnjenim podplatom in peto. 5961-13841 Divne otroške sandale iz finega belega usnja z močnim usnjenim podplati. So močne, a kljub temu zelo poceni. 3985-95154 Dovršeno lepi čeveljčki za poletje iz finega usnja v modro-beli kombinaciji z usnjenim podplatom in peto. 3039-44674 Moški lahki nizki čevlji z okvirom, izdelani iz finega usnja z luknjicami in usnjenim podplatom. »JADRAN« Praktične in močne nogavice gospodom za pole t.je. Ne rabijo podvez, ker imajo zgoraj vpleteno gumo. ki jih drži. 5982-44800 Praktične otroške sandale iz usnja z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim utrokom za igranje in sprehode. »vSELCE«^-^ Svoje otroke boste najbolj razveselili, ako jim za poletje kupite te srčkane nogavičke