GDK: 91 Gozdovi in urbanistično načrtovanje Forests and Town Planning Breda OGORELEC* Izvleček Ogorelec, B.: Gozdovi in urbanistično načrtova­ nje. Gozdarski vestnik št. 9/1996. V slovenščini. Prispevek navaja, kako so gozdovi obravnavani v predpisih o urejanju prostora, opisuje dosedanje sodelovanje gozdarjev in urbanistov pri prostor- skem načrtovanju ter kritično obravnava razmerja med Zakonom o gozdovih in Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ključne besede: prostorsko planiranje, gozdar- sko načrtovanje, Zakon o gozdovih, prostorska zakonodaja. 1 UVOD INTRODUCTION Prispevek se, žal, omejuje le na zakon- ske podlage in prakso urbanističnega načr­ tovanja1. Mnogo raje bi sicer predstavila primere uspešnih dejanskih realizacij, saj so nered- ko urbanistični dokumenti precej daleč od realnega stanja v prostoru oz. življenje teče - na žalost ali morda celo na srečo- pogo- sto mimo njih ali pa mu načrti z zamudo sledijo. V nadaljevanju obravnavam tri tematske sklope: - gozdovi v prostorskih predpisih, - vključevanje gozdarskih služb v pripra- vo urbanističnih dokumentov - izkušnje iz prakse ter - nova razmerja med zakonom o gozda~ vih in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. t Urbanistično načrtovanje po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list RS, št. 14/84) ne zajema le načrtovanje naselij, temveč celotnega prostora, obsega pa pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov (1. in 3. člen). • Mag., dipl. geogr., Urbanistični inštitut RS, Ja~ mova 18, 1000 Ljubljana, SLO 456 Gozd V 54, 1996 Synopsis Ogorelec, B.: Forests and Town Planning. Gaz~ darski vestnik No. 9/1996. ln Slovene. The article states the provisions regarding fo~ rests in the sphere of environmental planning, des~ cribes the co~operation of foresters and town pla~ ners in town planning up tili now and gives a criti~ cal aspect regarding the relations between the Fo~ restry Act and the Act on T own Planning and Other lmpacts on Environment Key words: town planning, forestry planning, Forestry Act, town planning legislation. 2 GOZDOVI V PROSTORSKIH PREDPI- SIH 2 FORESTS IN SPACE PLANNING REGULA- TIONS Zakon o urejanju prostora gozdove, ki so pomembni za dolgoročni razvoj, uvršča med dobrine splošnega pomena. Zagotavlja jim posebno varstvo in za spremembo namem- bnosti teh območij določa poseben posto- pek (6. člen). Posebej določa tudi varovalne gozdove in goidove posebnega namena (8. člen). Zakon o urejanju naselij in drugih pose- gov v prostor gozdov eksplicitno ne ome- nja. Predvideva pa, da se zanje izdela: - ureditveni načrt, s katerim naj bi se urejale rekreacijske površine, - prostorske ureditvene pogoje (v nada- ljevanju: PUP), ki ne dajejo rešitev, temveč le določajo pogoje. V praksi so se ureditveni načrti izdelali le izjemoma, velika večina gozdov v Sloveniji je pokritih s PUP. PUP so se izdelali, bodisi za celotno izvenmestno območje občine ali za večja zaokrožena območja, npr. eno ali več krajevnih skupnosti. Pregled izpred ne- kaj let (ki ni popoln, je pa reprezentativen2) 2 B. Ogorelec: Urbanistični predpisi- prispevki k študiju normativnega urbanizma, Urbanistični in~ štitut RS, Ljubljana, 1991, 105 str. 1 '1 \ Gozdovi in urbanistično načrtovanje je pokazal, da v Sloveniji ni bil izdelan PUP, ki bi zaobjel zgolj gozd. Poznamo tudi le en sam primer, ko je bil PUP izdelan za kmetij- ska zemljišča3. Praviloma pa se je zunaj večjih naselij z enim PUP urejala celotna kulturna pokrajina: gozdna in kmetijska zemljišča, vode, vasi in zaselki ... Urbanistična praksa torej doslej PUP, ki bi obsegal le gozd, ni poznala. Pogoji, ki so jih določali PUP za gozdo- ve, so bili dokaj skromni ali jih sploh ni bilo. V nekaterih primerih se sklicujejo na odloke o varovalnih gozdovih (kar je nepotrebno, saj v predpisih ne ponavljamo drugih ve- ljavnih predpisov- nomotehnična slabost). V nekaterih PUP so določbe za posega- nje v gozdove izredno splošne in v tako podroben dokument ne sodijo. Primer: zahteva se, da se "upoštevajo pogoji za ohranitev specifičnih biocenoz na obstoječih mi- krolokacijah", ne da bi bile biocenoze naštete ali mikrolokacije prostorsko določene. Le v redkih primerih se nanašajo na: - dopustne posege v gozd, - oblikovanje posegov v gozd, npr. pogo- ji glede gozdnih prometnic. Primer: "Na gozdnih zemljiščih so dopustni po- segi za naslednje dejavnosti: gozdarstvo, rekrea- cija, lov in ribolov." Primer: "Z gradnjo gozdnih cest in dostopnih cest na planine se ne smejo sprožiti nevarni erozij- ski procesi, porušiti ravnotežje na labilnih tleh ter preprečiti odtoki visokih voda in hudournikov." Primer: ''Tam, kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti." Primer: Gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogiba- lišč in deponij za les." V zaključku naj še omenim, da se je glede PUP na splošno pokazalo, da bi lahko pre- težni del vsebine določili kot državni pred- pis, saj se vsebine ponavljajo. Za posa- mezne elemente pa bi lahko občine spreje- le ureditev, ki bi se razlikovala od državne- ga predpisa, kadar bi specifične razmere to narekovale. a Prostorski ureditveni pogoji za 2. območje kme- tijskih zemljišč izven ureditven ih območij, za kate- re ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov {občina Slovenske Konjice, Ur. list SRS 34/87). Kasneje na tovrsten PUP nismo več nale- teli. 3 VKLJUČEVANJE GOZDARSKIH SLUŽB V PRIPRAVO URBANISTIČNIH DOKU- MENTOV - IZKUŠNJE IZ PRAKSE 3 THE PARTICIPATION OF FORESTRY AGEN- CIES IN THE PREPARATION OF TOWN PLAN- NING MATERIALS - EXPERIENCES GAINED FROM PRACTICAL WORK Če ocenimo dosedanjo prakso sodelova- nja z gozdarskimi službami ob pripravi ur- banističnih dokumentov4 in jo primerjamo s prakso sodelovanja z drugimi strokovnimi ali upravnimi službami, lahko navedemo predvsem naslednje: Prednosti sodelovanja sta predvsem: -Gozdarska služba razpolaga z zelo kva- litetnimi strokovnimi gradivi in lastnimi pla- ni, ki so odlična podlaga za sodelovanje. Pri sodelovanju z nekaterimi drugimi služ- bami namreč neredko naletimo na proble- me, ker so njihove evidence oz. analize stanja pomanjkljive in jih začnejo dopolnje- vati šele v fazi, ko jih vključimo v proces načrtovanja. - Predstavniki gozdarskih služb so se pripravljeni aktivno vključiti v načrtovanje, z njimi je bilo mogoče vzpostaviti interaktivni odnos. Načrtovali smo skupaj, informacije, ki smo jim jih dajali, so smiselno vključili tudi v lastne načrte. Kot pomanjkljivost - ki pa velja za obe strani, gozdarske službe in urbaniste - naj omenimo premajhno poznavanje predpisov. Planerji in urbanisti pomanjkljivo poznamo nove predpise o gozdovih, prepričana sem celo, da večina planerjev oz. urbanistov novega zakona o gozdovih ne pozna in ne uporablja. Velja pa tudi obratno: gozdarske službe premalo poznajo sistem prostorske- ga načrtovanja ter vsebino, ki jo urejamo s prostorskimi dokumenti in s posamezno vr- sto dokumenta. 41zkušnje so omejene na sodelovanje z gozdar- skimi službami z Gorenjske. GozdV 54, 1996 457 Gozdovi in urbanistično načr1ovanje 4 NOVA RAZMERJA MED ZAKONOM O GOZDOVIH IN ZAKONOM O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PRO- STOR 4 NEW RELATIONS BETWEEN THE FORE- STRY ACT AND THE ACT ON TOWN PLAN- NING AND OTHER IMPACTS ON THE ENVI- RONMENT Novi zakon o gozdovih (1993) je prinesel nekatere rešitve, ki - po mojem mnenju - niso skladne s sistemom urbanističnega na- črtovanja, določenem v zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (1984). (1) Zlasti opozarjam na novost, da se v prostorskem delu gozdnogospodarskega na- črta gospodarske enote v skladu s predpisi o urejanju prostora določijo prostorsko-ure- ditveni pogoji za posege v gozdni prostor po prostorsko ureditvenih enotah (2. odstavek 11. člena). - (Župan pripombe in strokovna stališča do pripomb preda članom Komisije/odbora, ki je pri Občinskem svetu zadolžen za pro- stor, in krajevnim skupnostim. Po potrebi organizira sestanek, na katerega vabi tudi izdelovalca prostorskega dokumenta. Ute- meljitev: tako se zmanjša verjetnost nas- protqvanja občinskega sveta ob sprejemu.) - Zupan zavzame stališča do pripomb in predlogov. -Izdelovalec prostorskega dokumenta na podlagi stališč župana pripravi dopolnjeni osnutek prostorskih ureditvenih pogojev. - Občinska uprava preda dopolnjeni os- nute~ soglasodajalcem in zbere soglasja. - Zupan dostavi dopolnjeni osnutek pla- na Ministrstvu za okolje in prostor. - Ministrstvo za okolje in prostor v roku 45 dni župana obvesti o morebitni nes- kladnosti občinskega plana s programom priprave in republiškim planom. - Župan preda dopolnjeni osnutek občin­ skemu svetu v sprejem (Gradivu za spre- jem župan priloži tudi pripombe iz javne razgrnitve in svoja stališča do pripomb. Ute- meljitev: tako se poveča demokratičnost in transparentnost odločanja.) -Občinski svet dopolnjeni osnutek obrav- nava in sprejme. -Plan ali odlok o PUP se uradno objavi v uradnem glasilu. - (Izdelovalec pripravi končni elaborat.) 458 Gozd V 54, 19915 -(Občinska uprava končne elaborate do- stavi krajevnim skupnostim, upravni enoti in inšpekcijskim službam.) Obveznih korakov je torej kar 13. 5 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN PRED- LOGI 5 FINAL STATEMENTS AND SUGGESTIONS Sedanje določbe, ki v urbanističnih doku- mentih zadevajo gozdove, večinoma niso ustrezne. Posebnih pogojev za posege v gozdove PUP pogosto sploh ne določajo ali pa so določbe preveč ohlapne. Formalni pomislek: Zakon o gozdovih je uvedel PUP za gozd kot sestavni del gozd- nogospodarskega načrta, pripravi ga Za- vod za gozdove Slovenije. Mislim, da ta rešitev ni skladna z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, niti z ureditvijo v Zahodni in Srednji Evropi. ' Vsebinski pomislek: glede na to, da so trenutno gozdarske službe strokovno goto- vo bolj usposobljene za načrtovanje v ob- močjih gozdov od večine urbanistov- zah- valjujoč tudi dobri izobrazbi, ki jim jo daje fakulteta- bi bilo gotovo prav, da bi pretež- ni del pogojev za poseganje v gozd pripra- vili gozdarski strokovnjaki. Seveda pa naj to ne bi pomenilo, da ni potrebno usklaje- vanje z drugimi interesi v gozdu in ob njem (urbanistično načrtovanje je predvsem us- klajevanje različnih interesov). Prav tu - pri usklajevanju različnih interesov, zasebnih, in javnih, lokalnih in državnih, interesov po- sameznih dejavnosti, varovanja in širitve pozidave, tiči jedro problema. PUP za gospodarske enote je vprašljiv tudi s tehničnega vidika priprave: ali bodo npr. gozdne jase, če so po prostorskem planu kmetijsko zemljišče, izvzete iz take- ga PUP, kako bo z večjimi prometnicami, ki prečkajo gozdove - bodo tudi te izvzete? Komentar. Sprašujem se, ali je mogoče PUP, ki jih zakon o urejanju naselij in dru- gih posegov v prostor določa kot samosto- jen pravni akt, vključiti v neki drug doku- ment (gozdnogospodarski načrt). Po ana- Jogiji bi torej lahko v kratkem pričakovali še "kmetijski PUP", "PUP za vode" itd., ki bi se iz enotnega sistema prostorskih dokumen- tov preselili v področne načrte. ! 1 Gozdovi in urbanistično načrtovanje Sprašujem se tudi, ali je taka ureditev skladna z ureditvijo v Zahodni in Srednji Evropi. Na podlagi podatkov, s katerimi raz- polagam, take ureditve ne poznajo. V zvezi s tem naj ponovno opozorim, da bi bilo bolj racionalno pretežni del vsebine PUP predpisati kot državni predpis. Mnenja sem, da to za gozdove velja še bolj kot npr. za naselja, saj tipologija gozdov že obstaja. Seveda pa bi morali dopustiti možnost, da v posameznih območjih, kjer to narekujejo posebne razmere, lokalni predpis (PUP?) določa dodatne ali drugačne pogoje. Prej omenjeni državni predpis o posegih v goz- dove bi bil obvezujoč tudi za izdelovalce PUP, ki sedaj - kljub novemu zakonu o gozdovih - še vedno načrtujejo tudi za ob- močja gozdov. (2) Zakon o gozdovih določa, da prostor- ski del gozdnogospodarskega načrta pripra- vi Zavod za gozdove Slovenije (14. člen). Komentar. Ocenjujem, da ureditev ni sklad- na z 67. in 69. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zakon taksativno našteva institucije, ki pripravljajo prostorske izvedbene akte. Nadalje določa pogoje, ki jih mora izpolniti organizacija, da se lahko registrira za naloge v zvezi z urba- nističnim načrtovanjem, in sicer: - da je urbanistično načrtovanje njena osnovna dejavnost, - da ima v delovnem razmerju dva načr­ tovalca z visoko izobrazbo za urbanistično načrtovanje in najmanj po enega načrtoval­ ca z visoko izobrazbo za krajinsko načrto­ vanje, za načrtovanje komunalne opreme naselij, za načrtovanje prometa in zvez ter za ekonomske analize. Glede na to, da zakon o gozdovih v 14. členu določa, da se prostorski deli gozdno- gospodarskih načrtov sprejemajo po določ­ bah predpisov o urejanju prostora, naj v informacijo opišem potek sprejema, kot je določen v zakonu o urejanju naselij in dru- gih posegov v prostor ter zakonu o planira- nju v prehodnem obdobju. Dodatno so v oklepaju faze, ki sicer niso predpisane z zakonom, se pa pogosto pojavljajo v praksi ali so se izkazale za koristne. -(Občinska strokovna služba pripravi stro- kovna gradiva za program priprave.) - Župan določi program priprave. - Izdelovalec pripravi osnutek plana 1 PUP. - Župan ugotovi skladnost plana z re- publiškim planom in zakonom oz. sklad- nost PUP z občinskim planom. - Župan odredi javno razgrnitev in določi datum javne razprave. - Občinska uprava ali krajevne skupnosti organizirajo javno razgrnitev in javno raz- pravo, ki traja najmanj en mesec. - (Občinska uprava prevzame zapisnike o javnih obravnavah in knjige z mnenji, pri- pombami in predlogi iz javne razgrnitve). - (Izdelovalec pripravi strokovna stališča k pripombam in predlogom - Utemeljitev: tako župan svoje odločitve podpre s stro- kovnimi argumenti, ni pa strokovnih stališč obvezan upoštevati.) Bolj ustrezna rešitev od PUP za gospo- darske enote se mi zdi državni predpis o posegih v gozd (po tipih gozdov). Seveda pa bi morali dopustiti možnost, da v posa- meznih območjih, kjer to narekujejo poseb- ne razmere, lokalni predpis določa dodatne ali drugačne pogoje. Državni predpis o po- segih v gozdove bi bil obvezujoč tudi za izdelovalce PUP. Ta predlog pa naj nikakor ne vodi v nadaljnjo centralizacije (ki ji v Sloveniji sledimo v zadnjih letih na številnih področjih in s tem krnimo lokalno iniciati- vo), temveč le racionalizacijo. V prehodnem obdobju pa priporočam, da gozdarski strokovnjaki pripravijo smernice, kaj naj določajo PUP v območjih gozdov in v njihovi neposredni okolici. Smernice naj po različnih tipih gozdov (varovalni, poseb- nega pomena - po različnih namenih) opre- deljujejo vrste posegov in optimiranje oblike posega oz. način izvedbe (tu mislim pred- vsem na ureditve, ki preprečijo erozijo, ka- dar gre za poseg v pobočje ipd., torej ne na oblikovanje kot doseganje estetske kvalite- te). Koristna bi bila tudi informacija prostorskim planerjem in občinskim službam za ureja- nje prostora o novostih, ki jih je na področju urejanja prostora uvedel zakon o gozdovih. GozdV 54, 1996 459