Slovenske žrtue za domovint — Alojz. Franc in Jakob Bratuša. Prijateljica našegia lista nam porofia iz S v e t i n j pri Ormožu: Tudi od nas je svetovna vojska zahtevala že več žr- tev, med drugim tudi kar tri sinove 'Matije Bratuša iz Cerovca. Sin FraiDc, ki je služil pri 87. pe&polku, je že dne G. nov. 1914 padel na srtfekem bojišču; Alojz pri 20. lovskera bataljonu je padel že mesca avgusta 1914 v Galiciji; Jakob, ki je odšel v službovanjo mesca oktobra 1914, je pa padel dne 18. avgusta 1915 na italijanskem bojiš6u: služil je pri poljskih tojjničarjih. Franc zapušaa ženo in troje nepreskrbIjeiiih otrok, Vsi trije so bili pridni sinovi, knepka yomoe starišem, ter splošno znani kot vzor dela,vnosti. Bridko je zadela njih izguba domaCe, ter sploh vse, ki so jili poznali. Zalujo^e domafie pa naj ob nenadomestni izgubi tolaži edinole zaveat, da so vsi trije prelili mugeni^Ko kri za obstoj naše lepe dooiovine, ter uj)anje srefinega svfdenja naid zviezuanii. Trem junakom pa bodi lalika tuja zemljica! — Anton in Karol Di'ajzll)ner. Marko Harb, doraa od S v. Petra niže Maribora, nain poro&a dne 20. jan. z južnega bojišea: Iz naše žu-pnije nam je pobrala nemila smrt dva mladeniea, braita Karola in Antona Drajzibner. Služila sta oba pri pešpolku štev. 47. Težkb sta zapustila clom in se poslovila od svojih ljubih domačih pri odhoidu na Kojno polje. A bila st-a Se tudi v najlepši raladosti, Anton v 23. in Karol v 21. letu. Lepo ie bilo njuno življenje, zato je pa bila gotovo tudi srefina smrt obeh slovenskili junakov. Borila sta se že dolge mesee v Galiciji in <<sedaj sta na italijanskem bojišču žrtvovala svoje mlado življenje za domo.vino in cesarja. Karol počiva pri Tržiču na obrežju.' Jadranskega morja, Anton pa pri Sv. Martinu blizu Gorice. Naj jima bo kraška zemljica labka! — Clril Grnšek. Došla je žalostna novica, da je bil na ruskem bojišču obče priljubljen Ciril Grnšek zadef od sovražne granate. Bil je vpoklican due 10. aivgusta 1914 in sicer kot firnovojnik, Srčjno si je še želel videti svoj dragi dom, predr.o je šel na bojišče, pa božja volja ni bila t-ako. Udan je bil v voljo Najvišjega. Prestal je liude boje na severnem boji&6u. Vojskoval se je junaško. Vzet je bil iz bojne vrste in presajen v drugo, nebeško domačijo, kjer ne pokajo {iuške in ne grmijo topovi. Bil je edini sin -in mladenifi, vreden spoštovanja, dobrih in poštenih starišev, ki so ga že zgodaj v mlaldosti navajali na lepo, kršfiansko življenje. Sladko spavaj, dragi Ciril! Padli je bil doma iz Pečice pri Podsredi. — Franc Karničnik. Naš somišljenik nam poroča iz Razbora pri Slovenjgraidcu: Izvedeli smo žalostno novico, ki je presunife zopet rahločutno in ljubeziiiipolno materno isrce. Paclel je na južnem bojišču Franc Karničnik, blag in povsod spoštovaji mladenič. Pred letom je daroval tndi brat Anton življenje za domovi.no in frako je ostala stara maimica sama, žalujoSa. Vse nade, vsi upi, so ji splavalr po vodi. Uničene so vse obljube, ki sta jih dajala blaga sinova svoji materi pred odhodom in počiti bi moralo lnaterno srce, predstavljajoč si: Ne vidimo se nikdru' ve5! A navdaja naj jo tola,žilno upainje: Se vidimo se enkrat tam nad zvezdami! Tam, draga mamica, boš našla zopet svoja, sinova, tam ts bodeta sprejela junaka in stotero odškodovana bo& za sedanje gorje. Živjenje damo že in kri, a ped ne rodne zemljet Bolj srči nas junaška kri, in bolj pogum vam jemlje. — Tomaž Lorbek. Iz Bačkove, župnija S v. B e n e d i k t v Slov. gor. se poroca: Ob soški bojni fronti je padel dne 21. nov. 1913, od laške granate zadet, 21 lei star mladenig Tomaž Lorbek. Bil je prvi j;ol leta na srbski meji, a mesca julija je bil premeščen na italijansko bojiŠ5e k strojnira fiuškam. A njegovi trije bratje se nahajajo že od zafietka vojske na bojiščih.Pokoini mladenič je za svojo hrabrost še ob smrtf bil odlikovan s srebmo svetinjo druge vrste, katere pa žalibog ne more nositi. Ko je vzel slovo od domafiili, si je želel rožni venec in svetinjico Marije Brezmadežne, katero pa je labko nesel seboj v veCnost, da mu je pred .božjim Sodnikom krasila njegove prsi. Bodi mu soška zemljrea lahka! — Jurii Novak. Od S v. K r i ž a tik Slatine se poroča: Dolgotrajna vojska: zabteva mnogo žrtev. Nedavno smo dobili poroeilo, da blagega, nad vse delavnpga mladeniča Jurija Novak ni več med živimi. Padel je junaške ismrti za doinovino že dne 3. nov. 1915 na južnem bojiš&u pri Gorici. V vojake je bil poklican dne 26. oktobra 1914 in sicer k domobranskemu jiešpolku štev. 26: potem jo pa bil premeščen k dalmatinskiemu pešpolku štev. 37. Tam se ie skozi u\ skozi junasko bojeval. Bil je v najlepši mladosti, šelo 22 let star. Vsi ismo rajnega ljubili in spoštovali z-aradi njegovega milega in miroljubnega znaCaja, za to mu pa tudi ohranimo trajen spomin. Pokojnik je bil clan raznih društev in tudi ud mladeniško 'Marijine družbe. Ijepo je bilo njegovo življenje, zato je bila gotovo tudi srefina njegova smrt. Dragi domači, nai Vas tolažti zavest, <$& se enkrat snidete ž njim iam nad zvezdami, kjer ni veG vojske in trpljenja. Svetila mu nebpška lufi! — Franc Sraral. Iz Gorice pri Ra8ah nam pišejo: Franc Sraml, ki je služil pri 22. diviziji, ise je naha.jal devet mpsoev n!a, bojnem polju v Galrei.ii, in se je pogumno vojskoval. Vsled hude zime je ozobel v desno nogo. Zapustil je bojno polje dne 2&. aprila 1915 in se je prippljal v bolnišnico. V bolnišnici je bil devet mescev^ V nežni mladosti, v 24. letu, ie moral zapustiti ta sjvet in se prpseliti v večnost. Bi,l je spreviden s sv. zakramonti. Umrl je dne 20. jan., popoldne ob 4. uri, v Mariboru. Trajen mu spomin! — Ferdiuand Verblač. Z italijaoskega bojišča nani piše dne 17. ja.n. vojak 47. pešpolka M. Gurase: Tukaj nam je pobrala nemila smrt dne 16. jan. našega preljubega mladenieiaj in prijatelja narednika Ferd, Verblač, doma iz Jareiiine, ki se je junaško boril za uesarja in domovino že prej v Galici;i pet mesoev, pctem pa je pri-šel mesca avgusta sem na južno bojišče in je p!adel častne snirti, zadet od krogle italijanskega izdajalca. Zelo T>e pogrešamo, dragi nam Ferdinand, najbolj pa, T.Voji stariši, ki so gotovo stavili edine upe v Tebe. Vse Te je rado imelo in spoštovalo, zato Ti j>a, tudi ohranimo trajen !»pomin. Dragi Ferdinand! Počivaj niirno in sladko v slovenski zemljici! — Pozdrave pošiljajo: Dominik Kotnik, četovodja, iz Guštanja na Koroškem; san. vojak Franc Soko, doma od Sv. Bol(fenka v Sl. gor.; Jurij StambuliC, Četovodja iz Primorskega; Iv. Berglez, doma iz Poljean; Marthi Guirjse, doma iz La- porja; Anton Rozman. od Sv. Ožbalta ob Dravi; F. Peklar, od Sv. Jakoba v Slov. gor.; Karol Pliberšek \z Hoe; Lenarcl Lesjak iz Ribnice; Franc Z611y, doma iz Sirke; desetnik Ivan PrUtter; Ernest Kleinhapel, iz Kamnice.