Dopisi. Iz Gradca. Ni še dolgo, kar ao tukajšnji mestni očaki, graaki občinski zastopniki, prosili vlado za vpeljavo sploanega civilnega zakona. Graaki liberalubi hočejo poatave, vsled katere bi se moral vsakdo bvez izjema civilno ženiti. Poroka v cerkvi naj zgubi svojo vezilno moč, zakon naj postane samo p o g o d b a med ženinom in nevesto, za cerkveno postavo, po kateri je zakon le veljaven, ako se pred postavnim duanim pastirjem in pričami sklene, se ne vpraaa več. So li naši očaki to prošnjo iz lastnega nagiba skovali, ali so le v smislu katerega svojib preliberalnib državnih poslancev ravnali, mi ni znano; pa to mi je vendar predobro znano, da je civilni zakon, posebno ako bi postal obligatoričen, (t. j., ako bi se moral vsakdo civilno poročati dati) celo nepotreben in škodljiv: več potov, več pisanja in več — stroškov. Sicer si civilni zakon žele samo taki ljudje, katerim je vera prazna beseda, ali pa taki, ki ne marajo niti za zakon niti za ženitev. Zakaj se naeprotna stranka se do današnjega dne ni oglasila v tej zadevi, mi ni jasno. Zdeva se mi pa, da še vse dosedanje britke skušnjenašimljudem vendar nisooči odprle, in da se zopet hočejo zanašati na — Bog zna kaj. *) Roke križem držati in se zanašati na to, da morda presvitli cesar postave potem nebi potrdili, je po mojem mnenji nevarno. Svetoval bi toraj, da se slov. ljudstvo za svoje mnenje popraša, ter da se potem svetu naznani, da nikakor nočemo postav, katere niso niti potrebne niti dobre. Povejmo vladi naravnost, da črtimo iz vsega srca vse napiave, katere bi znale vest katoličana žaliti!Iz Celja 2. sušča. (Porotne sodbe za navadne velike hudodelnike.) Do zdaj smo v novejšem času le učene možč pred porotniki na zatožni klopi videli, kteri so s kakim spisom koga žalili; od 9. t. m. se pa začnejo porotniške sodbe za velike^hudodelnike, ki po mnenji okrožnih ali deželnih sodnij 5 ali več let težke ječe zaslužijo. Rokodelci, kmetje, kramarji, oštirji z učenimi profesorji in doktorji bodo sodili, je li hndobnež kazni kriv ali ne? Za tekoče leto bilo je 352 možev po vseh krajih naše okrožne sodnije zaznamovanih, izmed kterih se za vsako četitletje drugih 36 poglavitnib porotnikov izvadlati mora. 68 je Celjanov, izmed kterih se vsakokrat 9 namestnikov odloči, ako bi eden ali jib več od prvih izostalo. Ti možje bodo imeli plačila za vsako uro hoda 1 gld., za evoje posedanje pri sodniji pa ne prejmejo nikakoene plače. Ker pa *) Žalibog imate cel6 prav! Toda Ijudstvo ui samo krivo. Vredn. nektere obravnave po 2—4 dni trpijo, bodo imeli gg. porotniki raznn zgube časa ae tudi lastnih stroškov, in ker je denešnje dni veliko hudodelnikov, bo takih porotniških obravnav pri naai obširni okrožni sodniji do 60 vsako leto, tedaj bo tudi dežela novih velikib stroškov imela. Skuanje in zgodovina porot pa tudi kažejo, da se marsikateri hudodelnik pri porotah brez kazni zmuzne, kar budobije le pospešuje. Velika večina imenovanih porotnikov je brez vse pravoslovne vednosti, malokteri utegne tudi dovolj prebrisan biti, da spozna piave uzroke in namene, ki so hudodelnika vodili. Zopet torej nastopimo pot poskušenj, ki utegnejo v drugič pokazati, da to — ne sodi. !z Oravinske doline pri Monšbergu 23. sveč. (S r e u j s k e v o 1 i t v e.) Volili smo 5. svečana pri srenjskem predstojniku 12 odbornikov. Da si je veliko ljudi volitve se udeležilo, je vendar pod vodstvom obče spoštovanega in pravičnega komisarja v Ptuju, gospoda R u p n i k a, vae v lepem redu se zvršilo. Tjeden potein, t. j. 12. sveč. je bila volitev srenjskega predatojnika in 3 svetovalcev. Soglasno emo odbili prvega predstojnika Tarkuža, zavoljo njegove nemarnosti, ker ni imel skrbi za srenjske ceste, mostove in brvi, in smo volili umnega moža Jak. Korošca, ter upamo od njega, da nam bode omenjeno zamudo popravil in zaostale dela dovrail. Tri svetovalce morali smo trikrat voliti. Najstareji odbornik, Fr. Sagadin, je oddane volilne listke na glas bral, pri tem pa nekoliko preveč na sebe mislil. — Sagadin! od kod si pa dobil 8 glasov? 6 odbornikov pred živim Bogom priseže, da niso za te glasovali! — Zatorej moramo take ljudi, ki sami sebe volijo, v ,,Gospodarjuu rasglasiti, znabiti ga bo vendar kaj sram. Volitev je stvar, ki prihaja iz zanpanja. Kdor ga nima, ga s tem še manj zasluži, če 8e vsiluje, in zgodi se mu po besedab sv. evangelija: ,,Kdor se povzdiguje, bode ponižan.1' Eden v imenu 6 monšperskib srenjskih odbomikov. Iz Artič. (Kozč —volitev občinskega predstojnika. — ^Slov. Tednik.") Tudi pri nas, zlasti od novega leta sem, koz6 hudo razsajajo. V dveh r&esecih jih je 17 nmrlo — kolikor v5asih v celem leta komaj — in med temi 11 na kozab. — 5. preteklega meseca bila je tukaj volitev obč. predstojnika, ki je za naao stran piav vesel izid imela. Ker volilci niso bili med seboj sporazumljeni, so se glasovi zelo razcepili, dokler uista dva dobila enako veliko glasov, zmed kterib je srcčka padla na poštenega in brabrega bianitelja narodne in pravne stranke in zvestega prijatelja ,,Slov. Gospodarja", Jožefa Pintariča, ki je tudi pri zadnjih volitvab v državni zbor trdno kot steber stal na strani g. Kosarja in vse zapeljivce, ki so ga hoteli na nasprotno stran privabiti, jttnaško odbijal. „81. Tednik" se je hotel tudi pri nas vriniti, ter se je enemu krčmarju pošiljal. kteri si ga ni bil naročil. A ta, knialo previdivai, kam pea taco moli, si je pismeno daljesnje pošiljanje prepovedal. Pač slabo blag6, ki se tako vsiluje!