37. štev. V Ljubljani, nedelja 9. februvarja 1919. II. leto velja v Ljubljani ž oslo leto . K 56-— pel leta . . „ 28— •‘»trt leta « . . B 14-— mesec . 5 ■_ Vetja s;o pošti ? celo leto naprej K 60 za yo1 leta „ , 30 četrt letu „ „ 15 vst »n mesec » 5'50 Na pismene p.aročbe bre* pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino £8§T po nakaznici. -‘o po po- Urettnlžtvo jt aa Starem trg« upravnlstvo je na Marijinem trgu S Telefon štev. 360. štev. 19. Štev. H. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja HO vinarjev. Vprašanjem glede inseralov t. dr. sc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankinjo. — Rokopisi se ne vračajo. Eksportne smeri naše industrije. Pod bivšo monarhijo industrijske stroke na slovenskem ozemlju niso dosti izvažale. Izjema je bila le glede kovinske, lesne, papirniške, kemične, slamnikarski veieobrti. Diuge niso prišle dosti v poštev. Z novimi državnimi mejami se razmerje spremeni in naloga vseh čimteljev je takoj ukreniti vse potrebno, da se zasigura obrtnim izdelkom ne le dosedanji trg, temveč da se proizvodom naše obrti pridobč nova odjemališča. Lesna industrija je predvsem zalagala Italijo. Pošiljal se je tja rezan les (deske In trami), oglje. Apeninski Polotok pa ni samo konsument, temveč še v večji meri posredovalec in dobavitelj Orijenta. Naša obrt se mora osvoboditi italijanskih mešetarjev in stopiti v direktno zvezo z bogatim Egiptom in po možnosti z zapadom (Francija, Španija!). Predpogoj za to je lastno trgovsko brodovje, oz. dokler ga nimamo v zadostni meri, zasigu-ranje zmernih prevoznih cen na francoskih in angleških ladijah. Nekatera podjetja, 11. pr. tovarne lesenih kopit v Sevnici so že pred vojsko imela odjemalce v južni Aziji in Ameriki. Kovinarstvo je razpečavalo izdelke na BaUanu, Rusiji, Italiji, Španski. V agrarne, industrijsko zaostale države se je izvažalo kmetijsko orodje: krampi, sekire, kose. Na svetovnem trgu se je moglo obdržati le malo podjetnikov. Edino kranjska industrijska družba je zalagala s svojimi izdelki (palčasto in obročno železo, vsakovrstnimi žicami, pločevino, obročnim železom, elektrodi) tudi južno in jugovzhodno Azijo, Afriko in južno Amenk«. V mnogo manjši meri so eksportirale za svetovni trg akcijska družba v Beli peči in združbi na Muti in v Štoreh. Ostale tovarne so producirale za bližje odjemalce na Ogrskem, Galiciji, Bukovini. Treba bo mnogo truda, da se dosedanji trgi obdrže. Mnogo je odvisno od prihodnjih trgovskih pogodb. Skrb producentov bodi, da se poiščejo novi od- jemalci v Bulgariji, Rurnuniji Rusiji. Predilna industrija na našem o-zernlju ni bila kaj razširjena. Ovirala jo je močna tuja konkurenca. Kljub vsem neprilikam je pa eksportirala na Balkan in sploh Orijent. Teh trgov se bode tudi v bodoče držati, kajti na kako konkurenco z industrijskim zapadom ni misliti. Morda se ji posreči dobiti posamezen odjemalec na Ogrskem in v Rusiji. Kaj posebnega pa pri danih razmerah ni pričakovati. Kemična velika obrt je producirala nekaj špecijalnih fabrlkatov in z njimi uspešno konkurirala v inozemstvu. V velikih množinah je producirala razne kisline kemična tovarna v Hrastniku in jih izvažala na zapad. Precejšen cksport v Ameriko in vzhodno Azijo je imela tudi ljubljanska tovarna za klej. Značilno-je, da si kljub agrarnemu značaju slovenskih dežel nismo znali ustvarili niti ene znamenitejše tovarne za špirit, drože in škrob. Edino večje podjetje te vrste v Račjem pri Mariboru proizvaja izključno za potrebo Slovenske Štajerske in niti ta ne zadošča. To pomanjkljivost treba popraviti; odjemalcev na Balkanu ne bo manjkalo. Špecijalni proizvodi tovarn za minij, svinčeno belino in gladico na Koroškem se bodo mogli razpečavati po celem svetu. Usnjarstvo in čevljarstvo je na Slovenskem zelo razširjeno, produciralo je pa večinoma za odjemalce v južnem delu bivše monarhije in le največje tovarne so eksportirale na Balkan. Mislim, da ima usnjarstvo lepo prihodnjost tudi v ostalih manj indu-strijalnih državah, Rusiji, Španiji. Papirništvo ima v Sloveniji glavni predpogoj za glavni obstanek: množino lesa. Ta stroka spada med naj- bolj izvozujoče. Izdelki večjih tovarn so se prodajali po celem svetu; največji del je šel v bližnji in daljni Orijent. Papirna industrija je zmožna znatnega povzdiga in procvita. Slamnikarska velika obrt ni eksportirala direktno iz tovarn. Pošiljala je svoje izdelke podružnicam v večjih krajih monarhije, ki so jih prilagodile modi in jih potem razposlale odje- malcem. Blago je šlo v Nemčijo, Francijo in tudi Ameriko. Orijent je radi svojih tipičnih pokrival neznaten odjemalec. Svetovna eksportna firma za lo-ščene izdelke je tudi znana Westenova tovarna v Gaberjih pri Celju. S tem bi bile glasom eksportne stroke izčrpane. Znatne produkcije premoga in kovin tu ne omenjam, ker spada pravzaprav v praprodukcijo. Tudi se je glavni del premoga porabil doma, v Hrvatski in jugozapadni Ogrski. Pri tem ostane tudi v novih razmerah. Znaten bode pa izvoz srebrne, cinkove in svinčene rude oz. njih raztopin. Prodajale se bodo v nemško Avstrijo, Ogrsko, Češkoslovaško, Švico, Italijo. Takoj po sklepu miru nas čaka velika kriza. Vzrok je enostaven. Vse države, tudi zmagovite, bodo hotele izboljšati valuto in bodo vporabile načela starih merkantilistov: Kolikor možno izvoziti, čim manj uvažati. Pri teh avspicijah ni možno računati s kako vspešno, konkurenco na tujih trgih z izjemo lesne obrti, papirništva ev. tudi gradbene industrije. Veliko obrt na Slovenskem bo treba v lastnem ozemlju ščititi, da je ne zaduši tuja dozdaj po vojski ovirana nad-produkcija. Za naše razmere nam zadostuje, da se ta preskušnja srečno prebije. Prihodnjost bo pa tistega, kdor se ne bo strašil začetnega rizika. In te lastnosti se moramo še lenaučiti. Kdor se zanaša le na državno pomoč, je že v naprej izgubljen. To uči žalostni vzgled ruske, pa tudi ogrske in sploh vseh umetno kdltviranih industrij! Slovenski delavci ob meji. (Dopis iz Maribora.) Gospod urednik! Članek o »Narodni Socijalni Zvezi“ sem čital z velikim veseljem in vsi zavedni slovenski delavci smo zelo veseli, da se je N. S. Z. probudila zopet k življenju, k novemu lepšemu življenju. Leta 1914 smo ustanavljali tu podružnico N. S. Z. Priglašenih je bilo nad 400 članov, kar je bilo za tiste dni zelo veliko, kajti delodajalci, vlada in vse je takrat bilo zakleto zoper narodno zavednega delavca. Povsod so pro-težirali socijalne demokrate, ki so bili priganjači Nemcev ter najhujši nemškutarji. Smelo rečem, da nam je tukaj socijalna demokracija raznarodila več Slovencev kakor pa vladni sistem. Terorizem socijalmh demokratov je bil velik. Slovenski delavec, ki se jim je zapisal, se je potujčil. Zato pa je vedno bolj rastel odpor proti nemšku-tarskim socijalnim organizacijam. Da se naši sociji nič niso spreobrnili, kažejo jasno dogodki zadnjih mesecev, posebno pa še zadnjih dni. Ko se je proglasila Jugoslavija, so ji nasprotovali. Organizirali so celo štrajk ter tako hoteli u-propastiti našo jugoslovansko upravo. Vedno so se vozili v Gradec in na Dunaj k svojim bratcem po svete in po pomoč. Znarto je, da je Dunaj in Gradec denarno podpiral rovanje zoper Jugoslavijo inorganiziralštrajk. Narodno zavedni železničarji, poštarji, uradniki in delavci smo bili, ki smo preprečili hudobne nemške nakane. Ko so videli, da se jim tij hove nakane ne posrečijo so se začeli izdajati za Jugoslovane. In res mnogi smo jim šli na limance, a pri zadnji demonstraciji so pokazali svoje pravo lice, ki pa je vse drugo kot slovensko. Prav ljubeznjivo so nas vabili v svojo družbo, naj gremo skupno ž njimi pozdravit amerikansko misijo. Hoteli so nas pa le izrabiti in nas speljati na led. Od nemškega delavskega sveta se je dalje časa pripravljal demonstracijski, revolucijski pohod po mestu. Delali so jako tajno, tako da nismo vedeli, kaj se pripravlja. Kot pošteni tovariši smo šli ž njimi, saj smo mislili, da so tudi oni pošteni. Ko smo korakali skozi mesto proti okrajnemu glavarstvu, so se začeli ovijati s frankfurtarskimi in nemškimi trakovi in cunjami, začeli vpiti na vse pretege „Heil“ in druge klice. Izpre-videli smo takoj, v kak namen'so nas hoteli porabiti in zakaj so bili tako ljubeznivi. Seveda smo se odstranili iz sprevoda. VLADIMIR LEVSTIK. 18. nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Naši so imeli pa vizito; vse dopoldne je sedel pri njih, pa tak nobel gospod je bil — kaj pravim! — grof je, resničen grof . . . Mlad je in lep kakor iz cukra, po prfemu diši in pravi, da še pride; gospod prefesar so se mu poklanjali skoraj do tal. Rajtam, da se ženi pri gospodični!« Kmalu potem je slonel hišnik pred vrati, sesal svojo pipo in premišljal Maričkino vest. Na koncu Gorenjske ulice se je užgala prva svetilka; toliko da ■ je spoznal v somraku trgovca Brenčurja, gospodarja sosednje hiše, ki ga je dobrodušno opilil po rami ter vprašal: »Nu, kaj bo novega, Tine?« »O, dosti,« je zagodel Martin prevzetno. »Grofa smo imeli v hiši, pa še kakšnega! Ves dan je sedel pri gospodu, in bratovščino sta pila, čč se ne inot m, Dejal je, da pride jutri spet, ker se misli ženiti z našo frajlo. Gospod sc kar na glavo postavljajo od veselja, in prav imajo, saj je hudo pripraven fant.« Brenčur je komaj dočakal ure, ob kateri je hodil k »Zelenemu prešičku«; ves zaripel je planil med goste: »Ali veste novico, gospoda! K mojemu sosedu, k Pohlinu, se je pripeljal grof, pravi grof, če ni kar vojvoda, vrag ga potuhtaj! Z dvema paroma konj se je prifural, v fraku in cilindru; še zdaj sedi tam in Šampanjke pokajo, da se cedi po stopnicah. Pravijo, da snubi Pohlinovo hčer!« Gostje so sprejeli novico z vsesplošnim »Aaai« ki je v naši brljši družbi predpisani vzklik začudenja; nato so odreveneli za svojimi četrtinkami, lepeč z očmi na obrazu gospoda Brenčurja, kar je takisto sprejeto v obred. Toda Brenčur ni povedal ničesar več; mogočno je sedel na svoje mesto, čuteč, da je postal junak večera, ter se udeležil proste debate, ki je završela od vseh stran:. Sega zahteva, da vprašajo prinašavca novice za vsako stvar najmanj desetkrat po vrsti; vrli trgovec je odgovarjal, kakor bi povedal vsakpot nekaj novega, mežikal tu in se muzal tam, češ, to bi zijali, če bi smel reči vse, kar vem ! Navzoči kupci, odvetniki, uradniki in ostala elita naših pivcev so padli po humanistu in njegovem grofu s požrešnostjo gladnih volkov: saj je znano, da polni dupline »Zelenega prešička« večer za večerom le skupna želja, zvedeti, kaj je novega in prežvečiti, kar se je zgodilo čez dan; rebuljica, klobasice, pa mečice in druge okrogline natakarice Minke so le priboljški k tej duševni gostiji. Razbrzdane kombinacije, zoper katere je moral snoči naš dični Smučiklas povzdigniti svoj glas, so oživele iznova, četudi je vsak priznaval, da je težko pogoditi pravo. Recimo, da ne gre baš za vseučilišče in je Pohlin nedolžen, kar se tiče klerikalnih spletk; toda nekaj mora imeti na vesti: kako bi se drugače drznil počenjati stvari, ki jih svet ne ve in ne pozna? Z eno besedo, njegova grofovska istorija se je zdela gospodom skrajno sumljiva; nihče ni povedal na glas, da zato, ker so naši ljudje hudo zavidni posvetne časti in odlike. Grof, ki se pripelje v hišo z dvema paroma vrancev — bogve kako je prišlo na dan, da so bili natanko vranci, ne belci! _ je vsekakor velika živina; mari ne premore mesto dovolj vrednejših takega obiska? Sleherni seje čutil zapostavljenega ter se v duhu primerial s Pohlinom, koliko boljše bi mu pristopilo kriviti hrbet pred visokim gospodom. In takšen fevdalec, ki se zaliva s sektom, ne da bi bil prej cvička pijan, ter govori skozi nos in spi pri kneginjah, bi se ženil s Pohlinovo tutko? Nihče ni hotel pritrditi Brenčurju v tej reči; ali kaj je bilo potem resnica? Z nestrpnostjo so čakali profesorja, kdaj se pojavi sam in prežene dvojb oblake; toda ni ga bilo, kakor bi jim hotč nagajal. Ura je udarila enajst; Smučiklasov stol je bil tudi še prazen. Marsikdo se je napil od srčne bolečine; povsem hladan in trezen je ostal samo profesor Bilban, ki je filozofsko srebal svoje vino ter pokal vržinko za vržinko, ironično zmrdevaje z brkatim hcem in zamišljaje nov, globokoumen odlomek svojega »Življenje stenic«. Dozdevno protislovje med Pohlinovim revolucijonarnim izbruhom in njegovim občevanjem z aristokrati je bil opredelil že v prvem hipu kot »ineksistenten problem«. (Dalje.) Ko so prišli pred okrajno glavarstvo, so zatulili svojo „Wacht am Rhein", ki je v Nemčiji že prepovedana, ker se tam- bojijo Francozov in so postali nekoliko previdnejši, le naši Nemci so ostali stari suroveži. Kričali so: kje so nemške zastave! Videli smo, kako so pomagali hajlati pri celem pohodu skoz gosposko ulico do rotovža delavci iz delavnice, organizirani pri slovenskih socijalnih demokratih. Druhal je poskušala razorožiti stražo in vdreti na magistrat. Padlo je več strelov iz množice proti straži. Vojaštvo je odgovorilo s streli in nastala je grozna zmešnjava. Prej tako bojevita druhal se je spustila v divji beg. Trgali so se plašči in nemški trakovi. Nemški ali bolje rečeno nemškutarski sodrugi zastrupljajo revne delavce. Zato pa poživljamo vlado, naj poskrbi za to, da se taki hujskači, ki divje agitirajo za nemško Avstrijo, odstranijo, da ne bodo še nadalje okuževali okolice. Narodna Socijalna Zveza pa naj takoj oživi svojo podružnico v Mariboru. To jo nujna potreba. Slovenski delavci se ne damo več za nos voditi s o-cijem ter se izrabljati proti naši državi Jugoslaviji. Našim nemškutarskim socijem je toliko za dobrobit slovenskega delavca, kot za lanski sneg, njim gre za nemške interese. Svoje razredne interese bomo uveljavili že sami zavedni slovenski delavci. — Ne potrebujemo več nemških jerebov in če imajo tudi leskeče socijalno-demokratične suknjiče. Vodstvo Narodno Socijalne Zveze pa nujno prosimo, naj ne trati dragocenega časa s tem. da sedaj ustanavlja podružnice v Ljubljani in predmestjih ter po Kranjskem temveč sem na mejo pohitite na Štajersko in Koroško. Nujno potrebne so podružnice N. S. Z. v Mariboru, Guštanju, Prevaljih, Črni itd. Tu čaka N. S. Z. veliko, nujno in — zelo hvaležno delo. Slovensko delavstvo, uslužbenstvo in uradništvo — saj smo vsi proletarci — združimo se v veliko organizacijo Narodno Socijalno Zveze, ki se bo borila za koristi slovenskega pro-letarstva. Združimo se v N. S. Z. ter sami zastopajmo svoje interese. Jugoslavija. Ameriška misija v Mariboru. Maribor, 7. februarja. (Lj. k. u.) Včeraj dopoldne je prispela v Maribor komisija, obstoječa iz enega nadporočnika američanske misije v Bdlgradu in okrajnega glavarja v Ljubljani dr. Govor, ki ga nisem govoril ob otvoritvi dramskega gledališča dne 6. svečana 1910. Slavno občinstvo! Ker se nihče iz poklicanih ne oglasi, da bi izpregovoril k pomembnemu dogodku, ko smo se prvič zbrali v drugem slovenskem gledališču v Ljubljani, dovolite, da kot človek iz občinstva v našem imenu pozdravim ta večer s tisto prisrčno radostjo in navdušenjem, ki ga čutimo v tem tre-notku mi vsi. Zdi se mi to tem bolj potrebno, ker bi s’e mogoče naš molk na drugem mestu razlagal kot izraz tihega očitanja, Češ da nismo prišli po vsej pravici v ta novi dom. Toda v naših srcih takega očitanja ni in zalo 5 polnim glasom povdarjamo, da smo prišli sem kot popolnoma upravičeni dediči svojega lastnega posestva. Mi vemo dobro, kako se je ta hiša zidala, vemo, da ji je položil temelj oni zavod, ki je s slovenskim denarjem gradil nemška kulturna in nekulturna podjetja v Ljubljani, in streho je postavil »cesarski dar" 10.000 K, ki je bil plačan baje iz lastnega žepa. Mi torej vemo, da je bilo to gledališče plačano z našim denarjem, z onim, ki ga je naše ljudstvo znosilo v „Kraiij-sko hranilnico" in z onim, ki ga je Senekoviča kot vodje vseh prehranjevalnih zavodov v Sloveniji, da prouči prehranjevalno stanje v Mariboru in okolici. Sprejela sta komisijo vodja mariborskega okrajnega glavarstva dr. Lajnšič in vladni komisar dr. Pfeifer. Nemške laži. Ljubljana, 7. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad je objavil po parlamentarni korespondenci posneto vest, glasom katere je izročii koroški poslanec Nagele državnemu tajniku za zunanje stvari dr. Bauerju protest proti Jugoslovanom, ki so baje aretirali in internirali vse nemške železniške uradnike in strojevodje v Spodnjem Dravogradu. — Z ozirom na gorenji protest izjavlja štajersko obmejno poveljstvo uradno, da v območju tega poveljstva ni bil še nihče aretiran, interniran ali izgnan zaradi tega, ker se je priznal za Nemea ali izrekel za Nemško Avstrijo. v---------------------------- Boji na Štajerskem. Položaj neizpremenjen. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 8. t. m. dopoldne iz uradnega vira: Položaj na naših severnih mejah na Štajerskem je neizpremenjen. Cmu-rek je v naših rokah in so vesti, da so ga zavzeli Nemci, neresnične. Ameriška komisija na Koroškem. Komisija v Apačah. Apače, 5. svečana 1919. Danes popoldne je šla tu skozi (Miklavc - Galicija- Borovlje) ameriška komisija. Zbralo se je, vkljub temu, da je prišla popolnoma nenadoma in da se je izvedelo o prihodu še le, ko je šla že iz Galicije proti nam, dosti ljudi, ki so Amerikance navdušeno pozdravili in na tozadevno vprašanje enoglasno povedali, da hočemo Jugoslavijo. Šolski vodja Josip Jeki ’ je povedal, kako je bil leta 1914 brez povoda zaprt. Pozneje da je bil vtaknjen vkljub bolehnosti v vojaško suknjo. Moral je zapustiti otročiče in ženo inv njegovo hišo je bil poslan mlad, čil in zdrav nemškutarski učitelj samskega stanu. Pri vojakih je bil označen s „p. u.“ in kot tak tako mučen, da je izgubil popolnoma zdravje. Gosp. Jeki je kot predsednik „Slov. čebel, društva za Koroško11 povabil gospode, da pokusijo koroško strd, kateremu vabilu so se gospodje radi odzvali. Mala gostoljubnost v visočini 820 m jih je očividno razveselila. Ponovno so to izražali in se zahvaljevali. Gosp. Jeki pa jim je pri odhodu povedal, da koroškim Slovencem pod Nemci ali z Nemci ni mogoče živeti, ker ti so barbari. pošiljalo avstrijskemu cesarju na Dunaj. Ako pa bi kdo ugovarjal, da so to gledališče postavili Nemci, in da smo jim ga vzeli — pokažimo na vse one kulturne zavode, ki smo jih zidali mi in so jih nam vzeli oni in videli bodete, da je poslednja krivica manjša od prve. Mi pa stojimo na tem, da se ni nikomur zgodila krivica, pač pa se je zgodila pravica njim, ki so bili prevarani in okradeni. Zato smo s ponosom stopili v ta hram. Danes je za slovensko gledališče zgodovinski dan. Naša mlada dramatična umetnost si je priborila drugo nemško trdnjavo v beli Ljubljani. In če se ozremo okrog, moramo priznati, da je bila ta trdnjava vredna tega malega boja, kolikor ga je bilo treba, da smo si jo osvojili. V nasprotju z odurno zunanjostjo je notranjost tega gledališča naravnost presenetljivo prijetna in zdi se mi, da čitam na vseh vaših obrazih to neprisiljeno priznanje. Zato sem tem bolj občutil, kako opravičena je bila naša misel, da je treba to gledališče odpieti slovenski dramatični umetnosti. Znano nam je, kako se je to zgodilo: javnost ga je zahtevala, javnost ga je osvojila, in zato ima javnost danes pravico, da sc raduje v njem. Slovenska dramatična umetnost je bila pred pol stoletjem ubogo ne- Opozorilo se je gospode tudi na daleč, na severu se nahajajoč© etnografsko mejo. Nemške farbarije o Koroški. Celovec, 7. febr. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča službeno: Samoodločba je do danes v 62 občinah spornega ozemlja skoraj končana. Uspeh ic tale: Število upravičenih volilcev znaša 74.447. Vseh oddanih glasov je 61.899. Od teh se je v prilog Nemški Avstriji odločilo 61.491, to je 85 odstotkov, v prilog kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev pa 360. Praznih glasovnic je bilo 58. — (Op. Lj. k. u.: Račun se nikakor ne ujema!) Pod italijanskim jarmom« Zapiranje naših ljudi v Dalmaciji. Split, 8. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča iz Visa: Tukaj so pričeli Italijani zadnjih deset dni izganjati neijube osebe. Mesto morajo zapustiti poštni upravitelj Franjo Bonačič, pristaniški kapitan Mikasovič, slikar prof. Marinovič in akademik David Bonačič. Izkrcavanje orožja in municije. Split, 8. februarja. (Lj. k. u.) „Jadran“ javlja, da izkrcavajo Italijani v Starem gradu na otoku Hvaru številne oddelke topništva in velike zaloge municije. Prebivalstvo je zelo razburjeno. Kopičenje vojaštva in vojnega materijala v Dalmaciji. — Nova nasilstva in aretacije. Šibenik, 7. februvarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski tisk. urad poroča: Semkaj je prispelo zopet mnogo italijanske vojske. Štejemo okoli 4000 mož, 30 ladijskih topov, 10 okiopnih avtomobilov in več vagonov ročnih bomb. — Poverjenik poglavarstva Budini je pozval Marka Stojiča in ga vprašal, ali hočejo Jugoslovani v Šibeniku še nadalje izdajati svoj list. Stojič mu je to potrdil. Čez dva dni je prišlo v hrvatsko tiskarno italijansko poverjeništvo z dvema častnikoma in 12 ka-rabinerji in proglasilo tiskarno za rekvirirano. — V PrimoŠtenu je bil dne 4. februarja zaradi politične propagande aretiran učitelj Ante Jurni, oče štirih otrok. Mirovna konferenca. Jugoslovansko-italijanski spor pride na vrsto v nekaj dneh. Berlin, 8. febr. (Lj. k, u.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča : „Rotter-damsclie Couarant“ javlja iz Pariza, da so dela mirovnega posveta veliko bolj napredovala, kakor se splošno misli. Najvažnejše zadeve in sicer bogljeno dete, ki ni imelo v Ljubljani svojega pristrešja. Ko so Čehi 1. 1868. polagali temelj svojemu nar. gledališču, je bita slov. dram. umetnost še brezpravna v svoji domovini. In vendar je takrat, (1. 1868.) tedanji tajnik „Dram. društva*' Fr. Levstik zaklical, da je dramatična umetnost cilj vsake kulture, da se v nji kažejo velika dela velikih narodov. Odločno je zahteval, da se otvorijo vrata dež. gledališča naši domači umetnosti, 'loda zaman. Naša mlada umetnost je bila beraški otrok, ki leži pred bogatinovo hišo. Visoke nemške dame so se zgražale ob misli, da bi Slovenci sedeli v njihovih ložah. Komaj enkrat na teden se je dovolilo slovenskim igralcem igrati kako slovensko igro. Razmere so bile take, da se je naša „Talija“ preselila v „Čitalnico“. In ko j.i gospodi vred, vrnil je Taliji njen dom in — taki at je zatrepetala tudi nemška Muzica v svetem strahu. En sam napad in njena trdnjava je padla. Tako je moral slovenski narod priboriti že drugi dom svoji razširjajoči se umetnosti. Priboril si je prvič in drugič pravico nastopiti v svoji lastni hiši — kajti oboje je bilo zidano za njegov denar. Mi pa moramo dokazati, da ne znamo samo piidobivati trdnjav, ampak da znamo iz političnih zavodov in nemških kabaretov delati, ustvarjati domove umetnosti. Piepri-čan sem£ da bo slov. drama tu prebivala le prehodno dobo in da bo tekom polstoletja stala v Ljubljani večja ponosna stavba z napisom: Slovenska drama. In sedaj se mi zdi potrebno, da vsem tem, ki so se borili za razvoj naše dramatične umetnosti, vsem njenim prvim bojevnikom in vsem, ki so za njo živeli, trpeli in delali, da vsem tem, in tudi pa onemu občinstvu, ki se je vedno zavedalo, kakega pomena je za \sak narod njegova dram. umetnost, zakličemo: Slava. Dr. I. L. stvo delavcev je nadaljevala, razmo-trivati načrt, da se imenuje permanentna mednarodna komisija za varstveno zakonodajstvo delavcev. Posvetovala se je glede šlevila zastopnikov viad, delodajalcev in delavskih organizacij. Komisija se je izrekla za to, da se pripuste ženske. Pariz, 7. februarja. (Ljub. k. u.) Reuterjev urad poroča: Snoči je bila v hotelu „Giillenu“ seja komisij za zvezo narodov. Kot člani komisije so bili navzoči: kot zastopnik Čehoslo-vaške republike dr. Kramar, za Grško Venizelos, za Polisko Dmovvski in kot zastopnik Rumunske Diemandi. Odsek je začasno odobri! nekatere nadaljne člene načrta. S tem so dosegli sporazum o gotovih zelo važnih vprašanjih, ki se tičejo resničnega delovanja zveze narodov. Približno polovica načrta je s tem dovršena. Imenovali so generalno tajništvo, sestoječe iz Clusela, lorda Percija in Stephensona. Za svobodo mo;ja. Amsterdam, 7. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dim. kor. urada poroča „Morning Post“, da so Wilson in ameriški zastopniki formulirali načrt glede svobode morja. Elaborat, ki ga bodo predložili mirovni konferenci, vsebuje nastopne točke: 1. Noben narod ne sme imeti tako močnega brodovja, da more sam izvrševati kontrolo na morju. 2. Vojni običaji se ne smejo med vojno spremeniti. 3. Vsak narod, bodisi vojskujoč se, bodisi nevtralen, je odgovoren ža izpoljnjevanje pomorskih običajev med vojno. 4. Pojem „prepo-vedano blago“ se mora v miru natančno določiti. Nobena nevtralna država ne sme vkrcati prepovedanega blaga in nobena ladja ne sme poizkusiti, predreti blokado. 5. Uporabo podmornic se mora omejiti ali še bolje prepovedati. Hrvatska izvedeniška komisija. Curih, 8. febr. (Lj. k. u.) Hrvatska izvedeniška komisija za pariško mirovno konferenco je dospela včeraj v Curih in je po kratkem odmoru nadaljevala svoje potovanje v Pariz. S komisijo potuje tudi član jugoslovanskega komiteja dr. Gmajner. Čehi so v jugoslovansko-italijan-skem sporu nevtralni. Dunaj, 8. febr. (Lj. k. u.) Čeho- slovaški korespondenčni urad poroča: »Neue Freie Presse" prinaša razgovor s predsednikom Masarykom o stališču čehoslovaške republike napram jugoslovanskim in italijanskim sporom. Masaryk je izjavil popolnoma nevtralno, da je čehosiovaška republika že dalje časa v prijateljskih odnošajih z Jugoslovani, z Italijo pa je imela ves čas vojne tesne stike. Italijani podpirajo naša stremljenja ter so za vojne oborožili čehoslov.aško armado v Italiji. Radi teh okoliščin moramo biti popolnoma nevtralni. Političen pregled. Ameriška študijska komisija na Dunaju. Dunaj, 8. februarja. (Lj. k, u.) Dun. k. u. poroča: „Neue Freie Presse" piše danes, da je američanski mornariški oddelek, obstoječ iz 0 častnikov in 9 podčastnikov dospel na Dunaj, da bo sodeloval pri delih ameriške študijske komisije. Masarykova zahvala. Ljubljana, 6. febr. Ljubljanski korespondenčni urad poroča: Predsednik Čehoslovaške repuoltke, dr. Masaryk, prosi za objavo nastopnih vrst: Cbdržel jsem pfi svem ndvratu tolik dopisu že pfi ndvalu neodkladn^ch pracf mnč nenf možno vsč, pisatelum odpovčdšti a zvldšt podčkovati. Prosim tudiž, abyste la-Skavč prijali toto me dikuvzdani. V Praze, 7. unora 1919. President T. G. Masaryk. Boljševiki — morilci na debelo. Amsterdam, 8. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Glasom tukajšnjega lista poroča ,,Times" iz Hel-singforsa: Ruske velike kneze so usmrtili dne 28. januarja na dvorišču jetnišnice v Deljabinsku, predmestju Petrograda. Z velikimi knezi vred je bilo ustreljenih še 172 ljudi, in sicer 144 moških in 28 žensk, ki so jih boljševiki dolžili, da so bili člani ta-kozvane angleško-francoske organizacije. Vsi veliki knezi so umrli dostojanstveno. Veliki knez Nikolaj Mihaj-lovič je bil tako bolan in vsled gladu tako oslabljen, da so ga morali na nosilnici prinesti na dvorišče. V tej legi so ga tudi ustrelili. Usmrtitev je izvršil oddelek mornarjev in Kitajcev v prisotnosti članov izredne komisije za boj zoper protirevolucijo. Nemško izsiljevanje. Ljubljana, 8. febr. (Lj. k. u.) Uradno se objavlja: Deželna vlada je dovolila za pie-voz posebnega vlaka srbskega Rdečega križa iz Buchsa v Jugoslavijo pet vagonov premoga, ker se je Nemška Avstrija sicer branila, dopustiti pievoz vlaka preko njenega ozemlja. Razen tega je deželna vlada dovolila osem vagonov premoga za prevoz srbskih vojnih ujetnikov in bolnikov, čakajočih na transport iz Hatzleins-dorfa in Turkersdorfa. Pogajanja za spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo. Berlin, 8. febr. (Lj k. u.) Dun. kor. urad poroča: Kakor javlja „Berliner Tageblatt" iz Weirnarja, bo v ponedeljek ali v torek državna vlada naprosila narodno skupščino, da se pooblasti za pogajanja glede spojitve Nemške Avstrije z Nemčijo. Profesor Hartmana se je zvečer odpeljal na Dunaj, da se udeleži priprav za narodno skupščino na Dunaju. 19. ali 20. t. m. se vrne zopet v Weimar v spremstvu članov dunajske vlade. Pogajanja glede spojitve Nemške Avstrije z Nemčijo se bodo nato takoj pričela. Dopisi. Bled. Iz laškega vjetništva je pobegnil Tonček Peternel iz znane narodne rodbine Peternelove na Bledu. Po skoraj štiritedenski doživljajev polni pešhoji iz jugoslovanskega taborišča v trdnjavi Veroni, se mu je posrečilo, da se je zglasil ob demarkacijski črti pri srbski posadki. Njegov brat Franci se nahaja ta čas kot srbski častnik pri štabu armade v Ljubljani. Kranj. Z ozirom na dopis v št. 31. z dne 2. t. m. se opravičuje okrajni glavar g. Schitnik in nam piše med drugim sledeče: Ni res da sem jaz dijake kranjske gimnazije iz same požrtvovalnosti in da ugonobim bodočnost štirih mladeničev, ovadil oz. denunciral zaradi srbofilstva ir. vodil sodnijsko preiskavo; res pa je, da je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, ki je za zadevo izvedelo iz dijaških in profesorskih krogov, z dopisom z dne 28. julija 1914 št. 605/1/pers. okrajnemu glavarstvu v Kranju imenovalo štiri osumljene dijake kranjske gimnazije in zahtevalo nadaljne poizvedbe. Naloga glavarstva je bi la na to, zaslišavši priče, zadevo vsestransko razjasniti. (!?) Vsi nadaljni ukrepi, so bili pridržani policijski in sodni oblasti. Konjice. Prišel sem po opravkih v Konjice. Šel sem čez Glavni trg, in čul sem skoro samo blaženo nemščino. „Habe die Ehre" in „Grtiss Gott" so mi doneli na ušesa tako, da sem si mislil da hodim po kakem trgu nemške Avstrije. Slovenskih napisov skoro nič — z izjemo onih, ki so jih že pred preobratom imeli — uradi brez napisov n. pr. pošta, okrajno glavarstvo, občinski urad itd. Nemškutarski gostilničarji, trgovci in obrtniki so sicer sneli prejšnje švabske napise, a nadomestili jih do danes niso s slovenskimi. Povedalo se mi je, da niti eden teh zagrizencev ob priliki manifestacije, hi je baje krasno uspela, ni okrasil svojih poslopij z zastavami, dasiravno so jim bile ponudene. In v prostore teh janičarjev zahaja baje še vedno semterije slovenska inteligenca iz Konjic in okolice. No, kdo bi naj potem kmetu okoličanu zameril aii v zlo štel. če poseča tudi on, kar sem se na lastne oči prepričal, te nemčurske lokale. Cul sem tudi, kako je gostilničar s končnico — itsch nekemu gostu pravil: „es ist noch nicht ausgeschlos-sen, dass es anders kommen wird". Kaj je s tem mislil, ugane lahko vsak razsoden človek. Konjičani, Slovenc! Kar Vas je zavednih, proč z Vašo le- targijo. Pokažite Vašim sotržanom, ki itak razumejo vsi naš mili slovenski jezik, da Vam je isti nad vse, zavedajte se svobodne Jugoslavije in širite idejo te svobode tudi med Vaše okoličane. Sramota za Vas bi bila, da bi se nemškutarstvo v toliki meri šopirilo še dalje v Vašem krasnem trgu — poslužujte se izključno slovenske govorice z vsakomur, to Vam bo v čast, Jugoslaviji pa v zadoščenje! V Žrečah pri Konjicah ima tamkajšnji gostilničar in lastnik mlina, neki GrUndner Aleksander, še vedno nemški napis na mlinu itd. Poživljamo g. župana Kračuna iz Zreč, da stori takoj potrebne korake, da zgine v kratkem ta napis in ž njim vied lahko tudi Aleksander sam, ako so mu tla v Jugoslaviji prevroča. Celovec. Na Mestnem trgu v Celovcu je znana gostilna „pri Konjičku" (zum Rbssl) kamor zahajajo največ vojaki in okoliški kmetje, tako da se ondi ob semanjih dneri, ob četrtkih ali praznikih slovensko govori, kakor bi sedel v kaki gorenjski, gostilni. Ljudstvo ternraje tja zahaja, ker so ljudje prijazni, okoliški Slovenci, je postrežba dobra in poceni. Zraven gostilniške sobe je majhna posebna soba, v katero hodi dan na dan okoli 30 uradnikov raznih denarnih in drugih zavodov. Ondi dobiš kosilo za K 2 40 v mesečnem naročilu ne da bi te sirili pili, in gostilničar le zato oddaja tern gostom tako ugodno hrano, ker hodijo k njemu okoliški kmetje, od katerih dobiva živila. Toda kakor so kmetje mirni in strpni, tako germansko nestrpni so zgoraj imenovani, v posebno sobo zahajajoči gospodi, ki pravzaprav, po uslugi kmetov in naklonjenosti iz okolice došlega gostilničarja tako poceni in povrhu še brez pijače žive. Ti gospodje so imeli več let v svoji sredi mirnega Slovenca, učitelja K., kateremu je nedavno vlada službo odpovedala, njegovi sogostje pa so mu pisali, da mora „Konjička“ zapustiti, ker Slovenca nočejo med seboj. Tako je drzen nemški uradnik ondi, kjer je v veljavi: od slovenskega gostilničarja za beraške denarje ogromne porcije vživati ga ni sram, — zraven ponižnega Slovenca sedeti se pa sramuje. Mi smo ta lokalen dogodek zato opisali, da se spozna značaj tiste zagrizene inteligence, ki je nestrpnosti proti Slovencem največ kriva, kajti, kaj bi delala razna nemška podjetja brez slovenskega odjemalca in kako bi živel nemški uradnik ali učitelj brez slovenske strpnosti? Zato je resnično, da mora priti in pride čas, ko se bo Slovenec zbudil, svojo moč spoznal in se bodo nemški gospodje še radi slovensko učili, samo — ako jih bo hotel kdo poslušat. Zelltvveg. (Nemška Avstrija.) Tudi mi slovenski premogokopi v Nemški Avstriji čitamo vaš časopis »Jugosla-V|la‘, ki nam zelo ugaja. Zato vam sporočamo o žalostnem dogodku, ki smo ga morali doživeti v Špilju. Pomislite, slovenski pretnogarji, ki se trudimo po 800 m pod zemljo za svoj ki uh, smo šli k svojim staršem, bratom in sestram v Jugoslavijo, da si nakupimo in preskrbimo nekaj potrebnega živeža, pa pridemo do Šplja, kjer so nam vzeli vse! Upamo, da Vam je znano, koliko Slovencev je raztresenih po nemških deželah, ker se do sedaj nismo mogli preživeli doma, ker je slovenska industrija premalo razvita. Zato ni prav, da se vzamejo Slovencu na meji živila, katere je šel kupit v domovino. Tudi mi si želimo enkrat vživat veselje v svoji, svobodni domovini, ko bo imela dovolj dela in stanovanj tudi za nas. Drobne vesti. Ogrski ministrski svet je sprejel načrt zakona o strogih kaznih za navijalce cen. — Glasom Dunajskega koresp. urada poroča „Narod“, da se namerava v prihodnjih dneh pre-osnovati češka politična visoka šola, ki bo v bodoče najbrže obstajala iz šestih oddelkov, od katerih bo eden namenjen diplomaciji, drugi pa žurna-hstiki. — V prvi seji nemške narodne skupščine so izvolili poslanca dr. Da- vida (socijalnega demokrata) s 374 od 399 glasov za predsednika narodne skupščine. — V Liverpoolu, Glasgovvu, Manchestru in Birminghamu stavka nad 800.000 delavcev različnih skupin. Ker se boje revolucijonarnega gibanja, so v teh mestih pomnožili posadko. — V petek se je pripeljala z večernim vlakom v Maribor francoska misija, major Montegu in en kapetan. — Za tajnika naše mirovne delegacije je bil imenovan Ivan Bogumil Vošnjak. i— V Sevilji (Španija) je izbruhnila generalna stavks, katere se udeležujejo delavci električne centrale, plinarnice in nameščenci cestne železnice. Na cestni železnici opravljajo vojaki službo. Dnevne vesti. Današnja številka obsega 6 strani. Velezanimivo predavanje ima danes zvečer ob osmih v »Mestnem domu" srbski podpolkovnik-zdravnik dr. Subotič. Projektiral bo tudi zanimive slike iz svetovne vojne, zgodovine srbskih čet in jugoslovanskih legijonarjev na solunski fronti. Sinočnje predavanje g. podpolkovnika je bilo zelo zanimivo. Projektiranim slikam je sledilo občinstvo z napeto pozornostjo, se zgražalo nad avstrijskimi in bolgarskimi zverstvi ter občudovalo srbsko armado v njenih naporih do končne zmage. Predavanja so se udeležili tudi visoki srbski oficirji. Pogreb Ivana Štefeta, ki je moral umreti v najlepši dobi kot žrtev Susteršičeve protinarodne politike, se je vršil včeraj popoldne ob neznatni udeležbi pogrebcev. Pred hišo žalosti se je nabralo precej radovednih Ljubljančanov, ki so biliv tako nedostojni, da so v prisotnosti Štefetove soproge poleg mrtvaške krste zabavljali na pokojno žrtev. Ivan Štefe je vkljub svoji politični zmoti, v katero ga je zapeljal Šušteršič, zaslužil drugačen pogreb. Koliko je on delal za svojo stranko, koliko se trudil, da se je povspela do svoje moči in vendar — nehvaležnost je pač plačilo politike! Navsezadnje pa je bil eden najboljših slovenskih časnikarjev, član stanu, ki ga »napredni" in sedaj svobodni Slovenci ne razumejo ceniti. Greh se sovraži, ne pa — grešnik! Obisk regenta Aleksandra Ljubljani. Ko se bo regent Aleksander vračal iz Pariza, obišče tudi Ljubljano in Zagreb. V Zagrebu se že delajo velikanske priprave, da sprejmejo regenta dostojno. A v Ljubljani? Ko bi se šlo za to, da se pozdravi kakega gnilega habsburškega trinoga, bi bila že davno vsa Ljubljana alarmirana, ker se pa gre za to, da se sprejme prvi vladar svobodne in ujedinjene Jugoslavije, Aleksander Karagjorgjevič, ta simbol naše svobode in ujedinjenja, se nihče ne zmeni nič! Železna metla, kje si? Iz šolske službe. Višji šolski svet v Ljubljani je odstavil Avgusta Achitscha, nadučitelja pri Sv. Marjeti na Dravskem pofju. Službo strokovnega tajnika razpisuje »Slovenska kmetijska družba" v Ljubljani. Prošnje do 1. marca 1.1. Razpis natečaja. Poštno in brzojavno ravnateljstvo SHS za slovensko ozemlje vabi s tem poštene narodne tvrdke, da se za sedaj potegujejo za sledeča dela: a) kovaška dela, popravljanje in izdelovanje vozov; b) kolarska dela; c) izdelovanje pečatnikov; d) urarska dela, popravljanje stenskih ur; e) sedlarska dela, popravljanje torb za pismonoše. K točki a in b omenjamo, da se more potegovati za vsa taka dela tudi ena sama tvrdka. — Natančnejša pojasnila se dobivajo v uradnih urah od 9, zjutraj do 1. popoldne in od 4. do 6. zvečer pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani in sicer referentu za ekonomične zadeve poštnem komisarju dr. Janžekoviču. Obmejna glavarstva na Štajerskem opozarjamo v prid javnemu redu in narodni strpnosti, da ostreje pazijo — po zato določenih organih — na policijsko uro v krčmah. So večinoma nemškutarske same po sebi, vino in zavestni izzivači in hujskači povzročajo narodnostne prepire, ki nam le škodujejo in nezavedne ljudi razburjajo in zavajajo v napačne nazore o sedanjem prevratu. Torej ob osmih zvečer Peter ali Pavel iz krčme — domov: marsikaj razburljivega bo izostalo. Okrajno glavarstvo nekje na severni meji bo moralo zaupne, tako-zvane reservatne akte in poročila zlasti osebne zadeve imeti bolj pod ključem. Sedaj se navadno čez par dni razve, kdo je poročfl to in ono. S tem se povzroča mnogo razporov. Zaupniki — ako naj poročajo čisto resnico brez ozira na osebe — morajo biti varni pied preganjanjem in maščevanjem. Samo hvaliti in vse dosedanje osebe vedno le priporočati ni koristno narodni probuji, niti pri najboljši volji vselej mogoče. Tudi nekaterim gospodom orožnikom kaže osvežiti pojem uradne tajnosti. Sicer gre vse vprek križem — navzdol. Dr. Mlekuž, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, še vedno sedi na toplem stolčku pri tukajšnjem policijskem ravnateljstvu. Imenovani policijski uradnik ima poleg narodnih grehov še to slabost, da slovenščine ni zmožen ne v govoru, ne v pisavi. Kako naj občuje tak človek s strankami, kako naj dopisuje z uradi, kako rešuje vloge? Saj imamo vendar dovolj svojih ljudi, ti morajo imeti prednost pred tujcem, ne pa tujci pred domačini. Pri drju. Mlekužu je samo ime slovensko, drugega pa prav nič! V Dramskem gledišču so še vedno nemški napisi, čeprav se je preselila vanj slovenska Talija. V garderobi in v okrepčevalnici so še vedno Nemci, čeprav imamo za te posle tudi svoje ljudi. Malo več narodne zaved nosti ne bi škodovalo voditeljem slovenske dramatike! Trgovska korespondenca s Trstom. Vlada je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo, kakor obvešča italijanska vlada v Trstu, odslej dana možnost, trgovsko korespondenco s tržaškimi tvrdkami pošiljati redno dvakrat na teden v Trst. In sicer ima biti korespondenca pisana po možnosti v italijanskem, francoskem ali angleškem, izjemoma eventualno tudi nemškem jeziku. Pisma morajo biti frankirana. Pisma zbira trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani in sicer jih v vrečicah, zapečatenih z uradnim pečatom, poš-lja na postajo italijanskemu kuririu Dunaj—Trst, kateri potuje redno vsake tri dni skozi Ljubljano. Prvo pošiljatev prevzame italijanski kapitan Segre, kateri se ustavi v ta namen 10. ali ll.t. m. v Ljubljani Dalje javlja italijanska vlada, da naj oni interesenti, predvsem trgovci, kateri želijo osebno potovati v Trst, do 10. ali 11. t. m. preko zbornice istemu gospodu dostavijo dokumente in sicer naj navedejo namen potovanja in koliko časa hočejo biti v Trstu in naj prilože fotografiijo. Na zagrebški univerzi se sprejemajo dijaki samo še prve dni tega tedna. Prvi jugoslovanski sokolski zlet se bo vršil najbrž že letos na Vidov dan v Belgradu. Te dni je bila v Zagrebu konferenca hrvatskih in srbskih sokolskih društev, katere so se udeleželili tudi zastopniki iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Sklenili so likvidacijo sedanjih organizacij in ustanovitev skupnega Sokolstva v državi SHS. V Zagrebu bo izhajal tudi „Sokolski glasnik Srba, Hrvata i Slo-venaca". Prva Številka se že tiska. Naročuje se pri: Tcšo Janjanin, Še-noina ulica 17. Pomanjkanje poštnega urad-ništva v Bosni. Ker je v Bosni in Hercegovini nad 60% tujih poštnih uradnikov, ki se dan za dnevom izseljujejo, preti nevarnost, da se poštni promet skoraj popolnoma ustavi. Vsi aktivni učitelji (učiteljice), ki so nastavljeni na javnih ljudskih in meščanskih šolah v goriških šolskih okrajih, nadalje upokojeni učitelji, ki so v imenovanem ozemlju služili na javnih ljudskih in meščanskih šolah, konečno vdove učiteljev, ki so tamkaj služili, naj predlože Višjemu šolskemu svetu prijave, da se jim bo mogla nakazati plača, oz. draginjska doklada. Prijava mora vsebovati vse potrebne podatke in priloge. Natančneje je razvidno iz Poziva Višjega šolskega sveta štev. 1784. Predujmi na državne podpore. V Ljubljani stanujoče stranke, ki se jim je napravilo na mestnem magistratu ljubljanskem prošnje za nadaljno prejemanje državnih prispevkov za preživljanje, smerikanskih podpor ali na-klonitev za invalide in svojce invalidnih, padlih, umrlih in pogrešanih vojakov, se zglasijo lahko pri uradniku, ki jim je spisnl prošnjo, radi predujma, če je njihova prehrana radi začasne ustavitve podpore ogrožena. Nakazilo, ki ga dobe pri mestnem magistratu, naj dajo potrditi pri davčni administraciji, Breg Št. 6, II. nadstropje, na levo, vrata št 1, potem gredo pa lahko k finančni deželni blagajni, kjer se jim bo predujme izplačalo. V splošno kmetijski tečaj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. na Štajerskem se sprejme še 8 invalidov iz Štajerske Ta tečaj ima pomen zlasti za tiste, ki hočejo prevzeti kmetije, pa imajo o kmetiistvu že z doma izvestne pojme. Stroške zanje plača komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov. Prijaviti se je treba najpozneje do dne 20. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske šole ob juž. žel. Pismenim prijavam naj prosilci priiože nastopne izkaze: o invalidnosti kot bivši vojaki in o sedanjem zdravstvenem stanju, o premoženjskih in družinskih razmerah, o domovinski pristojnosti, o poklicu pred vojno in o splošni Izobrazbi. Tečaj za strojepis in stenografijo za invalide. Na ljubljanski Irgovski šoli se lahko takoj prične tečaj za strojepis. Če se priglasi 11 ali manj invalidov, bi se lahko vsak invalid na dan vadil po dve uri; če se jih og'asi več, bi se pouk vršil v skupinah. Predpogoj za sprejem je, da zna invalid dobro brati in pisati, pravilno prepisovati in pisati, ako se mu narekuje. Vsak priglašenec bi moral napraviti sprejemni izpit. Sprejeli se bodo le taki, ki se bodo zavezali, da bodo pouk redno obiskovali. Obiskovalci strojepisnega tečaja bi lahko obiskovali na I. državni gimnaziji tečaj za slovensko stenografijo. Na teden bi se poučevala stenografija tri ure. Učne pripomočke preskrbi komisija za preslabo vračajočih sevojnikov. Obiskovalci dobe po 1 K priboljška na dan. V prijavah naj bodo točno navedeni, rojstno in krstno ime, rojstni kraj in leto, domovinska občina, prejšnji poklic, predizobrazba, hibe, morebitni bodoči poklic. Prijave naj se tekom prihodnjih dni skupno pošljejo na poverjeništvo za socijalno skrb. Izzivanje zagrizenega Nemca. V Samassovi tovarni, ki je sedaj last neke slovenske banke, je uslužben še vedno zagrizen nemški uradnik Dainm-berger, ki išče vedno priložnosti izzivati slovenske vajence z nedostojnimi nemškimi psovkami; a to mu ne zadostuje! V sredo 5. t. m. je pri razdeljevanju kruha pretepaval vajence z njim. Imajo še vedno Nemci v slov. službah tako oblast nad slov. ljudstvom, ko je vendar dovolj tako zmožnih slov. uradnikov, kot je Nemec Dammberger! Za begunce. Išče se begunska družina vajena obdelovanja vinogradov. Pogoji so jako dobri. Sprejme se tudi takoj služkinja za domači posel z mesečno plačo 40—50 kron. Potni stroški se povrnejo. Natančnejša pojasnila daje „Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Štacija za malarijo. V deželni bolnici ljubljanski, paviljon št. 2, se je otvorila štacij t za malarijo, kamor se težki slučaji sprejemajo v zavodno oskrbo. Za lahke bolnike pa je upe-Ijana brezplačna ambulatorna ordinacija, kjer se bo vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne vršila tudi preiskava krvi za osebe, ki so bile za malarijo bolne. Onim, ki so bili med svetovno vojno na vzhodnih bojiščih, zlasti v Aziji, je obenem dana priložnost, da si dajo od časa do časa tukaj preiskati kožo radi drugih tropičnih bolezni. Prevzemanje k avne živine. V torek, dne 11.2. 1919 je prevzemanje klavne živine v Ljubljani na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora. Posestniki z okolice, ki hočejo oddati živino, naj jo priženejo ta dan na Zelen hrib. Prevzemanje se začne ob 9. dopoldne. Skrb za denar odpade, če imate živijensko polico ljudskega zavarovanja brez zdravniške pregledbe. Pojasnila in prospekte daje radevolje ustmeno ali pismeno zavarovalna zadruga „Cro-atia“ v Zagrebu, ki ima za Slovenijo glavno zastopstvo v Ljubljani, Stari trg št. 11. Par vrstic glede podržavljenja javnih kinopodjetij. Z ozirom nato, da sem z dušo in telesom deloval na polju kinematografije v prid invalidom in sirotam, vodil račune ter imel natančni vpogled v treh takih podjetjih svetujem kot strokovnjak deželni vladi SHS v Ljubljani; naj blagovoli prej ko stori nadaljne korake podržavljenja javnih kinopodjetij, sledeče: Otvori v jako, da najbolj primernih prostorih bivše nemške Filharmonije omenjeno podjetje. S tem bode zasnovano eno največjih v območju deželne vlade SHS v Ljubljani, prepričalo se bode koliko dela, truda in denarja bode isto stalo in kak rezultat bode pri bilanci? Prej pa sem tako sloboden v Jugoslaviji, da vprašam sl. skupno deželno vlado, če je isti kaj znano, zakaj je stara avstro-ogrska vlada opustila namero podržavljenja omenjenih podjetij. Ker pa sem prepričan, da ne ve, sem pripravljen dokazati, da se isti skup z Dunajem, Pesto, Zagrebom itd. kjer so res podjetja, ki se rentirajo, ne bi izplačali. To pa vsled tega, ker bi morala vzdržavati stotine manjših podjetij, od kojih komaj po eden živi. Torej danes se gre samo za območje dež. vlade v Ljubljani. Naj blagovoli vzeti ista v roke davčni zapisnik, koliko davka plača edino podjetje v glavnem mestu Kranjske, to je kino Ideal, katero je brez konkurence. S tem se bode prepričalo, da stopa napačno pot. Pripomnim, kot se izraža Nemec: „Das Unternehmen ist lebensfahig", toda le v večjih mestih. Če pa deželna vlada misli podržaviti vsa podjetja, naj se temeljito premisli, ker s tem bi ne pomagala invalidskemu fondu, temveč škodila. Pa ne samo to marveč marsikateri družini poštenega podjetnika bi odvzela zadnji košček črnega kruha od ust. Zakon napraviti je lahko, toda posledice. Prejšnja avstrijska vlada, katera je delala z nami kruto, je to namero opustila, kljub temu, da je imela razvidno lepši položaj kot ga ima območje dež. vlade v Ljubljani s temi par kinopodjetji, katera so še v zibelki. Bodite gg. poverjeniki uverjer.i, da bi bilo bolje vsakemu omenjenih podjetij po njih prometu oz. dohodkih primerno število invalidov določiti v popolno oskrbo. Ali pa določiti za vsakega primerno mesečno vsoto s kojo bode živel sam sebe, ne da bi mu bilo potreba nadlegovati po ulici občinstva. Le na ta način se bodo podjetja množila ter vsled konkurence nudila občinstvu z najboljimi filmi ter lepimi prostori dostojno in poučno zabavo. Pri tem bode rastel davek, podjetniki in njih družine ostanejo pri svojem kruhu in naši invalidi bodo dosmrtno preskrbljeni, ne da ima vlada SHS z njimi kaj dela ali stroškov. — Nikolaj Ogrič, kinooperater. Društvene vesti. Slovensko zdravniško društvo je sklenilo na zadnji odborovi seji, da bo prirejalo redne znanstvene večere z demonstracijami .vsak tretji četrtek v mesecu. Prvi izredni znanstveni večer bo v torek, dne 11. t m. ob 5. uri pop. v deželni bolnici. Predaval bo g. dr. Ivan Matko; „0 problemih malarije". Tečaj o negi in prehrani dojenčkov, ki ga priredi Akademija, se prične v torek dne II. t. m. v realki II. nadstr. od 7.—8. ur; zvečer. Vpisovanje vsak dan, razen nedelj in praznikov od 11. do 12. ure v Simon Gregorčičevi knjižnici, Wolfova ul. 10. Vstopnina 20 kron se na zahtevo zniža. Športni klub „llirija“ Člani S. K. „Ili-rije“ se vabijo na sesjanek, ki se vrši v nedeljo, 9. t. m ob 10 uri dopoldne v restavraciji *pri Mraku-, Rimska cesta 4, Prešernova soba. Odbor. Vrvarski mojstri v Sloveniji so sklenili ustanoviti zadrugo. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani vabi uraduištvo trgovine, obrti in industrije na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 9. svečana t. 1. v restavraciji Narodnega doma. Namen sestanku je razgovor o pred- pripravah za občni zbor društva, predvsem pa o zboljšanju položaja uradništva, vsled tega naj nikdo ne izostane. Slov. trg. društvo „Merkur“ v Ljubljani, opozarja vse trgovske sotrudnike, ki so bili pred vojno vsaj šest iresecev člani društva in so sedaj brezposelni, da se zgtase v društveni pisarni Gradišče 17/1. nadst., glede podpore. Kulturen pregled. Cankarjeva številka »Demokracije" (I. let. št. 23. in 24.) je izšla »Demokracija* je polmesečna revija narodno -socialističnih duševnih delavcev. Vsebina Cankarjeve številke je sledeča: Ivan Cankar: Kako sem postal socijalist. Ivan Cankar: Slovenci in Jugoslovani (Predavanje v lj. Mestnem domu 12. aprila 1913, radi katerega je bil Cankar obsojen na teden dni zapora). Fran Albrecht: Bojevnik Ivan Cankar. Štebi Alojzija: Glasnik socijalne pravičnosti. Fran Erjavec: Cankar in Kačurji. Outlau: Ivan Cankar in politika. — XV. umetniška razstava. — .Demokracija" se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Kolodvorska ulica 5. ^ Največji čelioslovaški pesnik Hviezdoslav je slavil 2. svečana t. 1. sedemdesetletnico. Hviezdoslav (Pavel Orszagh) avtor lepih pesniških del, Hajnikova žena, Ežo Vlkolinsky, Herode? in Herodias, svetopisemski spevi itd^ je slavljen slovaški literat in navdušen prijatelj čehoslovaške vzajemnosti. Danes se slovaški narod klanja svojemu pevcu ter mu želi, da bi se še dolgo veselil svobode slovaškega ljudstva, za čigar svobodo je neumorno in uspešno deloval. Tudi Slovenci mu pri tej priliki kličemo: Slava! Gospodarstvo. Ureditev valute. Ureditev valutnega vprašanja je nujno potrebna. Kljub temu pa se izvestni krogi z vso silo temu upirajo! Značilno je, da nima nihče pravega veselja in poguma povedati javnosti resnice, katera mora konečno na dan, in sicer: V Jugoslaviji sploh nimamo danes nobene valute! Papirnati denar, ki kroži pri nas, so edino-le goljufivi bankovci, katere je na goljufiv način natiskala bivša naša avstrijska vlada in katere še vedno tiska sedanja nemška avstrijska vlada. Tega papirnatega denarja je vedno več. Varnost in jamstvo za ta denar sta pa vedno manjša, oz. sta že tako majhna, da je vrednost bnkovcev skoraj tako velika, kakor vrednost dotičnega koščka papirja, na katerem je bankovec narisan. Umevno je iorej, da vsakdo tudi najbolj neinteligenten človek uvidi, da ne re-prezentira tak bankovec nobene vrednosti. Prva posledica tega je, da oso-bito delavci in delavski sloji sploh ne marajo več delati za te bankovce. Naravna posledica tega je, da nihče ničesar ne zasluži, da se delavski sloji izogibajo delu in da postaja revščina vedno večja. Revščina in pomanjkanje pa sta ravno piavo ognjišče za-boljševizem. Dotičnikom torej, ki se čutijo varne pri kupu svojih bankovcev, kličemo to z vsov resnostjo v spomin s pristavkom: „Če hočete rešiti sebe, rešite pred vsem nujno in takoj naše valutno vprašanje!" Pri tem pa ne smemo prezreti, da moramo z valutnim vprašanjem vred tudi rešitivprašanjedraginje. V slučaju, da nam da naša nova država ssa S K 1 dinar, je to v resnici jako ugodno! Saj, kakornaglašamo, 'naša krona sploh nima vrednosti. Ako nam torej srbska država s svojim jamstvom reši vsaj eno trelinko, je to pri dajiih razmerah nekaj naravnost ugodnega, za kar moramo biti srbski državi zelo hvaležni. Obenem z rešitvijo tega vprašanja pa se morajo tudi posamezne cene potisniti za dve tretinki navzdol, to je: kar se je preje dobilo za 3 krone, to se ima potem dobiti za 1 dinar. V istem hipu, kakor bo to vprašanje na ta način rešeno, zamore človek pričakovati zopet veselje do dela, veseljedo pridobivanja in blagostanja! Čim dalje časa pa se bo odlašala rešitev tega vprašanja, tem dalj sc bomo odvadili delu in te ni težje nam bo zopet poseči po delu. Vprašanje valute. „Pravda“ poroča, da misli vlada na teritoriju bivše Srbije zamenjati 300 kron za 100 dinarjev. Temu ugovarja omenjeni list, zahtevajoč, da se zahteva od Nemške Avstrije in Madžarske da zamenjata te bankavce za ziato. Trivinarske znamke. Društva, trgovci in obrtniki, ki razpošiljajo ce-novnike in tiskovine, jako pogrešajo Jai*kih ztiamk. Že davno jili ni "'Kjer dobiti. Rabimo jih nujno. Kdaj l'h vendar že dobimo ? Razno. Zadaje vesti. Zagrebški list očita Slovencem politične kupčije. v .. Magreb, 8. febr. (Izv. por.) „Novo *rijeme“ glasilo Lorkovičeve skupine, Poroča o kompromisu med ljubljansko deželno vlado in belgrajskim ministr- j stvoin glede števila poverjenikov. List j dostavlja: Za dva resorta so torej i prodali Slovenci del svojih ■ Političnih pravic. Ista slika kakor ' v stari Avstriji, ko so posamezne stranke glasovale za državne potrebe pod pogojem, da so dobile kakega Ministra. Možno je dvoje: ali je poverjeništvo za aocijalno skrbstvo potrebno ali pa ni. Ako je potrebno, se mora osnovati brez pogojev, ako ni Potrebno, je treba to politično kupčijo tembolj obsojati. List odločno protestira proti metodam starega avstrijskega sistema, ker je vendar treba, da dobimo solidno državno ureditev in da se ne obnovi politična trgovina, ki bi mogla zrušiti temelje tega, kar smo komaj dosegli. Posl. Zagorac ni v zvezi z Italijani. Zagreb, 3. febr. (Izv. por.) Bivši poslanec Zagorac priobčuje v hrvat-skih listih izjavo, v kateri odklanja obdolžitve, da ruje v sporazumu z italijanskimi oblastmi proti Jugoslaviji, da se mudi le vsled zdravja na Reki, ker mu vlažno zagrebško podnebje i škoduje. i Naše vprašanje pred mirovno konferenco. Rim, 8. febr. (Izv. por.) Italijanski listi poročajo iz Pariza, da je jugoslovanska mirovna delegacija izdelala in izročila mirovni konferenci memorandum, v katerem zahteva za novo jugoslovansko državo vse ono ozemlje, ki je naseljeno po Jugoslovanih, posebno tudi Gorico, Trst, Istro, Reko ia vse dalmatinske otoke. Bogat plen zagrebške vojaške j policije. Zagreb, 8. febr. (Izv. por) Na tukajšnem državnem kolodvoru je zaplenila vojaška policija sinoči sedem vagonov naloženih z manufakiurnim ; blagom in rižem. Vozovi so prišli z i Reke in so bili namenjeni za Budim- j pešto. Kot vsebina je bil deklariran les. Službujočemu oficirju se je zdel en vagon sumljiv in ga je pustil odpreti. Bil je nabito poln najboljšega tekstilnega blaga. Na vrhu pa je sedel italijanski tihotapec z Reke. Isto se je ponovilo pri vseh ostalih vagonih. Vseh sedem tihotapcev so zaprli, blago pa zaplenili. Tatvina izvoznic na Hrvatskem pred sodiščem. Zagreb, 8. febr. (Izv. por.) V pondeljek, 10. t. m, se začne pred tukajšmm vrhovnim sodiščem kasa-cijska obravnava v znani zadevi tatvine izvoznic v Hrvatskem gospodarskem društvu proti Makarju in tovarišem. Ta afera je zbudila svoječasno veliko pozornost in je zapletenih v njo tudi par Slovencev. Stari akti se vračajo. Zagreb, 8. febr. (Izv. por.) Iz Budimpešte je prispel v posebnem vagonu v Zagreb arhiv bivšega hr-vatskega namestništva na Dunaju, ki se je nahajal izza časa avstro-ogrske nagodbe 1. 1867 v hrvatskem ministrstvu v Budimpešti. Thomas Woodrow Wilson se je rodil 28. grudna 1856 v Stantonu v Virginiji kot sin presbiterijanskega duhovnika in znanega govornika. Prve šolske nauke je dobil od svojega očeta. Kot 17 letni mladenič je vstopil v Da-vidson-College v Mechlenburg-County. Od tedaj se je vedno bolj zanimal za politiko in žurnalistiko. V svojem 22. letu je napisal članek o »kabinetni vladi v Združenih državah", katerega je priobčil ..International Review“, tedaj najboljši amerikanski časopis. Po končanih naukih se je nastanil kot odvetnik v Atlanti, toda brez uspeha. Čez par let je popustil odvetniško prakso in odšel zopet na Hophinsonovo univerzo, kjer je študiral predvsem državne vede. Leta 1883. je izšlo njegovo prvo večje delo ..Kongresna vlada“, ki je vzbudilo veliko zanimanje v svetu. Nato je bil izbran za profesorja na novoustanovljenem ženskem vseučilišču, kjer je predaval zgodovino in politično ekonomijo. Leta 1885. se je oženil. Čez pet let je bil imenovan za profesorja politike in pravoslovja na Princeton-vseučilišču. Po dvanajstletnem neumornem in uspešnem delu je bil izbran za vseučiliščnega predsednika. Kot tak je začel nastopati v praktični politiki. Vsled njegovega političnega ugleda so ga imenovali za guvernerja države New- Jeressey. Od tam je bil poklican na predsedniški stol Zedinjenih držav, odkoder je zaklical v svet: Bodi konec vojske! Darovi. Naše uredništvo je prejelo: Za b.o j e v n i k e na koroški fronti Josipina Čuden mesto venca na krsto umrlega sorodnika Kocuvana 50 kron. Do sedaj skupno 3S2 K. Za vojne invalide: Moštvo ljublj. top. polka mesto venea na grob umrlemu praporščaku Grubišu Cirilu t>0 kron. Za Cankarjev spomenik: Franja Drnovšek, učiteljica. Globoko pri Brežicah, nabrala med učenci 32 kron Do sedaj skupnoo 2273 K. Aprovizacija. Pojasnilo glede preskrbe mesa. Z dobavo živine za civilno prebivalstvo, kakor tudi za vojaštvo so nastale velike težkoče. Posestniki nočejo živine oddajati, deloma z izgovorom, da je cena prenizka, deloma pa tudi za to, k-er je nimajo. Od tistega časa namreč, ko se je dovolil prost promet s plemensko živino, je odšla in še gre iz slovenskih pokrajin velika množina živine na Hrvatsko, zlasti na ozemlje zasedeno po Italijanih. To pa vsled tega, ker plačujejo živino drugod dražje, kot pri nas. Druge živine, kakor plemenske pa danes sploh ni in se mora plemenska živina rabiti za zakol. Z ozirom na ta položaj so v mestnih in j industrijskih krajih nastale velike tež- j koče glede preskrbe z mesom. Delalo se bo na to, da se temu čimpreje od-pomore. Biti pa mora tako od strani lastnikov živine, kakor tudi od strani konzumentov malo potrpljenja in po- žrtvovanja. Iz seje mestnega aprovlzacljskega odseka dne 7. t. m. je poročati: Amerikan-ske moke je prevzela aprovizacija šele dva vagona. Razdeli se že prihodnji teden na karte. Moko prodaja aprovizacija za lastno ceno po 3\i0 K za kilogram. Vsaka izkaznica dobi četrt kilograma moke. Da bo pa izkaznica honorirana s celo kilo, dobi vsaka stranka na izkaznico še po pol kilograma koruznega zdroba po 2' 16 K in po čelrt kilograma kaše ali ješprenja po 2-16 za kilogram. Izrecno se poudarja, da kupi stranka le tisto blago, ki ga hoče Noben trgovec ni upravičen siliti stranke, da kupijo vse blago, ki je predpisano za izkaznico. Vendar, če stranka enkrat blago vzame, ga trgovec ni več dolžan prevzeti nazaj. — Z moko so velike težave. Prav lahko se zgodi, da zmanjka aprovizaciji v najkrajšem času bela krušna moka. Ostane potem le še koruzna moka, iz katere je pa brez primesi pšenične ali rže\ie tnoke nemogoče peči kruh. Za slučaj, da aprovizaciji ne bo mogoče izposlovati za primes h koruzni muki potrebno množino bele krušne moke, se peka kruha ustavi. Mesto kruha razdeljuje potem aprovizacija koruzno moko — Aprovizacija prosi urad za prehrano, da ji nakaže vsaj za obrtnike osem sodov petroleja, če ga že za ostalo prebivalstvo vsled nezadostnih zalog ni mogoče dobiti. Vojne klobase na rmene Izkaznice C 1801 do 2400. Stranke z rmenimi izkaznicami C prejmejo vojne klobase v pondeljek, dne 10 t. m. popoldne, pri Miihleisnu, v sledečem redu: od 2. do 3. štev. 1801 do 2000, od 3. do 4. štev. 2001 do 2i00, od 4. do 5. štev. 2201 do 2400. Stranka dobi četrt kilograma klobas. Kilogram stane 4 krone. Te številke pri zadnji razdelitvi še niso dobile klobas. Ostale številke kategorije C pridejo v kratkem na vrsto. Mast za II. okraj Mestna aprovivacija bo oddajala mast za drugi okraj na rmena nakazila za mast v ponedeljek, dne 10 t. m. pri Miihleisnu Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9. štev. 1 do 250, od 9 do 10. št. 251 do 500, od 10. do 11. štev. 501 do 750, popoldne od 2. do 3 5tev 751 do 1000, od 3 do 4. štev. 1001 do 1250, od 4 do 5. št. 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. Mast za III. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za tretji okraj na rmena nakazila za mast v torek, dne 11. t. m. pri Miihleisnu, v tem redu: dopoldne od 8. do 9. štev. I do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. Mast za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za četrti okraj na rmena nakazila za mast v torek, dne 11. t. m. pri Miihleisnu, v tem redu: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3 do 4. štev. 401 do 8 i0, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. Mast za zamudnike. Vse cenj. stranke, ki niso prišle po mast o določenem času, jo lahko dobe na izkaznice za mast še v sredo, dne 12. t. m. dopoldne pri Miihleisnu. Loj za zamudnike. Vse one stranke, ki niso prišle po loj o določenem času, ga lahko dobe na izkaznice za mast še v sredo, dne 12 t. m. popoldne pri Miihleisnu. Slanina se nakazuje pri mestnem magistratu v9ako sredo in soboto. Kilogram stane 22 kron Prodajalci moke se vabijo, da se zglase v sndo 12. t m ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke. Učiteljski aprov. odbor deli v torek 11. t m. v telovadnici 1. m. deš Ij. šole na Ledini Cena se je znižala za 9 kron. Izdajatelj in odgovorni urednik: 5 Anton Pesek. Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Dolžnost vladnega za to pristojnega funkcijonaija bi bila, da se o stvaieh, če jih ne razume, posvetuje s strokovnjaki in se gre sam prepričat na lice mesta. V varstvo ugleda ljublj. manufakllrne trgovine, kakor g. doktor sam trdi, da je bila ista na blizu in daleč na najboljem glasu, bi moral skrbeti kot poverjenik trgovine, da prepreči zavita in napačna poročila, ki so na škodo trgovstva in dovajajo občinstvo v zmoto. Pritožujete se g. doktor v Sl. N. da sem Vas oblatil. Ne, tako hudoben nisem; povedal sem Vam samo bridko resnico. Zakaj niste pripustili, da se priobči moj odgovor v Sl. N? Bil je samo stvarni popravek Vaših žaljivih neresničnih očitanj, ki ste jih najbrž pri čitanju mojega dopisa, radi v mojem ,,Poslano" navedenih osebnih diferenc v prvem hipu razburjenja zagrešili. Dober diplomat se ne sme razburjati in pokazati, kar mu teži srce. Dunaj, dne 5. svečana, 1919 Franc Vokač, trgovec lil poverjenik trgovačke komore v Beogradu. tnjjrofo že rabljene ven-IpdldlC, dar dobro ohranjene s poljubno optiko v vsaki velikosti se kupi. Cenjene ponudbe z natančnimi navedbami pod „Photo“ na Anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3|I. 333 10-8 se sprejme v najem v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe pod „Go-334 10-8 stilna*. Vojno posojilo višjem ulica št. ter rumunski denar kupi trgovska agentura po naj-kurzu. Trgovska agentura, Sodna 5/1. 340 10-6 Mala trgovska hiša Poslano. o Nehvaležnost je plačilo sveta. Mož, ki je s pomočjo slov. trgovstva v bivši narodno napredni stranki zlezel na odlična vodilna mesta, je začel naenkrat v svojem glasilu „Slov. Na-rodu“ udrihati po trgovstvu, je zmerja kakor kako nerazsodno maso, da se pusti mistificirati, hipnotizirati, begati, govoriti neiesnico itd. Slov. trgovstvo bo že znalo izvajali konsekvence iz ljubeznivosti g. dr. T. in njegovega glasila. Zavarujem se le proti zopetnemu napadu na mojo osebo in hočem dokazati, da sem iz Belgrada poročal le resnico. Gospod doktor, kdo Vam to veruje, da ste me napadli radi tega, ker niste hoteli pripustiti, da se moj dopis iz B. priobči brez Vašega ,,primernega" odpora? Če se Vam je zdel dopis neprimeren, vrgli bi ga v koš in zadeva bi bila končana. Vsak poznavalec razmer je takoj uganil, proti komu je bil napad naperjen. Vsako Vašo ponovno mi podti-kano mistifikacijo, nepoklicanost, ali zlorabo vladnega priporočila, kar najodločneje zavračam. Vladnega priporočila sploh nikjer nisem rabil. Če se komu godi krivica, je poklican vsakdo, da brani resnico, ako gre za posameznika, družbo ali celo dižavo. F aktu m je, da so cene blaga na Angleškem in Švici za bombažno 4 — 5 krat in za volneno 7-8 krat višje v frankih kakor pred vojno. Ponudeno blago italijanskih eksporterjev, kojega so ljubljanski trgovci po posredovanju vlade za ca 2 milijona naročili, ne pride prav nič cenejše, ker je 18—20 krat višje v kronah od cen pred vojno. Če primerjate cene švicarskega in amerikanskega blaga, ki se plača v frankih in se cena v kronah za več kot trikratno pomnoži, pride z zavarovalnino ista cena, kakor po posredovanju vlade naročeno italijansko blago. Vprašanje pa je, če italijansko blago sploh dobimo in kdaj? V zadnji seji gremija so bile pre-čitane razne švicarske ponudbe ljubljanskim trgovcev. Cene in čas dobave odgovarjajo natančno mojemu poročilu. To je torej resnica! Občinstvu naj se stvarno pojasni, ne pa mu peska v oči trositi. v jako prometni ulici v Ljubljani se proda. Naslov pove upravništvo. 359 5 —4 za gostilno ali restavracijo v Ljubljani se išče za junij. Pismene ponudbe na Vekoslav Sojer, Hrenova ulica 17. 367 4-3 ali restavracijo se išče v najem. Kupi se tudi majhno gostilno. — Ponudbe na upravništvo 371 9—2 Lokal Gostilno Avstr, vojno posojilo, romunski okupac. denar se kupuje od 9.-I V. dop. in od 3.-6. pop. v Šelenburgovi ulici štev. 7 (nasproti pošte), I. nadstr., soba 12. 349 3—3 Kinaprajekcijske aparate, predmete, spadajo v kinoprojekcijske kabine, oziroma pet kompletno opremljenih kabin kupi Ogrič Niko, Ljubljana, Mestni trg 24/1. 383 3—2 za pošto kakor tudi za železnico ima na prodaj tvrdka Fr. Kham, Miklošičeva cesta št. 8. 12. in od 2.-3. ure. ______________________ 385 3-2 vešč in samostojen prirejevalec čevljev Pismene na tvrdko Josip 387 3-2 Prazna zaboje tvrdka Fr. Kham Vpraša se od 11. Išče se gornjih delov ponudbe naj se pošlje Halužan, Križevci. Inteligenten gospod mlad, se želi seznaniti z neodvisno močno in energično žensko v starosti do 40 let. Ponudbe pod „Močna in. energična* na upravništvo. mQ( Čokolada, čaj, kava. kavni nadomestek, izborn esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, miio, čevlji trpežni srajce, blago za moške in ženske, perilo in drugo, se ceno proda. Balkan skladišče, prvo nadstropje, levo hS<4 4—1 7 Sl fTI Q Tl i S) L;,ngenscheidt: Italijanščina £.0111'jII;d OB Za Langenscheidt: Francoščino. Osvvald Rudolf, Jesenice, Gorenjsko. ' ________________________________ 395 2—1 dobro ohranjena, z ali brez opreme, se kupi- Ponudbe pod »Posteljica na anončno pisarno Al A^atelič, Ljubljana, Kongresni trg 1./3. 396 3—1 Otroška posteljica llnpnka boliših starišev se sprejme r Uuuiinu narnico. Kje, pove upravn. krz- 403 in italijanske lire se ku- pijo po najvišji ceni od * Uredništvo ne prevzame za nobene odgovornosti. »Poslana* posojilo ................ 9 - ure dop. in od 3 —G. ure pop. v Ljubljani, Selenburgova ulica št 7 (naspr. pošte) I nadstr. desno, vrata 12. V Kranju se posreduje v vili Skrem št. (’>6. 405 3 -1 Tri jo mladi, inteligentni Jugoslovani si žele • lljG dopisovati z mladimi, zavednimi Slovenkami. Naslov: Slo enec, Srb, Hrvat, poštno ležeče, Pliberk. Koroško. 406 8—1 pridno in pošteno, ki ima tudi veselje do kmetijstva, išče mlada gospa na deželi Ponudbe z zahievo plače pod „Poštenost št. 23“ na upravn. 407 6 1 Ml-arianifr nllad in 'nteliRenten, želi z na-mldlitjlllb, obraženo inteligentno in^veselo gospodično dopisovati radi zabave. Le mogoče priklop, pismo. Pod šifro „Mladenič‘‘. Kuharico Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga: m m m m m „Šopek Samotarke." Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Kontanova. Založila in izdala „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena vezani knjigi K 4-60, broširani K 3*20. Naznanilo in priporočilo. P. n. Ko se poslavljam iz Ljubljane, da prevzamem v Mariboru obrat hotela „MERRN" si štejem v dolžnost izreži prisrčno zahvalo vsem svojim ceuj. gostom prijateljem in znancem, za ljubeznivo naklonjenost, izkazano mi v času mojega večletnega bivanja v Ljubljani. Ker se ne morem osebno posloviti, kličem tem potom vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem prisrčno v slovo: „Z Bogom'*'. V Ljubljani, 29. januarja 1919. Ivan Friedl, restavrater „Pri južnem kolodvoru". P. n. Vsem cenjenim prebivalcem Maribora in okolice vljudno naznanjam, da prevzamem s februvarjem staroznani hotel in revstavracijo „MERRN". Vodil bom to podjetje sam in se potrudil postreči svojim gostom v vsakem oziru s točno postrežbo, z najboljšo pijačo in posebno tudi z dobro kuhinjo. V Mariboru, 1. februarja 1919. Ivan Friedl, hotelir in restavrater »hotel Meran". Vsakovrstne slamnike za gospe, deklice, dečke in gospode, od priprostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila F m n Facu r tovarna slamnikov 1 I a! y v Stobu, p. Domžale Cene kakor temu času primerno nizke. Postrežba točna. 103 s m mn vreče Prodajam kremo za čevlje v kovinastih dozah, pol doze K 15*—, cela doza K 2S-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje. 401 1 M. RANT, Kranj. jOSIP fUG stavb, in pohištveni pleskar in ličar v Ljubljani, Hi inska cesta lo izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom. Izvršitev točna. Cene primerne. -V' (jfltampilje IJJ\Rnton Černe B jl§ graveur in izdelorntelj ik. S? kavčnk-štnmpilij ^ubssss^ Ljubljana D vorni trg štev. 1. Skladišče in hlevi se vzamejo v najem. Pismene ponudbe pod »Prostorno" na upravništvo Jugoslavije". JR1L Alfonz Breznik učitelj »Glasbene Matice" in edini strok. dež. sodišča Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (nosproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. 167 24—2 LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6, »J || Q| brez odbitka rent-za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak "j nega davita, kate- delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po |4 jU rega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vin. na leto »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog Je bilo koncem I. 1918 nad 40 milijonov kron. Ljudslui posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. f/rrihn/ič) imaj'° °9lasi v .Jugoslaviji", ker je ✓ ir LLjUUljJl veto razširjena, in jo vsakdo rad cita/ _ . . - PotoH invalidu Pnrof! ■ • S 1. svečanom sem otvoril v Ljubljani, Sv. F^etra cesta 2,8 * ^ svojo trgovino in delavnico, kjer bom izdeloval vse ortopedične aparate, umetne **'Se ® bandaže kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Za obilno naročitev se piifN cd c JV 03 KI C ga S ^ .§ o c .3 -O 3 Mast, slanino, suho meso i salamo (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima l/4kg po K 6 50 po kg. Novac unapried iii 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4*20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. 295 20—» > 1 CT \/ j tvornicu suhomesnate robe i masti, .J » *5 ^ ' » L# 9 Nova Gradiška, Slavonija. %L. Naznanilo. \ Znano prvovrstno milo in pralni prašek 402 2“‘ izJuRoslovanske tvoruicc z« milo y Spodnji Šiški se dobi na drobno v špecerijski trgovini Janko Stupica Sodna ulica v Ljubljani po že razglašenih cenah. Istotam naj sc naslavljajo tudi pustna naročila. Preskrbite se pravočasno s tem pripo-znano dobrim in cenim milom, dokler je zaloga. Preporučujemo Srpske narodne pasme pod redakcijom Dr. L. Popoviča. Knjiga I. Trebnik. — K 4-—, poštom K 4 80. Narudžbe i novac u napred treba slati na adresu Knjižara Z. 1Y. Vasica, Zagreb Akademički trg 8/D. jugoslavenske himne pa naša; Bože pravde; Naprej; Oj Slaven! zaglasovir, tekst latinicom, K 6*—, sapoštarinom K 6 80. Srpska narodna himna (Bože prayde) za glasovir, tekst cirilicom, K 4*—, sa poštarinom K 4*80. Narudžbe i novac u napred treba slati na adresu Knjižara Z. 1Y. Vasica, Zagreb Akademički trg 8/D.