Šlev 134.
VLM0Di,vsredi)iei4.Mai922.
t Naročnina .t za državo SHS:
za oelo leto naprej Dlo. 120-— za pol leta „ „ „ 60'— sa četrt leta „ .. „ 30-— aa en mesec „ .. „ 10»—
za inozemstvo:
oelolo.no.....Din. 2'6-—.
mesečno . , , , , „ 18-—
5E2 Sobotna izdaja: =
v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v inozemstvu ... „ 3S-—
Posamna Stev. 75 por.
Leto L.
s Cene lnseratom:s
Enoatolpna peUlna vrsta malt/ oglasi po K 4'— ln K 6 —.; veliki oglasi nad 45 mm vl-j šlue po E 8 —, poslana Itd.) po K 12 —.
Prt večjem naročilo popust\
Izbaja vsak dan izvzemil
ponedeljka ln dneva po praz> nlkn ob 5. url zjutraj.
Mesečna priloga; Vestnik SK&
_ _ Urednlšivo je v Kopitarjevi ullot Stev. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana plsmr se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je t Kopitarjevi nI. 8. — Račnn poštne hran. ljubljanske it. 050 sa naročnino In it. 340 sa oglase, sagreb iO.OIl, sarajev. 7563, prašie In dnnaj. 24.797
Protestiramo.
Katastrofalni položaj Avstrije.
PRIPRAVE ZA PRIKLOPITEV AVSTRIJE K NEMČIJI.
Naš režim ima na sebi mnogo orientalskega. Sem spada lena brezbrižnost uprave, ki ima vedno dosti »vremena«, podkupljivost, brutalno postopanje z onimi, ki se ne morejo braniti, neodkritosrč-nost in zvijačnost, s katero se skuša pre-variti močnejši nasprotnik, nehonetnost in popolno pomanjkanje tega, kar Anglež v politiki imenuje »fair play< — borba s poštenimi sredstvi. K vsemu temu se mora prišteti še brezobzirnost napram mišljenju in čustvovanju onih, ki so vzgojeni v drugem miljeju.
V tem oziru bi se mogla napisati cela kronika brezštevilnih z železno doslednostjo sledečih si slučajev. Marsikateri ostri konflikt je bil od režima in njegovih organov izzvan le vsled nevpoštevanja upravičenih, zgodovinsko in kulturno utemeljenih čustev prečanskega prebivalstva, kar ne dokazuje nič drugega kakor obžalovanja vredno pomanjkanje vzgoje pri nositeljih in izvršiteljih režima. Mirno se lahko reče, da je tudi poostritev plemenskega razdora v naši državi pripisati v zelo veliki meri baš tej surovi nesposobnosti vmisliti se v nazore in čuvstva nesrbskega in nepravoslavnega dela prebivalstva naše države in jih spoštovati.
Na to posebno črto našega režima smo se spomnili ob priliki sedanjih naborov, ki se imajo vršiti tudi na praznik svetega Rešnjega Telesa, ki je eden najbolj svečanih praznikov katoliškega prebivalstva in ki ga celo turška država spoštuje, kjer vlada nad katoličani. Sploh se izmed vseh re-■ eorov ravno vojno ministrstvo odlikuje po brezobzirnem ignoriranju vsega, kar zadeva verska čuvstva katoličanov. Ce bi vojna uprava bila brezčutna napram verskemu mišljenju sploh, bi se njena breztaktnost še dala razumeti, dasi bi je nihče ne mogel odobravati. Toda taista uprava, ki ne pozna katoliške nedelje, službe božje in praznika, ne zamudi nobene pravoslavne litur-gije, na katero komandanti z dnevnim poveljem silijo tudi katoliške vojake, česar ni niti vojni minister v odgovoru na nedavno interpelacijo Jugoslovaskega kluba mogel tajiti. Naš klub pa je vojnega ministra že davnej opomnil na to, da bi se nabori ob nedeljah ne smeli vršiti, zdaj pa jih vojna uprava odreja celo na največje praznike. Če je to namenoma, da se žalijo katoličani, je zlobno, če pa ni namenoma, je dokaz res popolnoma orientalske nemarnosti in nekulturnosti. Francozom ne bo padlo na um, odrejati kakšne parade na bajram in Angleži ne bodo vršili v Indiji rekrutiranja ob Martalu. Menda je SHS edina država, ki na tak neciviliziran način prezira versko čuvstvovanje velikega dela svojih državljanov.
Kadar morajo parlamentarci vlado spominjati na temeljne zahteve takta, jo to gotovo žalostno znamenje. Na eni strani uvaja režim v državi, kjer je kralj odnek-daj veljal kot oče svoje pod njegovim vodstvom v bojih odrastle velike dece in poglavar preproste kmet^ke družine, španski dvorni ceremonijel s slugi v perikah in kratkih hlačah, na drugi pa ne pozna niti prvih pravil javne vzgoje in olike, žaleč ljudi v njihovih najsvetejših in najboljših čuvstvih.
Gospodje, če ste pprejeli španski dvorni ceremonijel, sprejmite tudi v ostalem španske manirel
MALA ANTANTA IN GRŠKA.
Atene, 13. junija. (Izv.) Kakor poroča Agence AthenaJse, je glasom časopisnih vesti prišla belgrajska konferenca do zaključka, da se mala antanta toliko časa ne more pogajati z Grško radi sklepa zveze, dokler traja grško-lurška vojna.
NOVA NOTA NEMČIJI,
Pariz, 13. junija. (Izv.) Reparacijska komisija se ie včeraj sestala k oficielni seji, da se posvetuje o besedilu nove note Nemčiji, ki naj tvori izpopolnitev dre 31. maja kot odgovor na nemško noto od 28. maja v Berlin poslane spomenice. V tej noti si je reparacijska komisija pridržala odločitev ftlode nekaterih točk, ki še niso pojasnjene, kakor je na primer vprašanje avtonomije državne banke, begu kapitala itd. Komisija še ni izrekla končnih sklepov, in se bo seja danes nadal jevala.
Dnnaj, 13. (Izv.) D^nes se je nova vlada predstavila zveznemu svetu. Zvezni kan-celar dr. Seipel je podal izjavo o sedanjem položaju in povdarjal, da zavzema avstrijska vlada še vedno stališče, da se hoče ogibati presenetljivega in nasilnega vtikanja v gospodarsko življenje. Sedanja kriza ni le materielnega značaja, temveč je tudi duševna kriza obupa in obotavljanja, ki je privedla do gotovih poiavov na valutnem trgu. Avstrijska vlada je inozemskim vladam pojasnila svoje stanje in jih opozorila na nevarnost, ki ji p.'eti, ako se bo kreditna pomoč še nadalje zavlačevala. Zunanje vlade to tudi uvidevajo. Avstrijski finančni minister je pričel po^aiania, katerih uspeh bo odstranil pomanjkanje zaupanja, ki je vladalo doslej proti državi. V ostalem streme ta pogajanja za tem. da se dobi pomoč iz inozemstva. Zvezni kancelar je izjavil, da se po njegovem mnenju izredno visoko stanje tujih valut ne more vzdržati. Končal je svoj govor s pozivom na vse, naj sodelujejo v boju zoper razpad Avstrije in njenega gospodarskega življenja.
Dunaj, 13. junija. (Izv.) V zveznem uradu se jo danes dopoldne vršila konferenca, na kateri so razpravljali o vesteh
Reka, 13. junija. (Izv.) Posebna deputacij a delavk tob. tov. in žensk iz starega mosta Reke se je obrnila do franc. konzula in ga prosila zaščite. Prosila ga je tudi, naj posreduje pri italijanskih oblastvih na Reki, da ponehajo nečuvena nasilstva, katerim je mesto popolnoma izročeno. Ker je bil konzul odsoten, je sprejel namesto njega to deputacijo žensk iz revnih slojev tajnik francoskega kozulata Brusac, ki je odkrito izjavil, da francoski konzulat ne more ničesar več ukreniti, ker je konzul dobil iz Belgrada zelo slabe vesti o bodočnosti Reke. Po teh vesteh spada Reka pod vplivno sfero in zaščito Italije. Zaradi tega Francija ne moro več ščititi Reke, ki jo, kakor je sam priznal, popolnoma izročena terorju Ln se nahaja v strašnem in neznosnem položaju, v katerega so jo spravili fašisti. Po teh besedah tajnikovih je mnogo
DR. NINČIČ O REŠKEM VPRAŠANJU.
Sušak, 13. junija. (Izv.) Iz krogov reške delegacije, ki se je mudila v Belgradu povodom svečanosti poroke kralja Aleksandra, se doznava: Minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič je pri sprejemu reške delegacije izrazil svoje obžalovanje, da še vedno ni prišlo do rešitve reškega vprašanja. Slikal je Rečanom nevarnost, ki bi nastala za Jugoslavijo, ako bi se jugoslovanska vlada obrnila na predsednika švicarske republike in ga naprosila, naj razsodi v sporu zaradi reškega vprašnja. Nihče, je dejal dr. Ninčič, ne more trditi, da bi bila ta arbitraža za nas bolj ugodna, kakor pa neposredna pogajanja, ki smo jih srečno dovršili. Minister je izrazil upanje, da bo Italija pristala na iz-premembe, ki jih je predlagala jugoslovanska vlada, ker nikakor niso težke. Te iz-premembe se nikakor ne nanašajo na bistvene točke zadrskega jn reškega vprašanja. Dr. Ninčič jo končno izjavil, da je trdno prepričan, da bo italijanska vojska v kratkem izpraznila še one pokrajine, ki jih ima še zasedene.
IZGLEDI ZA DR. SPAIIOVO SKUPINO.
Belgrad, 13. jun. (Izv.) V tukajšnjih krogih pričakujejo z veliko napetostjo izida glavne skupščine muslimanov, ki so vrši 15. t. m. v Sarajevu. Pašič je za časa svojega bivanja v Ilidžah poskusil vse, da pridobi muslimane za vlado. Kakor pa danes stoje stvari, bo zmagala na zborovanju skupina dr. Spaha.
OSTRI SPOPADI MED DEMOKRATI IN RADIKALI.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so odgovarjali ministri na različna vprašanja poslancev. Ko jo odgovarjal minister Rafajlovič na vprašanje zaradi razmer v belgrajskih bolnišnicah, je prišlo do ostrili spopadov med
glede odcepitve posameznih dežel od Avstrijske republike. Zvezni kancelar dr. Seipel je izjavil, da so bili pri njem deželni glavarji vseh dežel (razven Dunaja, kjer je deželni glavar socialni demokrat) in mu izrazili svojo udanost in vernost.
Pariz, 13. junija. (Izv.) V svoji sobotni seji, ki jo je imel finančni komite zveze narodov v Ženevi, se je bavil s finančnim položajem Avstrije. Ker obstoja najbolj pereče vprašanje gospodarske obnove Avstrije v ukinjenju generalnih zastavnih pravic velesil in nasledstvenih držav, na drugi strani pa je ukinjenje teh zastavnih pravic nemožno, preden se ne reši vprašanje dolgov nasledstvenih držav, je finančni komite zveze narodov sklenil pozvati reparacijsko komisijo, naj ureditev vprašanja dolgov nasledstvenih držav pospeši. Ta poziv finančnega komiteja tedaj ne pomenja, kakor se je zatrjevalo, prenos njegove kompetence na reparacijsko komisijo, temveč je kratkomalo zopet apel na komisijo, naj krene na ono pot, ld bi bila primerna, da se odstrani zadnja zapreka, ki še ovira ukinjenje zastavnih pravic.
žensk začelo na glas plakati. Ko so v mestu zaznali za to izjavo francoskega konzularnega tajnika Brusaca, so Rečani izgubili vsako nado. Uprav dejstvo, da je nekaj dni sem teror v mestu vedno hujši, potrjuje, da ta izjava francoskega konzularnega tajnika popolnoma odgovarja dejstvom.
Reka, 13. junija. (Izv.) Vsled nezaslišanega terorja in nasilja, ki ga vršijo fašisti pod zaščito italijanskih oblastev, so se izvolile deputacije reškega prebivalstva, ki so konzulom Zedinjenih držav severoame-riških, Francije in Anglije izročile obširne spomenice, ki jih je podpisalo na stotino meščanov. V teh spomenicah se konzuli naprošajo, naj z vsem svojim vplivom posredujejo, da preneha ta grozni teror in da se odstranijo z Reke karabinerji, ki delujejo v sporazumu s fašisti.
demokrati in radikali. Intervenirati je moral minister Pribičevič, da je pomiril razburjene demokrate. Pašič je odgovarjal na vprašanje poslanca Pečenca zaradi zapostavljanja srbskih uradnikov v Bosni. Po končanih odgovorih na poslanska vprašanja je prešla zbornica na dnevni red in začeli so razpravljati o zakonu o vojaških dopustih. Na prošnjo vojnega ministra pa so ta predlog odstavili z dnevnega reda, ker vojno ministrstvo predloga še ni natančno proučilo. Prihodnja seja v petek ob 10. dopoldne.
BELGRAJSKO ČASOPISJE PROTI HRVATOM.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Vsi današnji listi pišejo obširno o dogodkih v Zagrebu. Večina listov piše proti Hrvatom v zelo razdraženem tonu.
MARLJIV DEMOKRATSKI POSLANEC.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Demokratski poslanec Nikola Bradica je odložil mandat. Klub mu je izrekel nezaupnico, ker se ni udeleževal parlamentarnega dela.
ODLIKOVANI MINISTRI.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Romunski kralj Ferdinand je podelil ministrskomu presedniku Nikoli Pašiču, ministru za notranje stvari dr. Voji Marinkoviču, ministru za izenačenje zakonov Marku Trifko-viču in ministru za prosveto Svetozarju Pribičeviču red romunske zvezde I. razreda, ostalim ministrom pa red romunske krone I. razreda. Ministrski predsednik Pašič je bil že prej odlikovan z redom romunskega križca I. razreda. Kralj Aleksander je podelil lento reda Sv. Save finančnemu ministru dr. Kosti Kumanudiju, notranjemu ministru dr. Voji Marinkoviču, ministru za šume in rude Rafajloviču, ministru za socialno politiko dr. Gregorju Žerjavu in ministru m poljedelstvo in vode Ivanu Pucliu.
Dne 13. jun. 1922 ob % 10. uro je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani preč. g. p. Avguštin Čampa, frančiškanski provinci-jal. Po težki in dolgotrajni želodčni bolezni — raku, se je prav na praznik svetega Antona, ki ga je vse življenje iskreno častil in posnemal, preselil v večnost. Bolehati je začel pred dobrim letom in sej lansko leto meseca maja že precej slaboten vdeležil generalnega kapiteljna v Asi-zu. Podvreči se je moral trikrat težki operaciji, katera mu je bolečine sicer olajšala ali rešiti ga ni mogla. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo je prenašal svojo hudo bolezen in večkrat previden s svetimi zakramenti je ves vdan v sv. voljo božjo zapustil ta svet. Rojen je bil 28. dec. 1869 v, Slatniku župnije Ribnica. V frančiškanski red je stopil po dovršenem VI. gimn. razr. in bil 7. sept. 1891 v novicijatu na Trsatu preoblečen ter dobil ime Fr. Avguštin. Gimnazijalne študije in del bogoslovnih jo dovršil v Gorici ostale v Ljubljani. Slovesne sv. obljube je napravil 26. sept. 1895. V mašnika posvečen je bil 30. okt. 1895. Po študijah je bil nastavljen najprej v. Klanjcu na Hrvaškem, kjer je zelo pridno deloval kot voditelj III. reda in misijonar. Od 1. 1901—1902 je živel na Brezjah. Od 1. 1902 do 1905 je bil gvardijan v Brežicah in od 1905 do 1907 ravnotam magister novincev. Ko se je zgradila nova cerkev sv. Antona na Viču in tam ustanovila nova žup-» nija, je bil postavljen za prvega župnika te župnije in predstojnika frančiškanske rezidence, od 1. 1908 do 1919. S koliko pridnostjo, vnemo in modrostjo je vodil to župnijo, priča Viška župnija in ljubezen župljanov, katero so mu skazovali vsi ves čas in tako lepo razodevali zlasti med njegovo boleznijo. 22. julija 1919 je bil pri prov. kapiteljnu izvoljen za provincijala slovenske frančiškanske provincije, katero je vladal z veliko očetovsko ljubeznijo do smrti. Ves je gorel za čast božjo in zve-ličanje duš. Neumoren je bil v spovednici in goreč misijonar. Še po drugi operaciji, ko mu jo nekoliko odleglo in so se moči nekoliko vrnile, se ni mogel vzdržati, da bi ne šel na sv. misijon v Št. Lovrenc. Ta je bil njegov zadnji sv. misijon od njegovih več kot 150. Priporočamo ga prijateljem in znancem v pobožno molitev. Ker je svojo Vičane tako ljubil v življenju, je želel, da se ga tudi pokoplje na Viškem pokopališču. Zato bo pogreb iz frančiškanske cerkve v Ljubljani na pokopališče na Viču dne 15. junija ( v četrtek pop. ob 3. uri).
R. I. P.!
Akademšja prš papežu.
Rim, 9. junija 1922.
Dne 8. t. m. je bila v vatikanskem Da-mazovem dvoru »Accademia poliglotta« vpričo papeža Pija XI. ob priliki 300 letnice >Propagandec. Navzoči so bili rimski kardinali in mnogo rimskih prelatov, duhovnikov in laikov. Gojenci Propagande so imeli častno mesto. Vatikanska godba in zbor Propagande sta s pevskimi in glasbenimi točkami izpolnila posamezne delo programa. Gojenci so govorili v 29 jezikih: latinski, francoski, romunski, sanskritski, kurdski (Mesopotamija), grški, albanski, irlandski, galsko-skotski, skotski, nemški, angleški, holandski, sirski, arabski, tigraj-ski (Etiopija), georgijski, tamulski (Mala-bar), ogrski (Transsilvania), finski, japonski, annamitski, italijanski. Rus (iz Sibirije) je med drugim rekel pred sv. očetom: »Rnskaja Cerkov, izpytyaja ogonj i meč načinaet obraščat svoi vzori k Apostolu Petru v Čest kotorago poet: >Petr, stolp pravoslavija, učitel apostolov, Petr, utver-ždenie very, verhovnij pastir vseh apostolov .. x Petr, večno živi v svoih preemni-kah (naslednikih), osnovanie nepokolebi-moe Cerkvi... Siluju Vaših slov, svjatej-šij Otec, voodusevljatsja i preumnožatsja apostoly, kotory, čuvstvuja sebja ohodrcn-nimi i blagoslovennimi v svoih tnidah, po-spješaš userdno na pomošč nuždajuščimsja bratjam ...« Občinstvo je imelo že vso tekste tiskane v izvirni pisavi in ifctfijan-
ski prestavi v roki. — Na koncu je sv. oče v četrtumem govoru primerjal to slavnost s prvim binkoštnim praznikom, kjer so se prikazali jeziki in se je beseda božja razumela v mnogoterih jezikih, ker vsak jezik naj hvali Boga in vsi narodi naj ga hvalijo. Nazadnje je podelil sv. oče apostolski blagoslov bodočim apostolom svojih narodov, ki so pripravljeni dati tudi svoje življenje za resničnost svojega evangelija.
RAZBURJENJE RADI ODLIKOVANJA BOLGARSKEGA POSLANIKA.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Ogorčenost radi podelitve reda Sv. Save bolgarskemu poslaniku v Belgradu Todorovu povodom poroke kralja Aleksandra je vedno večja. Vse one osebe, ki so bile odlikovane z redom Sv. Save, nameravajo vrniti odlikovanje, ako se ukaz o podelitvi tega reda bolgarskemu poslaniku Todorovu predloži vladarju v podpis. Poslanci večinskih strank grozijo tudi, da bodo v narodni skupščini stavili tozadevne interpelacije, ako se podelitev odlikovanja ne razveljavi.
REVIZIJA VALUT NA ČEŠKEM ODPRAVLJENA.
Praga, 13. junija. (Izv.) Kakor poroča »Prager Tagblatt«, je finančno ministrstvo z ozirom na bližajočo se potovalno sezijo uknilo redno revizijo valut ob meji. Revizija se bo v bodoče vršila le v izjemnih slučajih.
SPOPADI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI V ITALIJI.
'Rim, 13. junija. (Izv.) V soboto je bilo zopet mnogo spopadov med fašisti in komunisti. V Sassariju so fašisti razdejali delavski dom. Spopadi so se v nedeljo nadaljevali. Pri tem je bil en delavec težko ranjen.
Polkovnik Finzi o Hrv. emigrantskem komiteju.
Član hrvatskega emigrantskega komiteja Manko Gagliardi je izdal pred dnevi v Gradcu brošuro z naslovom »Istina o hrvatskom emigrantskom revolucionarnom komiteju 1919—1921.«i Gagliardi pripoveduje v brošuri o zvezah hrvatskih emigrantov v inozemst-yu. Dobivali so velike svote za svoje proti-državne namene; tako Klobučaria od Maža-rcv 2 milijona kron, Kežman od načelnika italijanskega izveščevalnega urada v Trstu podpolkovnika Finzija, ki je vodil propagando proti Jugoslaviji, 3000 funtov šterlingov, po Finzijevem zaupniku profesorju Marpurgu pozneje še v Zagrebu 10.000 dolarjev; dr. Ivica Frank je prejel od Finzija 1000 funtov šterlingov z obvestilom, da se bo v kratkem vršila konferenca »hrv. revolucionarnega odbora« s predstavitelji ital. ministrstva zunanjih del y Rimu in da se bo te koference v imenu Slo-yencev udeležil dr. Ivan Šušteršič. Ta konferenca se je potem tudi vršila. Emigranti so pa prejeli še druge naravnost velikanske svote denarja, ki je pa po večini izginil v žepih ;emigrantov. Tako Gagliardi. Zdi se, da je Gagliardi le še boljši človek kakor razni drugi emigranti in se teh ljudi hoče otresti, kakor se je pred nedavnim že Radič izrekel proti njim. Kar so pa izjave takih ljudi, kakor je Gagliardi, vedno malo sumljivo, se je uredništ-yo tržaške »L' Era Nuova« obrnilo na Finzija za potrebne informacije. Jasno je, da je moral Finzi kriti aebe, oziroma italijansko :vlado v tako delikatni zadevi; zato pa je verjetno, da ni povedal vsega, priznal je pa vendar sledeče:
»Ne da bi hotel izdati kako uradno tajnost, priznavam, da sem res poznal večino oseb, ki jih navaja brošura Gagliardija, ki ga tudi poznam. Če sem imel v prvih časih stike z osebami, ki so prihajale iz Zagreba, se je
Iz sovjetske Rusije.
(Spisal Vladimirov.)
(Dalje.)
Popoldne smo dobili živež in kruli za tri dni naprej z naročilom, naj si kuhamo sami in da na večjih postajah itak dobimo toplo hrano. Zvečer pa je bil določen čas odhoda. Toda ne ta večer, ampak šele prihodnji, ko smo z veliko težavo dobili lokomotivo, smo se odpeljali. Vriskanje in petje na raznih jezikih je odmevalo iz vagonov, dokler smo se vozili po taškentski železnici. Ko pa nas je objela stepna noč, je obmolknilo vse.
Sedel sem ob kraju vagona in strmel na stepo, mogoče zadnjikrat. Odnekod je prihajalo visoko in žalostno zavijanje, petje stepnjaka. Misli in spomini so se mi podili po glavi od prvih dni, ko sem zagledal te puste stepe, ki jih danes zapuščam, pa do zadnjega časa. Noč nas je pripeljala in noč nas je odpeljala in vsa doba se mi je pokazala kakor ena sama dolga noč. V tej noči jo gorela ves čas samo ena lučka: hrepenenje po domovini. Gorela je ta lučka vedno, kakor večna luč v cerkvi od noči do noči in ponoči in mi svetila na vseh potih pod vročim podnebjem. Kadar so nas gonili med stražami z bajoneti iz enega v drugo taborišče kot hudodelce in katoržnike, da nisi smel iz
zgodilo, ker je logično, če sem kot načelnik izveščevalne službe želel vedeti, koliko jc resnice na nezadovoljstvu Hrvatov, o katerem so neprestano pripovedovali potniki, došli z Hrvatske, in tudi hrvatski časniki. Res je tudi, da sem se v Rimu privatno sestal s Šuster-šičem, Frankom in Duičem. Smešno pa je, čc se misli, da so se tedaj sklenili kaki dogovori za morebitno revolucijo na Hrvatskem, ker smo le izmenjavali misli glede vprašanja meja — vprašanja torej, ki se je s psihologično-čustv. stališča bolj zanimalo Hrvate in Slovence, nego Srbe. Govorim o teh svojih privatnih stikih, kajti v januarju 1920., kakor vsakdo ve, država SHS ni bila še od nas pri-poznana in ker bi bil eventuelen sporazum s hrvatskim narodom, zastopanim po njega najuglednejših osebah, koristen za Italijo. Prido-dajem še, da se že nekoliko mesecev pred sklepom rapallske pogodbe nisem več bavil s srbsko-hrvatsko-slovenskim vprašanjem in tudi nisem imel več prilike za kak sestanek s katerim gospodov, ki jih navaja Gagliardi-jeva brošura.«
Finzi torej deloma potrjuje, deloma, kolikor bi bila Italija kompromitirana, zanikuje navedbe Gagliardija. Zanimiva je med drugim tudi trditev Gagliardija, da se mu je v Pragi približal slovenski medicinec Marinko-v i č(7), ki je ponujal Gagliardiju 20 zlatih funtov šterlingov ter priznal, da je v zvezi z dr. Šusteršičem in da deluje za Karla Habsburžana. — Težko je presoditi v koliko Gagliardijeve trditve odgovarjajo dejstvom, po Finzijevi izjavi je pa gotovo, da brez podlage niso.
Podrobnosti o ekspediciji na Mont Everest.
»Times« in »Daily Mail« sta 10. t, m. objavila zadnje poročilo generala Bruce, šefa znane ekspedicije na Mont Everest. Telegram se glasi:
Simla, 7. junija.
»20. maja so Morshead, Somervill, Mal-lory in Noston postavili svoje šotore na Eve-restu na višini 7600 metrov. 21. maja so Mal-lory, Somerville in Noston dospeli na višino 8147 metrov, ne da bi vporabili aparatov za dihanje s kisikom. Potem so se vrnili v tabor št. 3, ki je postavljen ob vznožju Chang-Tse, to je neposredno severno od vrha Everesta na-višini 6384 metrov.«	Bruce.
Višina dosežena 21. maja se nahaja samo še 692 metrov nižje od vrha Everesta, ki meri, kakor je znano, 8839 metrov. Zdi se torej, da bo ekspedicija dospela na svoj cilj. Ona je dozdaj v vseh ozirih dosegla rekord hribo-lazstva.
Istočasno je dospelo v London dolgo pismo generala Bruca od 30. aprila. Tu pripoveduje, kako je ekspedicija po strašnem snežnem viharju dospela na ledenik Ronjbuk z vso svojo bagažo in provizijo. Ustavila se je v budističnem samostanu, ki je najvišji na svetu in odkoder je prekrasen pogled na vrh Everesta. Menihi so jih, kakor povsod, z gin-ljivo prijaznostjo sprejeli; o posvetnih zadevah, vojski, konferencah elc., pa niso menihi hoteli niti slišati, ker svet zanje ne obstoja.
Veliko trpi ekspedicija vsled pomanjkanja kuriva. Donašajo ji ga iz Jakdunga.
Politične novice.
-f Dr. Kukovec jadikuje. Politika ni poezija. Dr. Kukovec je pa v včerajšnjem uvodniku v »Jutru« zapel milo pesem sebi in dr. Žerjavovim pristašem in se pritožuje, zakaj slovenska javnost tudi to pot ne posluša njegove besede. Pravi, da bi se mladini v JDS radi umaknili drugim, toda ti bi morali nuditi zadostno jamstvo, da so boljši in imajo tudi voljo delati. Če demokratje res nimajo boljših v svoji stran-
vrste stopiti, če si pa, si jo dobil od carskega .»feljdfebelja« okoli ušes, da ti je zvonilo vso pot do drugega tabora; in kadar so te klicali za »tovariša« morebiti ljudje od iste straže z bajoneti in si smel svobodno iti poslušat, kaj pripovedujejo valovi amudarjinski, in kakšno pesem pojejo vetrovi na stepah: vedno in povsod in neugasljivo je gorelo isto hrepenenje s čimdalje večjo silo. In danes? Danes je hrepenenje nastopilo pot k izpolnitvi, pot, ki je po njej sanjalo toliko let, pot, ki ga zdaj naslaja kakor sladke sanje. Ob prvih korakih na tej poti se ozira nazaj na prehojeno pot in ne more verjeti, da je to njegova dolga pot; zdi sc mu, da so le sanje, a ne pot, ene same dolge sanje vsa ta mračna doba ... Čmerikavi Andrašek se je prebudil in kričal venomer. Zazdelo se mi je, da je že pozno. Tedaj je grozno zatulil parovoz in vlak se je ustavil na sredi stepe. Tam pri zadnjih vagonih nekje se je nagrela os, da se je užgalo v pesti. Legel sem spat.
III.
Na vseh večjih postajah taškenfske železnice, kakor so Turkestan, Perovsk, Ka-/olinsk, kjer obstojajo podružnice taškent-skega plenbeža, se nam je pridružilo po nekaj vagonov z odhajajočimi v domovino. Sestav naš je narastel tako, da mu je bilo treba na mnogih krajih podati »tolkača« od zadaj, ali pa yprcči dva parovoza. In nada-
ki, potem so v zadnjih zdihljajih. Toda to so samo nazori g. dr. Kukovca.
+ Hrvatska >; republikanska večina« bo imela v pe tek 30. t. m. svojo 18. redno sejo. Seja se začne zjutraj o'o 6. uri in bo trajala do 1. ure popoldne. Dan prej bo pa hrvatski kmečki zadrugarski dan.
+ Neka gotova zahteva«, kakor piše 'belgrajsko Videlo , je dala povod za nov nesporazum med Pašičem in Ninčičem. To novo zahtevo je prinesel baje v Belgrad francoski maršal Franchet d'Esperay v imenu-francoske vlade. Pašič je vsled te zahteve zelo potrt in njegovo sitnost čuti \sa njegova bližnja okolica. Mod radikali pa vlada velika zmešnjava, ker se ne čutijo dovolj kos dogodkom, katere utegne prinesti že najbližja bodočnost.
i- Maršal Franchet d' Esperaj odpotuje iz Belgrada v Bukarešto, kjer bo gost romunskega kralja. Iz Bukarešte se vrne zopet v Belgrad.
-f Stik z zapadom. Belgrajska Demo-kratija« piše: Nekdaj je naša država bila v slabem kontaktu z Evropo. — So ljudje, ki pravijo, da danes še ni nič boljše.
+ G. Juraj Demetrovič odstopa? Belgrajska »Epoha« javlja, da je g. Juraj De-metrovič nedavno izjavil, tla želi že dolgo časa zapustiti svoje mesto kot pokrajinski namestnik, toda demokratski klub ga zadržuje, dokler se ne likvidira dosedanje stanje pokrajinske razdelitve in se ne izvrši razdelitev na oblasti. Ker pa razdelitev na oblasti traja predolgo, se je g. J. Demetrovič odločil, da da meseca julija ostavko na svoje mesto brez ozira na to, ali se zakon o upravni razdelitvi države izvede ali ne.
+ živahnost v politiki. V naši vnanji politiki se opaža neko novo življenje, odkar je bil v Belgradu dr. Beneš. To živahnost spravljajo v zvezo s pogodbami, ki jih je sklenila čehoslovaška republika s sovjetsko Rusijo in z ukrajinsko republiko.
+ Zaplemba »Republike«. Dne 8. t. m. je magistrat mesta Belgrada prekosil samega sebe, ker je prepovedal št. 45 »Republike«. Ta številka tega lista je izšla na štirih straneh in je obsegala sledeče članke: Na uvodnem mestu so tiskali članek, ki je bil enkrat od policije prepovedan, ampak z razsodbo prvostepenega suda pod št. 8907 od 16. marca L 1. zopet dovoljen. Temu članku slede dopisi, ki so bili od policije vsi prepovedani, ampak od sodišča so bile vse prepovedi dvignjene. Belgrajski »Radikal«, po katerem posnemamo notico, našteva celih 16 vrst drobnega tiska kon-fisciranih člankov, M jih je ob priliki kraljeve svatbe priobčila »Republika«, katere pa je vse dovolilo belgrajsko »prvostepeno« sodišče. — če človek to bere, res ne ve, kdo je več in kaj je več: Ali sodišča ali policija. Na prvi pogled izgleda, da so mero-dajna za presojo različnih naših javnih razmer sodišča. Če pa pogledamo stvar natančneje, vidimo, da je vendarle merodajna policija, ker je policija po izreku merodaj-nih gospodov neodvisna od državne uprave in od njenih milosti, sodnija je pa popolnoma odvisna... Namreč sodnija je odvisna po mnenju drugih ljudi, po našem ne, ker ne bi si radi kakšne talce neprevidne besede hoteli nakopati še kake pravde.
+ Finančni polom v Nemški Avstriji. Avstrijska krona je nenadoma silno padla. Po najnovejših poročilih velja 220 švicarskih (zlatih) frankov že 1 milijon avstr. kron. To je naravnost neverjeten pojav, ako pomislimo, da razpolaga Avstrija z zelo izvežbanim finančnim in davčnim urad-ništvom, ki vidi natanko v vse žepe in ki bi čisto komodno vzpostavilo ravnotežje v državnem proračunu, ako bi vlada to le hotela. Vlada pa tega očividno noče iz političnih razlogov, ker hoče na vsak način
izvajati pritisk ua antanto deloma zaradi odpisa odškodnine, določene po mirovni pogodbi, deloma pa, da izsili svojo priklju-čitev k Nemčiji. Zato najnovejši valutni padcc avstrijske valute nima samo velike-ga gospodarskega, ampak ima tudi daleko-sežen politični pomen.
-j- Odgovor ua brošuro Gagliardija. Na brošuro Manka Gagliardija bo odgovoril dr. Ambrož Dražič, ki je bil nekaj časa sam v emigraciji.
+ 0 uotranje-političnem položaju v Romuniji piše v svoji številki od 6. t. ni, »Radicah', eden najbolj šovinističnih francoskih listov, zelo pesimistično, dasiravno skuša braniti Bratianua, za katerega pravi, da je v Franciji zelo priljubljen zaradi zaslug in solidarnosti s Francijo in njeno politiko. Na kratko omenja terorizem, s k«, terim si je Bratianu pridobil večino ter ci. tira ogorčeno izjavo bivšega predsednika romunskega parlamenta Vaida-Voevode. Bivši predsednik Vaida-Voevode pravi v svoji izjavi, da hoče Bratianu izzvati do. godke leta 1907. Po celi Evropi je razkri-čal, v kaki nevarnosti je bila Romunija vsled boljševiškega gibanja, ki ga je on uničil. Pod to krinko hoče zakriti nezasli-šan teror in krvavi pokolj, ki ga je izzvala avtokratična liberalna stranka. Dalje go-vori člankar o pomembni izjavi vseh opo-zicionalnih strank, ki so odšle iz parlamenta in sklicale poseben sestanek v Albo Longo. — V resnici je notranje-politični položaj v Romuniji tako kritičen, da bo izzval v dogledni bodočnosti dalekosežne dogodke. Položaj je vsled bojkota od strani vseh opozicionalnih strank se neprimer-no hujši nego oni v Jugoslaviji. Kakor se vidi iz pisanja klamansojističnega »Radi-cala«, tudi Francozi z Romunijo niso posebno zadovoljni. Za sedanjo romunsko strahovlado se navdušuje edinole — »Jutro«.
+ Vprašanje nemškega vojnoodškod, ninskega dolga. Reparacijska komisija je na svoji seji 7. t. m. po zelo hudi debati sklenila, da da konferenci bankirjev, katera se po nalogu velesil posvetuje o eveni tualnem mednarodnem posojilu Nemčiji, precej široka pooblastila, ki bi mogla do-vesti do tega, da bankirska konferenca zniža nemški vojnoodškodninski dolg. Zastopnik Francije je proti temu sklepu protestiral in ga ni podpiral, pač pa so ga podpirale Anglija, Italija in Belgija, kar je zelo značilno, ker je Belgija dosedaj brezpogojno sledila stališču Francije. Vsled odpora Francije bankirska Jkonferenca seveda ne bo prišla izlepa do končnega pozitivnega rezultata, kvečjem da dobi Nemčija posojilo v relativno manjšem I obsegu.
-f Nemiri v Gornji Šleziji. V Gornji Šleziji so se spet pojavili nemiri. Poljski rudarji in tvomiški delavci so pregnali ponekod nemške uradnike in delavce. V Pe-tersdorfu je prišlo do hudih spopadov, v terih je bilo ubitih šest delavcev. Iz nekaterih zavodov so bili nemški delavci od-slovljeni. Zavezniška komisiia je razglasila v okolici Katovic in Hlivice obsedno stanje. Še hujša bitka je bila pri Rudi. Nemci so napadli Poljake z orožjem. Na bojišču je obležalo 12 delavcev mrtvih, 27 pa je bilo ranjenih.
+ Nemčija in Rusija. »Berliner Tage-blatt« poroča, da je večja skupina nemških velebank sklenila z zastopniki sovjetske Ukrajine pogodbo, glasom katere da nemška bančna skupina Ukrajini kredite v znesku 200 milijonov mark, za to pa dobi nemška bančna skupina obširne koncesije za izkoriščanje prirodnih zakladov v Ukrajini. — To je prva posledica rusko-nemške pogodbe, sklenjene v GenovL
ljevali smo pot z ozirom na cedanje ruske razmere po železnicah še dosti hitro. Navdajalo nas je celo upanje, da zagledamo čez nekaj dni Moskvo. Toda »belokamnata« Moskva je bila še daleč pred nami.
Na mnogih postajah pred Orenburgom so nas obdajali in nadlegovali umazani, raztrgani in polunagi otroci s stepe; prihajajo do železnee in prosjačijo pri potnikih bolj iz lenobe in navade kakor iz potrebe. iVjiii mastni obrazi vsaj ne dokazujejo glada. Pa tudi ženske Kirgizinje, podobne zunanjosti kakor otroci, so se jim pridruževale in pomagale pri nabiranju »sil&u« (zastonj). Moški pa so barantali s potniki za stare in obnošene obleke in obutev, da bi potem preprodali oddaljenim stepnjakom. V mirnem času ste težko dobili takega stepnjaka, ki bi bil voljan nadeti obleko ali obuvalo evropskega kroja. Vojna pa ga je naredila neizbirčnega v tem oziru; silno pomanjkanje in grozna draginja ga je sprijaznila z vsem, samo da more kupiti poceni.
Naleteli smo tudi na take Kirgize, ki so s posebno tajnostjo in strahom povpraševali po carskih rubljih, ki smo jih mi sami raje nakupovali nego prodajali. Živi namreč v njih trdna vera, da sovjetski denar ne bo več dolgo krožil, za njim pa pride zopet stari, ki bo imel isto veljavo kakor prej. Zato ga skrbno iščejo in pokupujejo za visoke ceno s sovjetskim. Tudi kadar prodajajo svojo drobnico, takozv.anc ^barano^
skušajo izvleči iz kupca kolikor mogoče »starega« denarja. Dostikrat se je dogajalo, da Kirgizi niso hoteli za sovjetski denar prodati za nobeno ceno. Kakor hitro pa jim jo kupec pokazal »krasnuju bumažku<; (rdeč papir, t. j. bankovec za deset carskih rubljev) ali »četvertnuju« (bankovec za 25 carskih rubljev), so se takoj omehčali. Ako pa jim je pokazal »Petra« (100 carskih rubljev s podobo Petra Velikega) ali Jekate-rinu« (500 carskih rubljev s podobo Katarine II.), so se jim odprla usta in zasvitale oči in konec je bilo vseh ovir pri kupčiji. Kupec je sam določal ceno. Za take bankovce bi vam Kirgiz prodal še svojo kibit-ko ali kočo na stepi. Ko pa jih prejme, jih skrbno skrije ali zašije v svoj debeli vatni halat in kožuh, odkoder ne zagledajo izlepa belega dne. Ta denar je za sovjetsko Rusijo takorekoč izgubljen, Kirgizu pa je vec kakor Allah in Mohamed skupaj.
Peljali smo se že po »rdeči« pustinji. Drevili smo s tako hitrostjo, da nas je obhajal strah, ko so začeli tovorni vagoni hitreje klopotati in se zibati na obe strani. Posledica take vožnje je bila ta, da so se na prihodnji postaji morali preseliti iz dveh vagonov, ki so se jima užgale osi, bodisi radi svišča, ki se je nabral med vožnjo v pesti ali radi pomanjkanja mazila; pustili so ju na postaji, kjer mogoče še danes (čakata dno odrešenja.
Dnevne novice.
—	Slovenščina pri cerkvenih obredih. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani se bodo letos prvič vršili vsi obredi v slovenskem jeziku. Na temelju papeževega splošnega dovoljenja slovenščine pri cerkvenih obredih je prevzvišeni gospod škof ljubljanski že potrdil slovenski prevod vseh molitev pri procesiji sv. R. T. Temu prevodu bodo polagoma sledili prevodi "drugih cerkvenih obredov. Hvaležni smo jugoslovanskemu episkopatu, ki je izprosil to dovoljenje in s hvaležnostjo se kot Slovenci spominjamo pokojnega papeža Benedikta XV., ki je s tem dovoljenjem dokazal svojo naklonjenost do Slovencev.
—j Promocija. Na ljubljanski univerzi je promovirala doktorjem filozofije gdč. Marijana Z a 1 a z n i k , članica jug. kat. akad. društva »Danice«. Iskreno čestitamo!
—	»Lika«. G. dr. Albert Kramer pojasnjuje v včerajšnjem »Jutru: zadevo »Like«, ki je pri prvi kupčiji s svincem par-ticipirala na čistem dobičku od prodaje 60 vagonov svinca v znesku 2,866.666 K. G. dr. Kramer konstatira, da je v ravnateljstvu »Like« tudi njegov brat ravnatelj M. Kramer, da je bil za časa dotične kupčije minister (trgovinski minister), da pa pri kupčiji Like ni imel nobenih zvez, ker da je znal vedno ločiti svoj politični in službeni položaj od sorodniškega razmerja. Nadalje izjavlja: »da jc »Lika« interesirana na mežiškem svincu, sem izvedel jeseni 1919« in »kot minister nisem imel s to zadevo nobenega posla in o njej nobene vednosti.« Ta stavek je g. dr. Kramer malo nerodno stiliziral — povdarjamo samo: stiliziral — ker že v naslednjem stavku nadaljuje: »Kot politik sem vedno odklanjal privatne intervencije in sem jo v tem slučaju odklonil (saj ni vedel zanjo) tem cnergičnejše, ker so bili tangirani interesi sorodnika.« Nadalje poroča, da je g. Hochschild z Dunaja, ki je menda glavna oseba pri veliki montanski družbi »Montana«, s katero je bila »Lika-: od nekdaj v ozkih poslovnih odnošajih, ponudil »Liki« udeležbo pri kupčiji s svincem. »Lika« je prvotno kupila celo količino mežiškega svinca, pozneje je pa dr. ■Žerjav to kupčijo razveljavil in je parti-cipirala samo pri prvi kupčiji. Želeli bi bili, da bi bil g. dr. Kramer tu malo jasnejši in da bi bil povedal pod katerim pokroviteljstvom, da se je prva kupčija »Like« sklenila, ker po njegovi nesrečni sti-lizaciji bi utegnil kdo soditi, da je bil to morda g. dr. Brejc, kar seveda ni res.
L— Izložbena okna so razbili upravi zagrebškega lista »Hrvat« okoli 2. ure po polnoči neznani zlikovci. To se je zgodilo v noči od nedelje na ponedeljek. Policija seveda še do danes ni našla nobenega krivca. Zagrebški listi sodijo, da so povzročili škodo jugoslovanski fašisti.
—	Nova imena polkov. 25. pehotni polk se bo odslej nazival polk Ferdinanda I., kralja Romunije. Tretji konjeniški polk bo nosil ime kraljice Romunije, in peti ko-ujeniški polk naziv kraljice Marije.
—	Pozabljen admiral. Ob priliki svečanosti kraljeve poroke je pripravljalni odbor popolnoma pozabil na romunskega admirala in na njegove častnike. Romunski admiral je presedel cele tri dni na romunskem monitorju, ker ni bil nikamor povabljen. Zaradi te nepazljivosti se bo odpeljal eden izmed glavnih članov pripravljalnega odbora v Bukarešto, da se opraviči.
—	Zanimiva statistika. Belgrajska »Republika« ugotavlja dejstvo, da jo je policijska oblast zadnje čase 29 krat zaplenila, in to celo kar vnaprej, ne da bi bili policijski organi dobili že dotične številke lista v roke. Sodišče pa je od vseh zaplemb odobrilo c e 1 i d v e 1 »Republika« piše pri tej priliki, da so edini up naše države samo še sodišča, kjer je mogoče še upati na pravico in na varstvo proti nasilju.
—	Kamnik. Dne 11. junija 1. 1. je priredila v >Kamniškem domu« šolska mladina Jos. Ribičevo otroško igro: »V kraljestvu palčkov« in sicer v korist Jugoslovenski Matici. Bila jc to res jugoslovenska prireditev! Ves Kamnik je bil zbran in je lahko videl, v kako spretnih rokah, da je mladina. Igra ni lahka, a otroci so se sijajno vživeli v svoje vloge. K uspehu so pripomogli izbrani kostumi in umetniško izbrana scenerija. Da so pevske točke tako nepričakovano dobro uspele, je zasluga konservatoristke gdč. Milke Novakove. Vsem, ki so se s »palčki« toliko trudili, je izid priznanje in plačilo.
—	Iz Rogaške Slatine. Tovariška društva in druge prijatelje gasilcev, ki se nameravajo udeležiti gasilskega tabora v Rogaški Slatini v nedeljo dne 18. t. m., obveščamo, da imajo udeleženci polovično vožnjo na vseh železnicah naše kraljevine. Kupiti je cele vozne listke ter jih pustiti žigosati, da veljajo s potrdilom društva v Rogaški Slatini, da so se tabora udeležili, za brezplačen povratek. Zveze lokalne železnice z južno so na vse strani jako ugodne. Ker je priglašenih že več društev iz Hrvaškega in deputacije Srbov, naj bodo društva iz Slovenije močno zastopana.
—	Z Jesenic na Gorenjskem nam pišejo: Pogrešali smo dežja, v nedeljo smo ga pa do-
bili toliko, da se bodo polja, travniki in vrtovi kar poživili. Polja in vrtovi so v novi lepoti. Padalo je zlato; zakaj obeta se nam najlepši pridelek na jesen, ako ne bo kakšne , uime. — Tihotapstvo je v bujnem cvetju, j Zlasti je razširjeno med odraslo mladino, kar je še bolij žalostno, ker se s tihotapstvom mlad človek hudo demoralizira. Kdor je začel tihotapiti, mu ne diši več pošteno delo. Kmet in obrtnik današnje dni le s težavo dobita moških delovnih moči. — Da se je začelo živahno življenje na Bledu, se vidi tudi pri nas na kolodvoru in na cesti. Visoki obisk kraljeve dvojice bo pa Bled še posebno povzdignil. Koliko več bo prometa in zaslužka. Je pa tudi v resnici lep naš Bled in smo Slovenci lahko nanj ponosni!
—	Izredni občni zbor »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« se vrši 20. t. m. ob 15. uri v magistralni dvorani z dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva, 2. dr. Češarek: Sprememba lekarn, takse, 3. Poročilo organizacije železničarskih zdravnikov, 4. dr. Gosti: Neznosne razmere glede oskrbe umobolnih v Sloveniji in strežniško vprašanje v umobolnicah, 5. slučajnosti. (K)
—	Prostovoljno gasilno društvo na La-verci vabi k blagoslovi) enju nove brizgalne, ki bo v nedeljo, dne 18. junija ob 2. uri pop. Po blagoslovljenju se bo vršila vrtna veselica pri gosp. Ogrinu. Sprejem društev pri popoldanskih vlakih. Čisti dobiček se bo vporabil za novo gasilno orodje.
—	0 poljsko-ruskih stikih na temelju slovanske vzajemnosti je predaval pretekli petek v Plznu odlični poljski slavist in pisatelj profesor na varšavski univerzi, I. Baudouin de Courtenay. Profesor Baudouiu jo gost praške univerze, kjer ima redna predavanja o slovanski vzajemnosti. Med njegovimi poslušalci je opaziti posebno lepo število šolske inteligenco in kulturnih delavcev.
—	(Jorkij nc smo na Francosko. Kakor znano, jc Maksim Gorki, znani ruski romanopisec, slabotnega zdravja. Boleha na srcu in pljučih. Zdravniki so mu nasvetovali, naj bi se šel zdravit v južno francosko deželo. Ali francoska vlada mu ni dovolila, da bi prišel ua Francosko. Zadnji čas so odlični francoski pisatelji prosili vlado, da bi dovolila Gorlcemu bivanje na francoskih tleli.
—	Znižanja delavskih plač v Julijski Krajini. Zadnje dni so so med zastopniki podjetnikov in delavcev v kovinski industriji Julijske Benečije začela pogajanja zaradi ponovnega znižanja delavskih plač. Delavstvo znižanje doslej odklanja. Pogajanja so nadaljujejo.
—	Italijansko izseljevanje. Glasom uradnih podatkov se jo tekom prvih treh mesecev tekočega leta Izselilo iz Italije 58.556 oseb, od teh približno 55.000 v razne evropsko dežele, med drugim v Jugoslavijo. Generalni komisarial za izseljence računa, da znaša celokupno število letošnjih izseljencev doslej nad stotisoč oseb. Samo od teh letošnjih izseljencev pričakujejo, da bodo poslali v domovino eno miljardo in '200 milijonov lir prihrankov.
—	Strašna nevihta v Nem Yorku. 11. t. m. zvečer je presenetila New York strahovita nevihta, kakršno nihče ne pomni. Utrgal se je oblak in poškodoval hiše, izpodkopal železnice, podrl brzojavne drogove in drevje ter uničil poljske nasade. Na morju je ponesrečilo mnogo ribiških ladij, a ob obali je utonilo mnogo kopajočih se oseb, ki jih je nevihta presenetila. Število žrtev znaša nad 50, a ranjenih nad slo oseb.
—	Razpisane pošle. Razpisana je voditeljska služba v Trbovljah ('A) in v Šoštanju (K) ter od-pravniška služba pri pošti na Bledu 2 (II1/1). Prošnje jc vložiti v teku dveh tednov.
■— Radi občinskega pašnika se je nedavno razvil v bližini Zvornika v Bosni hud pretep med srbskimi in muslimanskimi kmeti. Ena oseba je bila ubita, več pa težko ranjenih.
—	Ponarejene lire. V Splitu in po drugih mestih Dalmacije se jc pojavilo veliko število ponarejenih lirskih bankovcev.
—	Samomor ali umor. Na železniški progi v bližini Karlovca so našli popolnoma razmesarjeno moško truplo. Nedaleč od trupla so našli obleko, vendar ni bilo v njej nobenih dokumentov, iz katerih bi se dalo sklepati na identiteto mrtveca. Sumijo, da gre za roparski umor.
š Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) Udeležba na razstavi bo proti pričakovanju velika. Dnevno prihajajo številne prijave, tako da bo razstava za razstavljalcc kakor posetnike zanimiva in poučna. Priglasili so se do sedaj obrtniki in industrijalci iz vseh krajev mariborske oblasti. Mnogo prijav pa se še pričakuje posebno iz Prekmurja. Razstava, ki bo za Maribor nekak mali velesejem, bo radi tega nekaj izrednega in bo imela brezdvomno lep uspeli. Obisk razstave se obeta že sedaj velikanski. Prijavile so sc že številne korporacije iz cele naše države, pa tudi iz inozemstva, kakor Avslrije in Češkoslovaške, kjer vlada za naše obrtno gibanje veliko zanimanje. Razstava, ki je prva te vrste v naši državi, vzbuja povsod mnogo zanimanja in je že samo s tem njen popolen uspeh zasiguran. Nikdo naj torej ne zamudi te prilike, ter naj sc udeleži razstave s svojimi izdelki. Rok za prijave poteče dne 15. junija. Na po tem roku dospele prijave se odbor nc more več ozirati, ker se morajo prostori po številu prijav pravočasno razdeliti in o tem obvestiti razstavljalce, kar povzroča mnogo dela in truda. Pozivamo vse
'obrtnike, da prijavijo nemudoma svojo udeležbo, kajti čas hiti!
š Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1922/23 se vrši od 29. junija do 4. julija t. 1. vsakokrat od 8. do 10, ure na Zrinjskega trgu l/I. Brez sprejemnega izpita jc možen vstop v I. letnik onim učenccm in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list. Vnanji učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred začasno ukinjen.
št Tragičen konec Štajerskega Dimeža. Iz kaznilnice pobeglega Kampla smo zadnjič primerjali slovečcmu gorenjskemu rokovnjaču Dimežu. Res je Kampl doživel skoro sličen tragičen konec kakor nekdaj Dimež zasledovan sam našel svojo smrt. Orožniki ki so v zadnjem času napeli vse moči da nevarnega zločinca vendarle kje primejo, so v sredo jutro pri Rogozi z daljnogledom opazili Kampla v pogovoru z delavci na polju. Neopaženo so se splazili skozi žito ter sc mu previdno bližali. Kampel je opazil sumljivo gibanje v klasju, pripravil se je na boj. Pričel je z metanjem kamenja in ko so orožniki planili proti njemu, je pričel nanje streljati. To pot je bil slabo pripravljen na obupno obrambo; pošla mu je municija, tudi prvotne sigurnosti v streljanju ni kazal več. Ko je uvidel brezuspešnost svoje obrambe in jc izstrelil predzadnjo kroglo, se je umaknil in nameril zadnji strel sam nase. Ta strel je dobro zadel in napravil tragičen konec še mlademu, zgrešenemu življenju.
g Mestna hranilnica ljubljanska je zvišala s 1. julijem 1922 obrestno mero za vse vloge od 3 na 4 odstotke.
g Subskripcija delnic Zadružne Gospodarske banke. Danes je zadnji dan za podpisovanje delnic pri Zadružni Gospodarski banki.
g Žitni trg. V Vojvodini so bile cene žitu sledeče: pšenica 16.20 K, ječmen 12.00 K, oves 12.20 K, koruza 13.00 K, pšenična moka (št. 0) 22.50 K. — Tendenca nespremenjena.
g Mrzlično ustanavljanje novih bank v Srbiji. V Srbiji zadnje čase ustanavljajo dan na dan nove banke. Zadnje dni so zopet nove: Privredna banka za južno Srbijo v Skop-lju, Vučitrnska kreditna banka v Vučitru, Radnička banka v Gornjem Milanovcu.
g Stanje papirnatega denarja v Češkoslovaški. Na podlagi zadnjega izkaza češkoslovaškega ministrstva znaša stanje papirnatega denarja 9.717,700.000 čsl. kron. Stanje papirnatega denarja se je pomnožilo od zadnjega izkaza za 420 milijonov čsl. kron.
g Trgovska pogodba med Češkoslovaško in Ukrajino. Trgovska pogodba med Češkoslovaško in Ukrajino je podpisana. Pogodba je enaka trgovski pogodbi med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo.
g Poizkus češkoslovaških kovinarskih obrtnikov za obnovitev zavodov na Ruskem. »■Golos Rosii« z dne 30. maja piše, da je češkoslovaški konesrn strojne industrije (Ško-dovi zavodi, Laurin in Klement, Rudolf Ba-chcr, Wihterle in Kovarik, Kolben itd.) začel pogajanja s skupino V. G. Vengerja, ki upravlja kolomenske in sarmovske lokomotivne tvornice, tv;ornicc za izdelovanje gospodarskih strojev >Robotnik« ter Aleksandrovske in Rjazanjske zavode. Temelj pogajanjem je obnova zavodov na Ruskem in pa prodaja poljedelskih pridelkov češkoslovaški industriji.
g Veliki semenj v Budapešti. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice je do 17. junija interesentom na razpolago nekaj izkaznic, na podlagi katerih je dovoljena za 50 odstotkov znižana voznina na ogrskih železnicah posetnikom velikega semnja v Budapešti, ki se vrši od 17. do 26. junija.
g Druga sovjetska Rusija. Finančni položaj Avstrije se je približal skokoma katastrofalnemu finančnemu položaju sovjetske Rusije, Nemško-av-strijska krona je izgubila ne samo na zunanjem trgu, ampak tudi doma že vsako kupno moč. Ce-uo rastejo horendno. Zadnje dni se prodaja na Dunaju 1460 g črnega kruha za 1230 n. a. K, beli kruh iu pecivo sta sorazmerno dražja. Svinjsko meso kg stane 8000 n. a. K, telečjo 0800 n. a. K. — Avstrija stoji neposreduo pred katastrofo. Tudi nova vlada ne bo našla izhoda za finančno sanacijo.
g Gospodarsko gibanje v Rusiji. Pariški listi poročajo iz Moskve preko Varšave, da je konzorcij, v katerem sta Krupp in Stinnes in ki je sklenil s sovjeti dogovor, tc dni prevzel v posest vrsto industrijskih podjetij. Konzorcij bo predvsem obnovil obrat v kovinarskih delavnicah in ustanovil tudi nova podjetja. Prevzel je prehrano delavstva in preskrbo surovin in strojev. Potrebni kapital dasta polovico boljševiška industrija in trgovina, drugo polovico pa nemška industrija. Delavnost konzorcija sc bo raztezala preko vse Rusije in bo obsegala vse panoge ruske industrije. — Sovjeti so pravkar izdelali načrt za odstop vseh zlatih in platinskih rudnikov na Uralu. Ustanovil sc je trust, ki si je zagotovil vse pravice za izkoriščanje platinskih rudnikov. Zadruge in industrijske družbe bodo imele prednost pred posamezniki, in to tudi pred prejšnjimi lastniki.
BORZA.
Zagreb, 13. junija. (Izv.) Devize. Berlin 22.50 —23.75, Dunaj 0.30-0.33, Budimpešta 7.50-8, Bu>
karešta 47.50-49. Italija 371-377.50, London (izplačilo) 382-885, (ček) 331-IS34, Newyork (kabel) 71.i)0—0, (ček) 71-72.50, Pariz 047.50-652.50, Praga 144—145, Švica 1360-1100, Varšava 1.80—2. Valute. Ameriški dolarji. 69.50—72, češkoslovaško krone 135—110, napoleondori 225—0, romunski leji 47.50-0, italijanske lire 0—374.
Belgrad, 13. junija. (Izv.) Devize. Berlin 23.70, Dunaj 0.40, Bukarešta 49, Italija 358, New-york 67.50, Pariz 620, Praga 136.50.
Curih, 13. junija. (Izv.) Borlin 1.65, New \ork 523.75, London 23.51, Pariz 46.25, Milau 26.25, raga 10.025, Budimpešta 0.58, Zagreb 1.84, Bu-karošla 3.70, Varšava 0.13, Dunaj 0.02475, avstrijsko krone 0.02625.
Berlin, 13. jun. (Izv.) Dunaj 1.556, Budim-pesta 82.20, Milan 1575, Praga 605.20, Pariz 2781.50, London 1405.70, New York 312.60, Curih 5992.50.
Praga, 13. junija. (Izv.) Dunaj 0.215, Berlin 16.25, Rim 262.25, Budimpešta 5.05, Pariz 458, London 230.40, Now York 51.95, Curih 094.50, avstrijske krone 0.215, italijansko lire 259.25.
novice.
lj Kongres katoliških katehetov iz vse kraljevine bo v Zagrebu 5. in 6. julija, ne pa koncem avgusta, kakor se je prvotno nameravalo. Udeležba Slovencev je zaradi izredne važnosti potrebna.
lj Kntelietsko društvo bo imelo svojo mesečno sejo šele prihodnjo sredo t. j. 21. junija. Nujno je pa treba, da se odbor poprej snide, zato sklicuje načelstvo s tem sejo v petek, 16. junija ob petih popoldne.
lj Slovenska krščansko socialna zveza vabi vse somišljenike, ki nc spadajo po svojem članstvu h kaki drugi skupini, da se udeleže procesije sv. R. T. pod njeno zastavo. Zbirališče med stolnico in semeniščem ob pol 9. uri. — Odbor SKSZ,
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da sc na praznik presv. Rešnjega Telesa udeleže procesije v stolnici skupno pod svojo društveno zastavo. Društvo se zbere ob 8. uri v dvorani Rokodel-i skega doma in gre do glavnega vhoda šeat-klavške cerkve, kjer sc uvrsti v procesijo.
lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Člani sc zbero na praznik ob 8. uri na vrtu Rokodelskega doma, odkoder gredo skupno k procesiji.
lj Člani slov. kat. akad. Starešinstva so. vabijo, da se udeleže procesije Sv. Rešnjega telesa. Vrstni red za Kat. akad. društvi. Zbirališče med stolno cerkvijo in semeniščem ob pol 9. — Predsednik.
lj Šentpetersko prosvetno društvo se udeleži procesije pri sv. Petru na praznik sv. R. T. z društveno zastavo. Zbirališče na sv. Pe-t tra cesti ob vrtu gospe Jegličevc ob pol 6. uri.
lj Ženski odsek Slov. kat. izobraž. društva Moste vljudno vabi vse članice in prijatc-. ljice, da se v narodnih nošah udeleže v četrtek procesije sv. Rešnjega Telesa v župni cerkvi sv. Petra. Procesija ob pol 6. uri zjutraj. Zbirališče pri cerkveniku,
lj »Ljubljana« ima danes ob osmih zvečpr odborovo sejo. Vsi točno 1
lj Skupni družabni večer slov. kat. akad, starešinstva iu visokošolcev kal. akad. društev >Danice< in > Zarje: se vrši danes v sredo, dno 14. t. in ob 8. zvečer v dvorani >Akadomskega doma:. Vabljeni so vsi člani in članice starešinstva in društev >Danice< iu »Zarje«. — Odbor.
li Prosveta frančiškanske župnije ima danes ob 8. uri zvečer odborovo seio.
lj Odlikovanje poštnega uradnika. Poštni kontrolor V. razr. Karel B a n o pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Ljublja-. ni je bil za usluge, storjene kraljevemu domu za bivanja kralja Aleksandra v Kamniških planinah, odlikovan s srebrno svetinjo kraljevega doma s krono.
Umrli so v Ljubljani: Marija Baje, bivša služkinja, 81 let; Josipina Torplnc, žena posestnika, 56 let; Franja Goreč, dninarica, 68 let; Marija Letnar, žena užitkarja, 72 lot; Barbara Pan-gerc, hči delavca, 8 let; Vinko Nakrst, dninar, 24 let; Kristina Skubic, hči paznikove vdovo, 15 let; Ludovik Rožič, pleskarski mojster, 31 let; Janez Kokalj, delavec, 23 let; Angela Peternel, žena žel. revidenta, 84 let; Elizabeta Lovšin, mostna uboga, 94 let; Franc Oblak, hlapec, 21 let; Jera Novljan, gostja, 70 let; Maks Sartori, elektrotehnik, 39 let; Alojzij Cvonkolj, tesarski vajenec, 18 let; s. Angela Smiljana Studen, usuiiljonka, 28 let; Franc Hribar, postrešček, 54 let.
lj Vojaški konccrt na unionskem vrtu se vrši danes 14. 6. namesto v četrtek. —. Rom Franc, restavrater.
lj Našla se je tik frančiškanske cerkve knjiga : Pot v nebeško domačijo«. Kdor jo jo izgubil, naj pismeno sporoči na pisemski oddelek glavno
polite.
Cerkveni vestnik.
Spored procesije presvetega Rešnjega Telesa.
V STOLNICI.
Ob 8. uri slovesna pontifikalna maša. Ob pol dovolili so prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Prod Škofijo — skozi Stritarjevo ulico — prod frančiškansko cerkev — I. blagoslov. — Sko/.i Wolfovo ulico, mimo Zvezde — Gosposko ulico prod križevniško cerkev, II. blago-flov. — Skozi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most, prod šentjakobsko znimenje, IU. blagoslov. — Po Starem in Mostnem trgu prc:l mostno hišo, IV, blagoslov.
Razvrstitev.
I.	šole: 1. Peta mestna deška ljudska šola. 2. Tretja mostna doškn ljudska šoln. H. Prva mostna deška ljudski šola. 4. Prva doška meščanska šola. 5. Trgovska šola. 6. Pripravnica z deško vad-nteo. 7. Realka. 8. Državna realna gimnazija v Beethovnovi ulici. 9. Državni ronlna gimnazija na Poljanah. 10. Prva državna gimnazija.
II.	Društva. 1. Krščansko socialna /.veza z zubtavo. 2. Krščansko ionsko društvo. 8, Katoliško
mladeniško društvo. 4. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Akadenrični društvi >Danica< in »Zarja«. Starešinstvo.
III.	Ženske Marijine družbe: 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijiua družba U Križank. 8. Stolne kongre-gaeije z zastavo. 4. Kongregacija Marijo Pomočnice. 5. Uršulinska notranja kongregacija. 6. Kongrega-cije gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
IV.	Bandero Naše Ljube Gospe, v- Ženske svetilke.
V.	Baudero presv. Kešnjega Telesa. Moški svetilci. Moške Marijine družbe. Stolna \incencijeva konferenca.
VI.	Dečki in deklice.
VII.	Prvi oddelek vojaštva z godbo.
VIII.	Mestni magistrat. Trgovska zbornica. 1'radništvo. Univerza.
IX.	Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z
Najsvetejšim.	. .....
X.	Pokrajinski namestnik z vlado m castuiki.
XI.	Drugi oddelek vojaštva.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, uaj pokažejo svoje spoštovanje do presv. R. T. s tem, da okrase in razsvetle okna na ulico.
Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščanski takt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše.
PRI SV. PETRU.
Ob S. uri slovesna sveta maša, po kateri se razvije takoj procesija po Sv. Petra cesti v Škofjo ulico čez most na Poljansko cesto, kjer je pri Jo-- sephinumu prvi blagoslov. Na Krekovem trgu pred JPerdanom je drugi blagoslov. Od tu se pomika procesija cez jubilejni most po Resljevi cesti v Ko-mrnskega ulico pred hiralnico, kjer je tretji blagoslov. Od tam gre v Ilirsko ulico, zavije v t-kofjo ulico, v Prisojno ulico, kjer je četrti blagoslov na križišču 4 cest ob Marinkovi hiši. — Vrsta • 1. Podružnice z banderi. 2. Župnijsko bandero. 3. Šolski otroci iz Hrušice, Most in od Sv. Petra. 4. Otroci iz Marijanišča in Lichtenturna. 5. Gojenci vzgo-jevališča. 6. Prosvetno društvo z zastavo. 7 Moška (Marijina družba z zastavo. 8. Marijina družba za žene. 9. Marijina družba za dekleta z zastavo. 10. Belooblečeni otroci. 11. Narodne noše. 12. Orli z zastavo. 13. Godba. 14. Pevci. 15. Najsvetejše. 16. Odličnjaki, občinski zastopi. 17. Vincencijeve konference. 18. Bratovščina sv. R. Telesa. 19. Drugo občinstvo. — Ko se vrne sv. Rešnje Telo v cerkev,
ie takoj tiha »v, maša pri stranskem oltarju. Po končauem darovauju sv. maša z blagoslovom. Ob pol U. uri zadnja sv. maša. — Po Sv. Petra cesti procesija ne more iti, ker jo popravljajo iu je vsa vazkopana.
c Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu inia svoj redni shod danes c>b pol 8. uri zvečer v stari kapelici. Polnoštevilno!
Narodno gledališče.
Iz gledališke pisarne. V petek, dne 16. t. m., se vprizori zadnjikrat v sezoni komedija ■»Madame Sans Gčne« z g. Putiato v vlogi Napoleona. V opernem gledališču gostuje v petek, dne 16. t. m. in v soboto, dno 17. t. m. kapelnik g. Lovro Matačič iz Novega Sada. Dirigiral bo v petek večer »Madame Butter-flv«, a v soboto večer »Carmen«. Vse te predstave se igrajo izven redov. Z njimi se tekoča gledališka sezona zaključi.
Produkcija gojencev dramatične šole Udruženja gledaliških igralcev v Ljbljani. Danes 14. t. m. ob 20. uri zvečer se zaključi letošnja dramatična šola, ki jo je požrtvovalno vodila gospa Gusti Danilova. Da se pokažejo uspehi gojencev, vprizoro v dramskem gledališču Sem Benellijev poem v treh dejaujih »Ljubezen treh kraljev« v prevodu Alojzija Gradnika. Opozarjamo na to predstavo, ki bo pokazala, kakega naraščaja ima pričakovali naša drama.
Drama.
Petek. 16. junija 1922: Madame Sans Gene s Putiato v vlogi Napoleona. Zadnjikrat v sezoni. Izven.
Opera.
Petek, 16. junija 1922: Madame Butterflv. Gostovanje kapelnika g. Lovra Matačiča iz Novega Sada. Začetek ob doI 8. uri. Izven. Sobota, 17. junija 1922: Carmen. Gostovanje kapelnika g. Lovro Matačiča iz Novega Sada. Izven.
Dijaški vestnik.
d "Danica« in »Zarja« se udeležite procesije v stolnici s trakovi. Za tovariše, ki ostanejo še v Ljubljani, ie udeležba obvezna. Zbirališče ob 8.15 uri pri Jugoslovanski knjigarni.
Orlovski vestnik.
Orliški krotki LjubljanorSv. Peter, Hruiica,' Moste so udeleže procesije sv. Rešnjega telesa pri sv. Petru. Zbirališče ob 5.30 pri Jegličevi hiSi. — Obleka civilna z znaki.
Orliški kroiek Ljubljana-Sv. Peter ima redno telovadbo danes v sredo. Udeležba za vso obvezna.
Sentvidsko orlovsko okroije naznanja vsem podrejenim odsekom, da se vrši na praznik dne 16. t. ni. ob 4. popoldne seja okrožnega sveta v društvenih prostorih v Šmartnem pod šmarno goro, kamor naj zanesljivo pošljejo svojo oficielno zastopnike. — Predsedstvo.
Turistika In šport.
Č. A. F. C., Praga Ilirija. Današnja tekma med prvorazrednim praškim Čer-kim atletic a. football clubom in Ilirijo se prične po 18. uri, torej tako kasno, da ji more vkljub delavnemu dnevu vsakdo prisostvovati. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. Šelenburgova ul. Dijaške karte se izdajajo le v predprodaji. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. (K)
O Češkem Atl. a footb. clubu. ki nastopi danes proti Iliriji, poročajo zagrebški listi po tekmah s Concordijo in Gradjanskim: Čafc je izvrstno vigrano, brzo moštvo z jako dobrim startom. V polju igra izborno, pred golom ie mnogokrat neodločen. Posebno se odlikuje v Čafcu levo krilo Miiller. Centerhalf Karaš je neumoren, tehnično dovršen igralec. Prav dobra sta tudi branilca, osobito levi ter gol-man. — Čehi, učitelji slovenskega nogometa, so v Ljubljani najbolj priljubljeni gosti. Nogometne tekme s češkimi klubi so bili za našo publiko vedno športna atrakcija, ker v njihovi izraziti kombinacijski igri jih v resnici ni nad-krililo nobeno tuje moštvo. Ilirija bo imela z njimi kakor Čehi vedno jako težak posel, pričakovati je, da jo bodo v taktičnem oziru znatno nadkriljevali. Izenačili more ta minus edino s hitrim startom, dobrim tempom ter največjo požrtvovalnostjo.	fKl
V nedeljo 18. t. m. igra v Ljubljani proti Iliriji SSK. Maribor, prvak Maribora. (K)
Občni zbor jugoslavenskega kluba se vrši v sredo dno 21. t, m. ob 4. uri popoldne v mestni dvorani ljubljanskega magistrata. Na dnevnem redu je tudi važen razgovor o bodoči organizaciji
kluba in ukrepanje o olajšavah pri prometu z automobili preko meje. _(K)
Ljubljanska porota.
Ljubljana, 13. junija 1922.
Na letošnjo velikonočno nedeljo se je zgodil v Kozarjah žalosten dogodek: kamnosek Andrej Divjak je z nožem zaklal gostlničarja Franceta Ku-šarja, ki je precej umrl, Antona Kuclerja je pa ranil z nožem in sicer na prsih in na križu. Danes so je Divjak zagovarjal pred ljubljansko poroto.
Ko ga je zaslišaval predsednik dr. Kaiser, je Divjak govoril zelo tiho, toda govoril je gladko. Čutilo se je, da se je na svoj zagovor zelo skrbno pripravil. Dejal je med drugim: »Čutim se krivega, a ne vsega. Vem, da sem imel v rokah nož, toda ne spominjam se tega, kar se je zgodilo, ker sem bil popolnoma pijan, r Vse priče so izrecno potrdile, da je bil sicer Divjak pri Kušarjevih vinjen, toda ne tako, da bi ne vedel, kaj da dola; zaletaval se ni, noge so ga dobro nesle. Ves dogodek so opisale priče takole: Prišel je zvečer v gostilno. Gostilničarka Ivanka Kušar mu jo dala pečenko in solato; pečenko je snedel, šolalo pa ne. Ko je Kušar upihnil v veliki sobi luč in odpovedal gostom pijačo, je prišel Divjak v kuhinjo. Tam sta se nekaj časa šalila s Kuclerjem, nato pa sporekla. Spoprijela sta se in med spopadom je Divjak smrtno nevarno obklal Kuclerja in je le srečen slučaj, da mu ni zadal smrtne rane. Na poziv žene in svoje hčerke je šel Kušar Divjaka mirit. V veži je slišal njegov 12 letni sin Vinko, ko je Kušar zaklical: vJežeš, jaz sem zaklan!« V kuhinji je od^ •nil pred svojo ženo telovnik, pokazal na rano na levi strani in vzkliknil: »Poglej, kaj mi jo Divjak naredUk, zamižal, se zgrudil in umrl. — Od Kušarjevih je odšel Divjak domov. Med potjo je srečal Viktorja Trčka, ki so je čudil, ker je bil Divjak brez klobuka. Trčku je Divjak rekel: »Pri Kušarju sem pustil klobuk in palico; mene so ven vrgli; mene ne bode nobeden po glavi tolkel; pa sem jim tudi jaz dal, naj h.... crkne, saj zdaj niso nič poskusili, zdaj pa bodo!«
Porotni senat je stavil porotnikom 9 vprašanj. Porotniki so soglasuo potrdili na nje stavljena vprašanja glede na uboj Kušarja in z ozirom na Kuclerjevo težko telesno poškodbo; soglasno so zanikali vprašanje o Divjakovi popoini pijanosti, kakor tudi vprašanje, če je ravnal Divjak v silo-branu Na podlagi tega je sodišče obsodilo Divjaka na 3 leta težke ječe.
—fff—IMIIBffil^'111^.11-^- "w«"Mniwgi '."f M—B
Pneumatika in obroči polnogumijaste CONTINENTAL tvornice v Hannoveru se zamore sedaj dobiti. Akcijski kapital 100,000.000 Din. Zaposleno osobje šteje 12.000 ljudi. Tvornica se razprostira na 273.544 m2. Lastni premogo-kopi. 50-letna praksa.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Viktor Bohlnec, Ljnbljana, Poljanska c. 5 Brzojavi: Contipneu	Telefon: 599.
Kopirne role
(suhe in mokre)
THE 8EX CO., LjilBLJAM.
Zanesljivega hlapca LtS™
kakor rlarUo za lahka dela sprejme tudi lICLIVd	takoj
IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 31.
Služkinja za kuhinjo JS
službo. — Vprašati je treba v restavraciji »SLON«, Ljubljana.	2339
Agilne zastopnike
sprejme pod ugodnimi pogoji Glavno zastopstvo L' Union francoske zavarovalne družbe v Parizu. — Začasna pisarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 33.
Ne prodaj je: 5 vagonov lepega sladkega
rdečega brinja
y5 vagona .»rovcgangftajjna
in 50 hI močan VlilSlCi SQd.
Kje, pove: F. CVEK v Kamniku.
TCIi|J)t/ s parletno prakso v lužinar-I ILnilll\ ski, livarski in strojni stroki, samostojen energičen delavec, vešč slov. in nem. korespondenco ter zaračunanja, akordiranja in kalkulacije, išče primerne službe. Ponudbe pod »TEHNIK« na upravnižtvo »Slovenca..	2320
Frimarij
dr. Jos. Pogačnik
ordinira
zopet redno.
Gramofon, tSr^Sn
ceni naprodaj. Naslov pove upravništvo Slov . < pod štev. 2330.
ivane v novi
štirimi sobami, pritiklinami in z uporabo vrta na Lepem potu
se zamenja za stanovanje
mestu pod pogoji, glede katerih se
blagovolite obrniti na: Ljubljana, Stari trg št. 11/11. levo.
NAJVEČJA IZBIRA
razlii pitnim, malic
nogavic in rokavic pri tvrdki
A & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10.
^ Iščem SLUŽKINJO
v pomoč in nadomestilo gospodinji za vsa hišna dela in kuhinjo, k dvema osebama, v prijaznem kraju. Samo resne osebe od 30 let naprej imajo prednost. Dobra oskrba in dobra plača. Nastop takoj. Naslov pove uprčtva »SLOVENCA« pod štev. 2215.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Jedilanošoir spr^
iščemo za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Veliki lokali so ca razpolago.
Ponudbe pod. »ZAČETEK* na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
iščem za takoj pridnega
močnega fanta,
ki ima veselje do trgovine. Anion Briiovšek, Slovenjgradec.
ElilEIIIEIIlEinElllElliE IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
Darujte za gladtiioče n Rusifi!
JIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
Dobrega
sprejmemo v veliko manu-fakturno trgovino. Ponudbe na poštni predal št. 59. Ljubljana.
sprejmo takoj v restavraciji »SLON< v Ljubljani.
Trgovski lokal S:rankararv
Ljubljani, prazen ali dobro vpoljan za Špecerijsko ali galanterijsko trgovino, tudi n.i deželi ni izključeno. Posredovalec dobi nagrado. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »LOKAL«.	2328
Pletilke!
dobro izurjene sprejmem pod ugodnimi pogoji takoj! Stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Pletenine CIRIL VAJT, Kranj.
svila
orig. švicarske znamke Dufour & Co., Ziirich Glavno skladišče za Jugoslavijo pri Franjo Forgač Zagreb, Hatzova ul. 25. Na veliko iti malo. Zahtevajte cenike.
(Objava FOTO-LITOGRAFSKA DELA:
po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
FOTOGR\SKI ATELI.IE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta št 6.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA
PISARNA: Ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Černe,
Ljubljana, Krekov trg št. 10/1.
GRAMOFONI. PLOŠČE
in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna nlica št. 5.
»ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8.
KLEPARJI:
Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Koru T_ 1'oljariska cesta štev. 8. Romigor & Smerkol. Florijanslca ul. 13.
KI.IŠEJE:
za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, .lugoslcvansKa tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
KONFEKCIJA. J. Maček, Aleksandrova cesta 3.
MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo oabr. 5.
»OKEL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Sclireja uasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5.
4 Din.)
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Frau. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSUKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z.,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. ,
SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12.
SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzingcr R., Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg?.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Fercnc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2.
STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTISE:
(pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna jr Ljubljani.
TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV: T. Heuiicl-a nasl. Žunič, Glince 258 pri Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušuik Alojzij, Zaloška cesta Stev. 21.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA' Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino St. 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Dvonadstropna hiša
vogalna, s trgovino, stanovanjem, kletmi in skladiičem ugodno na prodaj. — Pojasnila d& Anončni zavod Drago Besel(ak & drug v Ljubljani, Sodna ulica It. 5.
Najlepše obrežje ob fldriji. — Otroški raj. Preizkušeno zdravilišče za neurastenijo, ženske bolezni, otroške bolezni, zdravljenje ran in kirur. operacij. — Pojasnila:
Zdraviliška komisija, GRUDO.
Zahte oajfe ssoosod
CHHRTREUSE
« Ml. Draškouič in dras§ Tffs
Kturošlta cesta 39.
Izdaja konzorcij »Slovenca*,
Odgovorni urednik Mihael Moškero v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,