Napčno usmiljenje
Gospa LjubosUva je imela šest psov, katere je dobro redila. nSaj so psi tudi božje stvari!" dejala je, ko je krah  v mleko namakala in psom dalhi.
__ ^ tattar je star berač v hižo stopil ifl za kak milodar prosil, ostro in
neasnxiljeno ga je odpravila z besedami: nidite T imentt božjem! ked6 bovsa-cemo deiil? Moj Bog, koliko je beračeF.' Saj se nže ne more Tsacenm dati; sama imam jedva toliko, da žmm." Tako je goTOrila Ljuboslata vsaki krat, kadar je kaiemu beračn kaj podelila. — Ali je pač tako ravnanje Bogu ljubo?
Ne.__Zakajline? — nNe muS, ne ubijaj žirali ponepotrebnem/rekeljeBog
Adamu t paradiži; a s tem nij dejal, da bi živali mehkužili, da bi je i najbolj-Simi jedmi pitali, ter cel6 CloTcka prezirali. Čegai- serce se no nsmili svojega bližfljega, kadar je v sili iii potrebi, a do živali, ki so tudi božje stvari, ima preveč usmiljenja, ter jim streže bolj nego ljudem, kakor gospa Ljnboslava, U ne dela po božjej volji.                                                    A.L.Mozirski