OGLAŠAJTE V	in'KT A Ai[7"KT/^onp	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	H r\j ML i 11-^ hf /a \ / r\j M 1^1	THE BEST
SLOVENSKEM	1 ^ \ / 1 v 1 ^ / v J i	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	Jkm ^ JL JML, JIL. JBL, ^ JL JtL. T JL ^ jak.	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 11, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 71
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 11, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 71
flOVI GROBOVI h.
■•O^NA bajuk
o kratki bolezni je umrla zjutraj v Doctor's bol-Johanna Bajuk, rojena ® aučič, p. d. Ljubčeva Jo-Stara je bila 62 let in je ^•lovala na 1737 E. 38 St. Ro-Wia v vasi Hinje, odko-prišla sem s starši, ko ji eno leto.
, «aj zapušča soproga An-stri^'	iz Metlike, dve se-
T\ " Mary Knapp in Mrs. ^Jothy King v Carolina, W.
Vietorja Tekanic in p Mrs. Mary Tekaučič. Qlj vrši V četrtek zjutraj Poet-	iz Zakrajškovega
®bnega zavoda v cerkev . ida ob 9. uri in nato na ^Pališče Calvary.
^^ces kovacic
il 2 Frances Kovačič iz ^ 1 • V " ' je umrla na veli-
'2 nedeljo, je bila doma
linj Podcerkev v Loški do-
Sž2 j® članica podr. št. 25
J. Morgan
pokojnega Hugh J. .f® v četrtek zju
uiL iZs ^jrruiiiuvcgč
170ja PQgreJ:)nega zav 4s W o,. Shore Blvd. v cer
uri iz Grdinovega
Jeromija.
rozac
v	bolezni je preminil
-Alexis bolnišnici Anton 3035let, stanujoč na ^stu St. Rojen je bil v % ' "^'^'^oder je prišel v Ame-
Progo ^^Pusča žalujočo so-kče^ ^Snes, rojeno Melbar, Mfg	Mary Marchak in
Tomaselli ter . ®Sreb se vrši v četrtek ^erfojj 8:30 uri iz Louis pogrebnega zavoda v Oato Lovrenca ob 9. uri pokopališče Calvary.
I^^niače vesti
\
odru
Vsg.
^2%^ pevcem in pevkam zbo-Pev ^ sporoča, da se glav-Ncen	za nedeljski
•3o ijj,. v sredo zvečer ob ^ pev odru SND. Prosi se pevke, da pridejo Y.V ^ času.

Seja
zvečer ob pol-\ gy ^ redna seja dru-Mnih ■ št. 4 SDZ v na-
v	onvencijo, podani bo-
.^^0 Se	računi in ukre-
1° veselici, ki se vrši Meigj ^^ice so prošene, da K ^ ^ polnem številu.
predsednik
k t,
aprila—Bolivijski
^nikn"Bolivijski . %il ^^ciolagoitia je danes \ ^ se komunisti in združili pri lad ^t'^Hioglavili boli

' b '•	tudi govo-
namerava podati 3%^	"'®'	"branil
^^dstva Ustanove s pomoč ' s^rmade in policije.'
končno se je le obrnil na policijo
LOS ANGELES, 10. aprila— Neki Asimota Kakicki se je končno odločil in zaprosil policijo, naj nekaj stori, da bi ga zavarovala proti vztrajnemu roparju, ki menda misli, da je edini mož, ki ima denar.
Pred dvema tednoma je Kakicki šel na delo, ko ga je na ulici ustavil neki moški z nožem v roki in zahteval denar. Kokicki je ubogal. Par dni pozneje ga je moški zopet ustavil in zopet zahteval denar. Kakicki jo zopet ubogal. Zadnji teden je mož zopet čakal na običajnem vogalu. Kakicki mu je ponovno bil na uslugo, ampak trikratni roparski napad ga je nekoliko zbrihtal. Denar je skril v žep telovnika. Včeraj je ponovno srečal svojega starega znanca in mu povedal v brk, dd denarja nima. Toda neverni ropar je kar nalahko potipal po. žepu telovnika in n^šel $20. To pa ni bilo vse. Svojemu stalnemu "klijen-tu" je odvzel tudi zgornje umetne zobe, ki veljajo $50.
družina sedmih članov zgorela
GENESEO, 111., 9. aprila — Mrs. Glenn Ward in šest od njenih sedem otrok so danes našli smrt v ognju, ki je popolnoma uničil njihovo hišo. Od družine sta se rešila le oče in ena hčerka.
UNIJSKI VODITEU BRIDGES OBSOJEN NA 5 LET ZAPORA
SAN FRANCISCO, 10. aprila—Predsednik CIO Longshoremen unije Harry Bridges je bil danes obsojen na pet let zapora zaradi zarote in krive prisege, ko je leta 1945 na zasliševanjih pred naturalizacijskimi uradniki pod prisego izjavil, da ni nikoli bil član komunistične stranke,
Bridgesa bi bili takoj po obsodbi zaprli, toda ko je položil poroštvo v znesku $25,000, so ga oblasti pustile na svobodi.
Medtem pa je vlada naznanila,
da bo zahtevala naj se razveljavi Bridgesovo državljanstvo. V Avstraliji rojen unijski voditelj je postal naturalizirani državljan leta 1945. Dve priči, ki sta takrat trdili, da Bridges ni komunist, sta bili obsojeni na dve leti zapora.
Vlada bo razveljavljenje državljanstva zahtevala že danes.
Če bo ta poteza uspela, bi lahko Bridges bil deportiran v Avstralijo.
Poleg Bridgesa in dveh prič je bil v teku dolge obravnave obsojen tudi odvetnik unijskega voditelja Vincent Hallinan, ki je že v samem začetku obravnave obtožil sodnika Harrisa, da je bil pristranski.
Bridges po obsodbi ni podal nobene izjave, toda njegova žena je rekla, da borba s to obsodbo ni končana, pač pa da šteje le zadnja bitka. Za svojega voditelja se je zavzela tudi unija, ki mu je obljubila vso podporo, da so bitko na sodniji vodi do najvišje inštance—Vrhovne sodni je Zedinjenih držav. Pričakuje se,
da bodo odvetniki kmalu vložili priziv proti obsodbi in se zoper-stavili vladni potezi, da se Bridgesu razveljavi državljanstvo.
Bridges, ki je eden od najbolj bojevitih unijskih voditeljev in je odprto podpiral Progresivno stranko Henry A. Wallacea, je bil od leta 1945 že tretjič tiran pred sodnijo. Dve prvi obravnavi je dobil, ker mu ni bilo dokazano, da je bil član komunistične stranke.
Predsednik AFL je za združitev vseh delavskih unij
WASHINGTON, 10. aprila — Predsednik Ameriške delavske federacije (AFL) William Green je danes podprl idejo, da se združi vse delavske unije Zedinjenih držav v enotno federacijo. Toda ni podal nobene izjave v zvezi z načrtom CIO, da se pred združenjem unij upostavi politično sodelovanje.
V pismu predsedniku CIO Philipu Murrayu je Green izjavil, da je AFL naklonjena enotni in dobro ustanovljeni delavski organizaciji.
Murray je zadnji teden predlagal, da CIO, AFL, unija železničarjev in ostale večje unije ustanovijo skupen odbor za politično in ekonomsko koordinacijo in obenem delujejo za dejansko združitev vseh unij.
Stališče AFL je, da bi se unije morale najprej združiti in šele zatem razmotrivati o ekonomskem in političnem sodelovanju.
vzel ženo, na katero je streljal
FORT LEE, N. J., 10. aprila— V tukajšnji jetnišnici je tri in pol leta sedel neki Kenneth Lyons, ki je bil obsojen, ker je šestkrat streljal na Miss Dorothy Cafferata in ji skoro upih-nil luč življenja. Dejansko pa je Lyons pravzaprav s kroglami le užgal plamen večne ljubezni v srcu Miss Dorothy. Mladenka ga je v teku treh in pol let obiskovala vsako nedeljo, ga tolažila in mu dvigala pogum v njegovem enoličnem življenju. Zadnji teden je Lyons, ki je bil obsojen na osem let zapora, bil izpuščen iz zapora in takoj drugi dan vzel za zakonsko družico ženo, katero je nekoč nameraval ustreliti.
usmiljeni menih hoče v zapor kot vojni zločinec
NE APEL J, Italija, 10. aprila — Frančiškan padre Bladino Delia Croce se je danes ponudil, da bo šel v zapor namesto nekega obsojenega vojnega zločinca, ki da je bolan.
Usmiljeni frančiškan, ki hoče sedeti namesto vojnega zločinca, katerega je obsodila zavezniška sodnija za vojne zločine, se je prijavil šefu jetnišnice na otoku Procida v soglasju s srednjeve^ ško navado, po kateri je frančiškanom bilo dovoljeno, da odslužijo kazni nekaterih jetnikov.
Ime obsojenega vojnega zločinca ni bilo objavljeno.
kitajski komunisti pripravljajo napad
TAIPEI, Formoza, 10. aprila —Kitajski nacionalisti so danes naznanili, da bodo "sovjetski izvedenci" dali znak za splošni napad komunistov na otok Hainan.
Čete, ki se bodo skušale izkrcati na otok, se nahajajo pod poveljstvom gen. Lin Piao, ki je eden od najboljših komunističnih vojaških poveljnikov.
DVAJSET JAJC V ENI KOKOŠI!
SYRAKUSE, N. Y., 9. aprila. — Mrs. William Ma-hyna je kar strmela, ko je za velikonočne praznike zaklala 5 funtov težko kokoš. Iz kokoši so se na mizp začela kotaliti jajca. Kar 20! Tri jajca so bile veličine gosjih jajc, osem navadnih kokošjih, devet pa nekaj manjših.
Za zadevo se je začel zanimati učeni "kokošji" profesor j. h. Bruckner, ki je izjavil, da je kokoš verjetno imela zalogo jajc za en mesec, toda jih ni izlegla. Rekel je, da se tudi takšne reči dogajajo.
Jugoslovani odločno zavrgli predlog itaŠjanskega zimanj^a ministra za priključitev Tržaškega ozemlja Italiji
McCarthy zahteva, naj se zasliši skrivnostno pričo
WASHINGTON, 10. aprila — Senator Joseph McCarthy, ki trdi, da je v Državnemu oddelku 57 članov komunistične stranke in da je visoki svetovalec Owen Lattimore "vodilni sovjetski agent," je danes izjavil, da bo od senatnega preiskovalnega odbora zahteval, naj povabi na zaslišanje neko "skrivnostno pričo," ki da bo potrdila njegove obtožbe o Lattimoru. Kot pravi senator, bo ta priča potrdila, da je Lattimore bil "član komunistične stranke."
Med tem pa je demokratični kongresnik Dingell V zvezi s "komunizmom v Državnem oddelku" obtožil republikance, da podpirajo McCarthya, ker hočejo udariti po Trumanu.
McCarthy trdi, da se predsednik Truman boji, da bi dal senatnem odboru na razpolago tajne podatke o osebah, katere je obtožil, da so komunisti ali pa vohuni.
V telegramu, ki ga je poslal Državnemu tajniku Achesonu, je McCarthy namignil, da je članstvo v komunistični stranki edini "člen, ki še manjka," da bi se lahko Lattimora resnično označilo za "vodilnega sovjetskega agenta v tej deželi."
rusija bi lahko bila bolj krščanska od amerike, pravi wallace
PEEKSVILLE, N. Y., 10. aprila—Bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace je včeraj izjavil, da bi Sovjetska zveza lahko prekosila Zedinjene države in bolj zvesto sledila naukom Jezusa Kristusa.
V svojem velikonočnem govoru je Wallace med ostalim rekel:
"Naša nevarnost je, ker bi utegnila Rusija razviti večjo možnost za razumevanje in zdravljenje vseh trpljenj sveta, kot pa bi mogli mi.
"V bratskem tekmovanju bi želel videti, da bi Zedinjene države pokazale svetu, kako daleč lahko gre ena judo-krščanska dežela."
nobenih izgledov za poravnavo pri chryslerju
DETROIT, 10. aprila—Nočna Pogajanja med predstavniki Cld United Auto Workers unije in Chrysler Corp. so se danes končala s totalnim neuspehom. Opazovalci menijo, da poravnava v sporu glede penzije ni v izgledu najmanj za več dni. Pogajanja bodo obnovljena jutri zjutraj.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI
Joliet^ 111. — Jolietski policisti so prav premeteno presenetili dva vlomilca. V zadnjih tednih sta vlomila v domove štirih groceristov, ko jih ni bilo doma. Med temi je bil oropan tudi slovenski trgovec Mr. Frank Russ, ki ima trgovino na Ruby St.; živi pa z družino na 924 Kelly Ave. Po preiskavi je policija dognala, da so vlomili vedno v domove, kjer je v telefonski knjigi označena trgovčeva številka in takoj spodaj pa številka njegove rezidence. Tatovi so klicali te telefonske številke in ko so dognali, da ni nobenega doma, so takoj vlomili v hišo dotičnega. Policija si je izmislila prav premeteno past, da vlomilce v j ame s sodelovanjem groceristov. Na nedeljo proti večeru sta prišla dva skrivna policija v hišo grocerista Geor-gea Plese, 1111 Catherine St. Detektiva Nehaus in Frank Škul sta šla na dom Johna Rudmana, 912 Plainfield Rd., in dva na dom Williama Vogrin. Med tem časom so bili vsi ti z družinami z doma. Na domu Geo. Plese je telefon zvonil p6 četrti, peti in sedmi uri, toda policista sta mirno v temi čakala in res kmalu zaslišita vlom v okno v kleti, nakar sta prišla tatova John lori in Jack Marshall, z ročno lučjo v sobo. lori je bil prvi in je kril žarnico z roko, da ni premočno svetila; v temi je opazil postavo policista Dona Boe in Sergeanta Thomas, ki sta mu zaklicala, naj stoji in se poda. Ko pa je hotel vzdigniti roko s samokresom, sta ga obstrelila, da se je zvrnil nazaj v tovariša in tako preprečil njemu zadeti policista. Bežala sta nazaj v klet, kjer se je lori podal; izgubil bo najbrž roko pod komolcem. Tovarišu Marshallu se je posrečilo v temi pobegniti toda so ga pozneje pobrali v Chicagi. Oba sta bivša kaznjenca. lori je priznal, da sta vlomila v štiri trgovine v Jolietu.
—Umrla je Katherine Ver-tin, stara 82 let. Doma je bila iz Semiča. Zapušča hčer Anne, štiri sinove: William, Matthew in George v Jolietu in Frank v Blue Island, pet vnukov in več nečakov in nečakinj. Pred več leti ji je umrl mož Steve, kakor tudi sin Steve ml., ki je bil dolgoletni pomožni tajnik v KSKJ uradu. Bila je članica KSKJ in Kat. Borštnaric.—Naglo je umrla Mrs. Clara Blaess Buchar, jako poznana vsem v Jolietu in menda tudi po raznih drugih krajih. Bila je sponzori-ca slov. dijaku v pregnanstvu. Bila je članica Družbe sv. Družine, SŽZ in KSKJ. Zapušča soproga Joeva, sina Walterja Blaess, hčer Mrs. Marie Sto-nich, tri vnuke in eno teto v Evropi.
BEOGRAD, 9. aprila—Jugoslovani so danes odgovorili italijanskemu zunanjemu ministru grofu Sforzi, ki je včeraj v Milanu apeliral na zapadne sile, naj ne zavržejo svoj predlog iz leta 1948, da se Svobodno tržaško ozemlje priključi Italiji.
V odgovoru, ki je bil podani v obliki poročila jugoslovanske' medsebojnih interesov. Potreb-agencije Tanjug iz Rima, je j no je poudariti, da Jugoslavija med ostalim rečeno, da Jugosla-1 ne namerava v bodočnosti 'ku-
posojilo mehiki
WASHINGTON, 10. aprila— Vladna Uvozno-izvozna banka je danes naznanila, da je odobrila Mehiki posojilo v znesku $2,740,-000 za razvoj premogovnikov in industrije jekla.
vija ne namerava kupiti prijateljstvo Italije ali pa katere koli druge države po ceni svojih legitimnih teritorijalnih interesov. Predlog grofa Sforze za ureditev vprašanja Trsta je jugoslovanska agencija označila za "blackmail", oderuštvo in grožnje. Obenem je napadla tudi grofa Sforzo, ki da hinavsko nuHi prijateljstvo Jugoslaviji.
Zapadni opazovalci smatrajo viharni odgovor Jugoslovanov za zelo značilen predvsem, ker so uporabljeni zelo ostri izrazi in ker ponavadi Jugoslovani čakajo po tri ali štiri dni predno komentirajo izjave zunanjih državnikov, ki se tičejo Jugoslavije. Toda komentar Jugoslovanov na govor italijanskega zunanjega ministra je bil objavljen že par ur po njegovem govoru.
Jugoslovani niso samo zavrgli zahtevo grofa Sforze za priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, ampak so obenem obnovili svoje zahteve, da vsled zgodovinskih, etniških in ekonomskih razlogov Trst pripada Jugoslaviji.
V jugoslovanskem odgovoru grofu Sforzi je med ostalim rečeno:
"V svojem govoru se je Sfor-za oprl na stališče, da se lahko to vprašanje reši, le če bi Jugoslavija v popolnosti sprejela dobro znane iredentistične zahteve italijanskih šovinistov za tistim ozemljem, ki soglasno z mirovno pogodbo ni bilo izročeno Italiji, ampak se nahaja pod upravo jugoslovanske armade v jugoslovanski zoni Svobodnega ozemlja."
"Sforza je špekuliral tudi na sovražni politiki Sovjetske zveze napram Jugoslaviji in pozval sovjetsko vlado, naj podi-e italijanske ekspanzionistične zahteve. Sforza je šel celo tako daleč, da je to italijansko ponudbo označil za 'velikodušno ponudbo', ki bi bila v interesu Jugoslavije, če bi jo sprejela, ker bi takšna rešitev odprla pot k plodonosnemu in obsežnemu sodelovanju med obema de želama.
"Ni potrebno posebno poudarjati nesmiselnost argumentov, Iti jih je Sforza rabil v svojem govoru . . . Sforza se ne ozira na veliko krivico, ki je z mirovno pogodbo bila storjena Jugoslaviji, ne pa Italiji, ker kljub ogromnim žrtvam s strani jugoslovanskega ljudstva so precejšnja površja ozemlja z jugoslovanskim preb i v a 1 s t v o m ostala pod tujo vladavino. Sploš no je znano, da je del ozemlja jugoslovanske nacionalnosti prišel pod Italijo.
"Res je, da Jugoslavija želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami, ki želijo žive ti z njo na osnovi medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in
piti' prijateljstvo kogar koli po ceni svojih legitimnih interesov in potom nekaterih koncesij, ki bi pomenile, da se je odpovedala svojim teritorialnim zahtevam in svoji nacionalnosti.
"Jugoslavija ne želi, niti ne more sprejeti takšno ponudbo. Tega ni storila v preteklosti in ne bo storila v bodočnosti. Kot izgleda, se ni Sforza ničesar naučil iz preteklosti in ne more razumeti, da njegova hipokrit-ska ponudba prijateljstva in njegove grožnje raznih kombinacij ne morejo v Jugoslaviji storiti vtis na nobenega.
"Prijateljstvo med narodi se lahko doseže le s rešitvami, ki slonijo na pravičnosti in medsebojnem razumevanju. Toda Sforza je to spregledal, ne da bi se zavedal, da Italije potrebuje prijateljstvo Jugoslavije in da se to {Prijateljstvo ne more doseči z 'blackmailom' in celo ne z oderuštvom.
"Sforza je pokazal, da italijanski vladajoči krogi prezirajo stvarnost in s svojim nepo-mirljivim stališčem preprečuje rešitev vprašanj, ki se nahajajo med dvema državama."
Obsojen zaradi umora iz usmiljenja
ALLENTOWN, Pa.—10. aprila—Sodnik James F. Henninger je danes obsodil na tri do šest let zapora in $500 globe 36 let starega Harolda A. Mohra, ki je 8. marca ustrelil svojega neozdravljivega brata, starega 55 let.
Mohr se je tekom obravnave zagovarjal, da je ustrelil brata, ker ga je slednji opetovano prosil, naj ga reši neznosnega trpljenja. Brat je bil popolnoma slep. Zdravniki so potrdili, da je bil vsled raka neozdravljivo bolan.
Kot priče so nastopili tudi trije bratje obsojenega Mohra, ki so izjavili, da je tudi njih brat večkrat prosil, naj mu končajo življenje.
Mohr bi bil lahko obsojen na kazen 12 let zapor in $6,000 globe, toda porota, ki ga je zadnji teden spoznala za krivega, je priporočila milostno obsodbo, ker da je Mohr očividno "sočustvoval s svojim bratom."
kitajski komunisti zajezili lakoto
HONG KONG, 10. aprila—Kitajska komunistična radio postaja je danes naznanila, da oblasti uspešno pobijajo veliko lakoto, ki je izbruhnila na nekaterih področjih. Soglasno s poročilom so prizadetim prebivalcem bile poslane velike količine žita. Obenem je bilo naznanjeno, da ima komunistična vlada dovolj hrane na razpolago za prehrano vseh 470,000,000 Kitajcev.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. aprila 1950
"enakopravnost"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)_______________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) _______________ ______________________ sioo
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
For One Year—(Za eno leto)_________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)______6.00
For Three Months—(Za tri mesece)___________3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
MNENJE ZNANEGA PROGRESIVCA O JUGOSLAVIJI
Bivši pomožni justični tajnik Zedinjenih držav in eden od voditeljev Progresivne stranke O.^ John Rogge, se nahaja v Jugoslaviji, kamor je prišel koncem preteklega meseca. Rogge se je pred tem kot član Svetovnega kongresa partizanov miru nahajal v Moskvi. Njegove izjave o Jugoslaviji, o njenem socializmu, njenem vodstvu in njenem položaju z ozirom na tekoči spor med Moskvo in Bel-gradom, so mnogi ameriški dnevniki objavili v popačeni obliki. Bolj natančno poročilo o mnenju Roggea smo prejeli od Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku. Poročilo z dne 7. aprila se glasi:
V govoru, ki ga je imel v belgrajski univerzi, kjer mu je bil podeljen naslov častnega doktorja prava, je O. John Rogge izjavil, da "Jugoslavija želi zgraditi socializem na svoj lastni način."
"Sovjetska zveza bi se ne smela vmešavati," je rekel Rogge. "Prenapetost, grožnje, strahovanja ali pa neenakopravno ravnanje z manjšimi državami s strani večjih predstavlja grožnjo miru, pa naj to delajo Zedinjene države ali pa Sovjetska zveza. Ce države želijo ohraniti trajni mir, bi morale spoštovati Carter Organizacije Združenih narodov, ki zagovarja razvoj prijateljskih odnošajev med narodi, prijateljskih odnošajev, ki slonijo na spoštovanju o enakopravnosti in samoodločbi ljudstev.^ Zedinjene države in Sovjetska zveza bi morali tekmovati ena z drugo za čast, da sta zagovornici malih držav, posebno onih, ki niso razvite."
Rogge je v nadaljevanju rekel, da bil ljudje ne smeli ustanoviti novo Meko ali.pa nov Rim, naj bo to v Moskvi ali pa v Washingtonu. Tako Zedinjene države kot Sovjetska zveza bi morale priznati, da je za rešitev enega problema več rešitev. Vsaka država bo našla rešitev za svoje lastne probleme. To pomeni, da če Jugoslavija želi izgra diti socializem na svoj lastni način, bi se Sovjetska zveza ne smela vmešavati. Jugoslavija ima pravico na razvoj svojih naravnih virov in da si zagotovi svoj lastni socializem brez vmešavanja, bodisi s strani Sovjetske zeze ali pa Zedinjenih držav.
"Jugoslavija ima pravico, da je prijateljska napram obema. Ima pravico, da se z njo ravna kot z enakopravno državo. Dolžnost Sovjetske zveze in Zedinjenih držav je, da z njo tako ravnajo, ker ljudstvo in vlada takšne države kot je Jugoslavija, ki se nahaja med mlinskimi kolesi vzhoda in zapada, imajo težko nalogo in velike odgovornosti. Imajo nalogo, da industrijalizirajo deželo in to s tem, da se primejo, za jeziček svojih čevljev in se sami dvignejo v zrak, obenem pa imajo dolžnost, da ohranijo svojo neodvisnost. Ne smejo samo vztrajati pri pravicah Jugoslavije, da se industrializira na svoj lastni način, pač pa se morajo upreti diktatu in pritisku s katerega koli zunanjega vira."
Rogge je več dni potoval po raznih krajih Jugoslavije in ga je med ostalim sprejel tudi maršal Tito. Rekel je, da je prišel v Jugoslavijo, ker je na lastne oči hotel videti, kaj se v njej dogaja.
"Dali ste mi občutek, da ste se lotili dela obnove in industrializacije dežele z istim partizanskim pogumom, s katerim ste se borili v vojni. Komunisti v ostalih državah so mogli videti ta partizanski pogum pred letom 1948. Jaz ga vidim še vedno," je izjavil Rogge.
Bivši ameriški pomoni justični tajnik je obenem opomnil, da Jugoslavija potrebuje nekaj pomoči, da bi lahko izvedla industrializacijo. Pristavil je, da so Zedinjene države v stanju nuditi ji takšno pomoč od svojih presežkov.
"Svetoval bi, da se te presežke uporabi za tovarne in opremo v nerazvitih deželah, kakor sta Jugoslavija in nova Kitajska." Dalje je Rogge dejal, da bi se države lahko učile ena od druge in da bi se Amerika lahko od takšne države kot je Jugoslavije, naučila, kako naj se odpravi predsodke napram manjšinam in ženam.
"Gledam v bodočnost, ko bodo vsa ljudstva v Združenih narodih kot enakopravni partnerji v miru gradila svet, ki ga naše roke lahko ustvarijo," je rekel Rogge.
Na popoldanski konferenci s časnikarji, katere se je udeležil tudi znani bivši član angleškega parlamenta Koni Zilliacus, pa je Rogge rekel, da je njegova naloga, da omili napetost, ki danes vlada na svetu. Med ostalim je rekel:
"Pri podpiranju Jugoslavije jaz ne napadam Sovjetske zveze, zgolj zato, da je napadam, ampak ker resnično mislim, da pri tem vprašanju nima prav."
33
Na Golniku v sanatoriju za jetične so nas izredno prijazno sprejeli. Načelnik tega zveznega zdravstvenega instituta je dr. Tomaž Furlan, njegov prvi asistent pa dr. Stanko Krstič.
letih, na drugi strani pa sem razvidel z nekega grafikona, da se je lansko leto zopet za spo-
tudi v Ameriki tako moderne tovarne, toda jaz je nisem še nikdar nobene videl, ki bi sličila Litostroju, dasiravno sem pustil mnogo let v ameriških to-
znanje dvignila, kar-je nedvom-
no vzmk siku napor, skoa ka- ;;;nah. ^rk'tovan^^ T teng^gre danes ta narod. nku jugoskrMU%*i čudež! . .... ,	i Poslovi 1 smo se od uprave y okolici Litostroja pa so ce-
Obasta se pnhcno ndada. IDn (kdn.ka in se cdpeljaji proU ^	modemih skuKrwrnj-
Ftwian je znan kot «bn pr^uh Ljubljani. Ttsti dan je bU naš	V IJtoskroju pa sem
program zelo obsežen. Kar na
je znan kot eden pr kirurgov za operacije na pljučih. On se izredno zanima za ameriške Slovence in je na podlagi Kuhljevih poročil napisal v slovenskem časopisu že nekaj člankov o ameriških Slovencih.
Dr. Furlan in dr. Krstič sta nam ražkazala ta veliki, moderni sanatorij, v katerem se bori mnogo bolnikov z a življenje. Vodila sta nas od dvorane do dvorane, od operacijske sobe do jedilnice in velikanske kuhinje. Ogledali smo si tudi Roentgenske aparate, katere so nabavili za ta zavod ameriški in kanadski Slovenci. — Zdravniki so zelo veseli teh aparatov in jih ne morejo prehva-liti. Dr. Furlan nam je tudi pravil, da ta sanatorij dobiva strep-tomicin od zvezne vlade, zato je bilo oddano to zdravilo, ki ga je nabavil SANS, raznim drugim bolnišnicam po Sloveniji. Medtem ko ima ta sanatorij streptomicin za svoje potrebe, pa ga primanjkuje drugim bolnišnicam po Sloveniji.
V Jugoslaviji že od nekdaj tuberkuloza terja mnogo žrtev. Prva leta po vojni je podleglo mnogo ljudi. Trpljenje, podhra-n jen je, prezebanje je najboljša hrana za to strašno morilko. In trpljenja, podhranjevanja, strahu, mraza in fizičnih muk je ta ubogi slovenski odnosno jugo slovanski narod prenesel več kot preveč. Stotisoči so pomrli v strahotnih nemških koncentracijskih taboriščih, ostali pa so prišli \fsi izmučeni in tolni domov. Posledice tega trpljenja bo ta narod občutil še precej časa. Jugoslovanske oblasti si sicer zelo prizadevajo, da to morilko zajezijo. Statistika kaže, da so dosegli mnogo uspe
prej iz ene ustanove v drugo, pogovor za pogovorom, proučevanje tega, in onega. Moj stari prijatelj Previc iz "Bele doline" je zadnjič zahteval odgovora, če vsa bila s Kuhljen v Jugoslav!-
prvič zvedel, da v njem delajo na prisilnem delu tudi ljudje, ki se niso hoteli prostovoljno vključiti v delo za izgradnjo industrije.
Čas je hitro tekel. Morali smo se posloviti. V Litostroju smo
JI samo za ' good time", toda v ^iii še enkrat po tem obisku.
resnici sem bil že tako izmučen od potovanja, proučevanja jugoslovanskih razmer, nepreneh-nih pogovorov in srečavanj z vsakovrstnimi ljudmi, da trenutno sploh nisem mogel več zbrati svojih misli in sem kar naprej nervozno kadil jugoslovanske cigarete.
Z Golnika smo se napotili v tovarno Litostroj. Povem vam samo to, da je tovarna nekaj več kot "edinstvena", kakor se
Naj omenim, da ni bilo tako lahko priti v, jugoslovanske tovarne. Morate imeti posebno dovoljenje, drugače vas ne pustijo notri. Temu se ni čuditi, kajti na to deželico, prežeto z ambicijami, da se osamosvoji in sama odloča o svoji usodi, danes sovražniki preže od vseh strani in jo skušajo za vsako ceno uničiti.
Po obisku v Litostroju smo izvedeli, da nas tisti večer želi
publike Slovenije Miha Marinko. Miha Marinko gori ali dali, jaz sem bil že tako zbit, da bi
radi izražajo Slovenci v domo-j sprejeti predsednik Ljudske re vini. Tako moderne, velike tovarne bi morali dolgo časa iskati po Ameriki, predno bi jo našli. Nisem se mogel načuditi tej tovarni! Tam, kjer je še pred nekaj leti, pred tremi, bila pustinja, pesek in luže, se danes dvigajo ogromna tovarniška poslopja v njih pa najmodernejši stroji, kateri izdelujejo hidravlične stroje, v prvi vrsti ogromne turbine, mačke za žerjave,
polnojarmenike za lesno industrijo in razne druge stroje na tem področju. O tej tovarni smo že veliko čitali v Prosveti, zato jo ne bom opisoval v podrobno-
se najraje vlegel in pošteno na-spal, namesto tega pa se je bilo treba obriti in osvežiti ter iti na sprejem.
Ko sem stopal po številnih stopnjicah v palači predsedstva LR Slovenije, mi je bilo zopet tesno pri srcu in premišljal sem, ali bo pri sprejemu kdo, ki ga že od prej poznam. S Kuhljem sva stopala naprej. Nenadoma smo se znašli v predsobi, kjer je na nas čakala skupina mož. Že sem zagledal moža s črno brado — bil je moj stari prijatelj, akademski slikar Božidar Jakac, s katerim sva pred mnogimi leti v Clevelandu skupaj dekleta "plavšala!"
Led je bil prebit. Z Božidarjem sem spregovoril komaj nekaj besed in predstavil se mi je minister Ivan Regent, "O, vi ste Regent! Dobro vas poznam!" sem vzkliknil. Nato sem mu pojasnil, da mi je naš stari Etbin Kristan veliko pripovedoval o njemu, ko se je pričel (Regent) pred mnogimi leti udejstvovati v delavskem pokretu in kulturi v Trstu.
Tako sem se počutil takoj domačega v tej "visoki" družbi. Predsednika Marinka sem takoj spoznal. Lep mož, srednje postave in srednjih let, bivši trboveljski rudar, ki načeluje prvi slovenske republiki!
(Dalje prihodnjič)
kdar spadal. Da sem rojen S o-venec, ni moja krivda, kot J žavljan pa si prisvajam ena pravico kot je imajo v tej želi Angleži, Irci, Italijani, Ne® ci in drugi narodi. Ponosen sem na narod, iz katerega izhajam-Mislim, da kot narodna skupi na imamo tudi Slovenci pravico do svoje narodne organizacij®-Čudim se, da se med nami naj dejo ljudje, ki so padli tako ko, da blatijo pri državnih o lastih našo organizacijo. ^ ' morali biti ponosni na njo vsi k njej spadati ter gl® ^ ti, da jo izboljšamo, na priho ^ njem zboru pa iztrebimo iz W vse, kar ne spada v njo!
Zelo zmotno je mnenje tis i ' ki mislijo, da smo že vse dov ^ šili. čas bo prinašal nove loge, katerih ne bo mogoče i^^^ šiti brez dobre organizacije- ® di tega je potrebno, da o razpravljamo pred zborom z menom, da bomo organizaci obdržali, ji dali nove smer^i^^^ ter jo osposobili, da nam ho nadalje vršila naloge, katere pripadajo.	.
Frank Alesh, član ekseku i
UREDNIKOVA POŠTA
RAZPRAVA O ORGANIZACIJI SANS
Chicago, 111. — Skromen Je oklic za 4. redno konvencijo organizacije napredno orientira nih ameriških Slovencev, to je Slovenski ameriški narodni svet, katerega je objavil njen tajnik
Mirko Kuhel. Naznanilo je na-sti, marveč rečem samo to, da i slovijeno na podružnice SANSa sem kar zijal od začudenja, ko j jn na one organizacije^ katere sem si jo ogledoval. Ko vidiš ta-j so v smislu zadnjega zbora ke rezultate kolektivnega dela | upravičene d o zastopstva n a kot je Litostroj, potem prideš do j konvenciji, katera se bo vršila prepričanja, da bo ta narod uspel.
Opazoval sem tudi delavce in se z njimi pogovarjal. Pri strojih se prav tako hitro in spret-
hov, da je umrljivost za tuber-' no obračajo kot ameriški stroj-kulozo močno padla v zadnjih} ni delavci. Brez dvoma imamo
Ko so ga časnikarji vprašali, če misli, da je kakšen način, da bi se rešilo sedanji spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, je Rogge izjavil, da ne ve za noben način, da le upa, da bodo ljudje, ki ta problem proučujejo odprto povedali svoje mnenje. Pristavil je, da bo mogoče pritisk javnosti pomagal, da se ta problem reši.
V	tej zadevi mislim, da ima Jugoslavija prav. To bom vedno govoril."
Dalje je Rogge odgovoril na vprašanje, če bi po njegovem mnenju Svetovni odbor partizanov miru in na splošno stvar miru trpela zaradi diskriminatoričnih dejanj Sovjetske zveze in dežel Kominforme proti Jugoslaviji. V zvezi s tem je rekel, da so po njegovem prepričanju takšne akcije proti Jugoslaviji bile napačne, ker da je videl, da tudi Jugoslavija deluje za mir in bi bilo napačno, da se jugoslovanskega precfstavnika izključi iz organizacije.
V	zvezi z vprašanjem, če je tekom svojega potovanja po Jugoslaviji dobil vtis, da se je Jugoslavija resnično in popolnoma posvetila miroljubni socialistični izgradnji, ki bi izključila možnost, da bi ogrožala svoje sosede, je Rogge odgovoril:
^ "Nikoli nisem mislil, da Jugoslavija ogroža svoje sosede. Vedno sem smatral, da so trditve, da Jugoslavija pripravlja napad na Sovjetsko zvezo, smešne. Ko sem potoval in si ogledal poslopja in tovarne v Jugoslaviji, kakšne so na primer v Zenici in Jablanici, sem lahko videl, da ljudstvo in vlada te dežele snujejo metode za reševanje svojih problemov na svoj lastni način za dobro ljudstva in mislim tudi, da svoje delo dobro vršijo."
Rogge je dalje podal izjave o obravnavah proti Rajku in Kostovu, končno pa je v zaključku izjavil, da bi se Jugo-^:laviji moralo nuditi pomoč za industrializacijo in da bi se moralo ustanoviti agencijo za pomoč nerazvitim državam, posebno Jugoslaviji in novi Kitajski. Takšna agencija bi bila del organizacije Združenih narodov. Izjavil je, da je bivstvena razlika med Marshallovim planom za pomoč evropskim državam in takšno finančno pomočjo, ki jo Jugoslavija prejema v obliki posojil. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo, ker je po njegovem prepričanju Jugoslavija pokazala, da namerava rešiti svoje probleme na svoj lastni način in bi se ji vsled tega moralo dati pomoč brez vsakih političnih pogojev.
27. in 28. maja v Clevelandu, Ohio. Poziva se tudi podružnice SANSa, organizacije in članstvo, da razpravljajo, kako postaviti organizacijo SANS na trdnejšo podlago ter jo osposo-biti tako, da bi najbolje služila ameriškim Slovencem.
Pozivu se je do sedaj odzval urednik Proletarca, kateri je bil do zadnje konvencije član ekse-kutivnega odbora SANSa. Podal nam je pregled sličnih organizacij v preteklosti. On tudi na SANS gleda skozi zelo črna očala, češ, dovršil je svoje naloge in naj gre za drugimi enakimi organizacijami v zaslužen pokoj.
Vidi se mi potrebno, da organizacijo pogledamo od vseh strani ter preiščemo vsa pota. Mogoče bo pa med njimi prava, katera nas bo vodila do cilja, s katerim bomo ohranili organizacijo. Da je organizacija kot je SANS potrebna ameriškim Slovencem, o tem ni dvoma, saj je kar spontano zavriščalo, kot še nikdar prej v zgodovini naših naseljencev, ko je bilo sklicano prvo zborovanje. Odpadle so vse meje naših prepričanj, vsi predsodki, kateri so nas razdvajali leta in leta. Sploh bili smo samo Slovenci in nič drugega ne!
Ko včasih o tem razmišljam, si mislim, da ni bila težava organizirati partizane. Samo čut, da si sin ali hči naroda, ti veleva, da doprineseš vse za skupnost. Ta čut je bil takrat tako močan med nami, kot še nikdar ])oprej. V tej atmosferi se je rodila organizacija Slovenski ameriški narodni svet. Vse, kar je bilo izven tega narodnega vala, se je čudilo, kako je nena-' doma mogoče, da se druži verni katoličan z brezverskim socialistom, katerega so razni duhovniki leta in leta obkladali z najgišimi imeni ter ga dolžili,
cev najdražjo svetinjo v Boga.
vero
Spominjam se tistega jutra, ko sem prišel v Slovenski narodni dom v Clevelandu. Kako je vrelo med naprednjaki! Joj, z molitvijo bomo začeli! Na vsak način so to hoteli preprečiti. Rekel sem jim, molitve se fantje nič ne bojte ter si ne belite glave radi nje, glejte da bomo dobili v roke organizaci jo. Ta bo štela, ko bo'molitev že pozabljena.
Potek zborovanja samega ni marsikateremu med nami ugajal, vendar se je iz njega rodila organizacija, katera je bila v svojem začetku res predstavnica vseh ameriških Slovencev. Ali to ni trajalo dolgo. Dogodki v stari domovini so silno vpli vali na razvoj te organizacije.
Preko Rima je katoliška stru-ja dobivala dobre informacije o razmerah v Jugoslaviji, medtem ko smo mi tavali v temi in jadrali z našo narodno barko v varni pristan. Spominjam se po tem zborovanju prvega sestanka vseh odborov SANSa, ki se je vršil v Sharman hotelu v Chi-cagu. Zborovalcem je katoliška skupina z Josephom Zalar jem na čelu predložila resolucijo, da ameriški Slovenci ne obsojajo nobenih dejanj v Sloveniji ter smatrajo vse za dobre Slovence.
Majhna skupina nas je bila, kateri smo imeli pogum nasprotovati tej resoluciji ter smo delovali, naj se izvoli odbor, kateri naj predela resolucijo. Med odmorom je prišel k meni župnik Vodušek ter potožil, kakšne težave je imel, predno je prepričal jolietsko grupo, da ni predložila zborovalcem veliko ostrejšo resolucijo. Nedvomno bi resolucija dolžila partizane vseh grozot, ki jih je istočasno pripisoval njim Vatikan.
Polagoma so se dvignili za-stori in videli smo pravo sliko, kar je povzročilo, da je pričelo od organizacije odpadati vse, kar ni spadalo v njo. Pričele so se tožbe in ovadbe, da smo skupina komunistov, kar je pripomoglo da smo v državnem de-partmentu bili uvrščeni med subverzivne organizacije.
Zadnjo jesen je preteklo 47 let, odkar sem prišel v to deže-želo, star komaj 16 let. Zadnjih 40 let sem se zanimal za radikalno gibanje v tej deželi, a h
Koncert Zarje
Zarja poje ... V v jeseni, vsako leto. Sedaj ^ mo pomlad v naravi in Zarja zopet stopila na plan s svoJ ^
spomladanskim koncertom) katerimi vas skušamo liti in za par ur osrečiti z iz nimi pesmicami.
Na naših koncertih zelo prepevamo partizanske P Tudi na našem programu ^
ne-
naj'
deljo jih bomo imeli nekaj novejših. V drugi polovici P grama pa bo dominirala Jo®® ^ ine Klun, ki nam bo solo petju lepo število Prepričan sem, da njenega stopa ne bomo kmalu jg. Dobrodošla v naši sredini, sephine! Naj ti bo bivanje ^ nami prijetno in upam, da 0(iBesla od tu lepe spomin® nove moči in spodbudo za daljevanje tvoje plemenite sije!	,]jo
Koncert se bo vršil v ^ 16. aprila ob 3:30 popol Slovenskem narodnem dom^ St. Clair Ave.	, j.^
Prijateljem pevskega ^ "Zarja" kličem: posetite koncert v velikem številu-nom drugih pevskih zbor dramskih društev pa oblju
mo, da bomo v zameno tu obiskali njihove prireditvi-veselo svidenje v nedeljo-
Frank Ko
RAKETA. KI JE VIŠINO 149 KILOMETP
Nedavno so v Zedinjenih' ^ vah (Nova Mehika) ^
livišjih
da trga iz src naših naseljen- komunistični stranki nisem ni-
raziskovanjem v naj^'^j- j.y nih plasteh odstrelili veli ^ kpto, ki seje na svoji pot' mosfero dvignila do gggl» 600 metrov. Raketa je velikansko brzino 5,311 trov na uro, to je petkratn^^,.^ na topovske granate. 60 kilometrov od kraja litve je raketa spet P^ zemljo.
Prehitra vožnja na uli^^ lansko leto vzela življe'iJ®^|.j.o' 000 možem, ženskam i^
kom.
- ko
Moški vozniki so lai^® ^jot'
povzročili več kot 90 ^\-kov vseh avtnih nesreč ^ njenih državah.

BUY BONDS TODAY;
J
aprila 1&50
ENAKOPRAVNOST
I STRAN 3
Nekaj mojih spominov
Piše John Lokar, St.
(Nadaljevanje)
Tako sem povedal tovarišu
Planinšeku. Pa sva za-
da Jeseni svetniki ne-
ničesar pomagati in da
"fava z lastnimi rokami trdo
'' ce hočeva jesti, ali pa
Šf^ti v dobro srce živih ljudi. Sla
sva jesti,
naprej. V Radovljici zopet nekaj naprosila za ''pa sva dobila tudi bol	Vse vasi ne
Več	ker bi vzelo pre-
^/®®tora, pa tudi nekatere ^ ^ pozabil. Tu pa tam sva malo počivala, ^'la za klobuk spomladan-
seiici
rožice
m ko sva sedela v
pod drevesom, nalahko
"t
sko P°jdem na Gorenj-flipa:
ttlt^ vandrala, vandr-Hoj
Končno
^■^jsk	pnsla tudi v
goro, blizu koroške
liro Pi^osila sva si prav do-ktjj . kosilo, pa tudi 11 svj .Tistih par kronic tiščala v svojih
^ Kr ■	'
Pi^j v ^"^Jske gore sva šla na-
% koroške hribe, kjer je ileiji • nemško govoriti, kilpj,^.® P'^^.v prišlo, ker sem ki y '^služben pri tisti Nem-"" 'oril	in sem za 'silo
' sem lahko prosil za
of a Kind

w 'V ^ ^ ,

bi!"®	well as young
Jt in 190k forward to a
(r-,7^	In Chicago's
center the white-"len students are Will'"'! a«	they share rec-
■ th(> »•	classroom hours
girls.
merger of the Cook iC'Nity of	with the
cati ^Kest /''""ois makes this
^center for nursing "urict	States—ii .luu
16 stu . . t this merger means Ipaj J ''t is a new course which
edu-if not
do wh	^ new course which
""ee f,,„ ^ Bachelor of Science
*• *Om f 1*^ ____•. _. .i _
f'f'iiJia the university and a C*'® is akn"<?u'"® fiom the school. J in i ® regular three year
Utiin ""rsing.
bv V''ground is pro-bj? great ; ■	Hospital.
2«. anrl '"®titution has 3,400 I,® student in a three tjf'i'Ve ® hss the opportunity to in^u® of the cases con-i, «Ut n
J irioriivl""^ '® "ot all work. In Of < '■'lei-o " Residence across the t<ks *"> in "owe life with plenty "	time for hobbies
" convene in March and
najbolj potrebne stvari. Tako sva hodila 6 dni. Nič kaj preveč hudega ni bilo, le podplati so naju boleli. Dospela sva daleč na koroško stran, kjer se je takrat delala železnica.
Delo pri železnici je bilo prvo po daljšem času. Delovodja nama je v gostilni plačal dobro kosilo in vsakemu po dva vrčka pive. Drugi dan sva začela delati in ko je prišel plačilni dan, je delovodja nama plačal pet krajcarjev več kot pa drugim. V tistih časih je to, nekaj štelo in sva oba bila jako ponosna. Delala sva še nekaj časa, potem pa jo zopet mahnila naprej. Sedaj sva bila že toliko na boljšem, da sva lahko kupila vozni listek in se peljala na zgornjo Štajersko, kjer so delavci zaslužili po 30 krajcarjev več, kar je tiste čase bilo veliko.
Prihranila sva si nekaj denarja in tudi zraven nabrala uši, ki so grizle, da je že bilo težko prestajati. Našla sva velik železni kotel, nalila vanj vode in vrgla v kotel vso spodnjo obleko. Pustila sva, da se je kuhala dolgo časa. Ker sva dobila tudi nekašno mast, sva se namazala po celem telesu. Tisto noč nisva šla spat v barako, ker sva itak drugi dan nameravala odpotovati.
Z železnico sva s tovarišem ponovno odpotovala na spodnjo Štajersko, kjer sva zopet dobila delo pri železnici in si prihranila nekaj denarja za vozni listek do Dunaja. Mislila sva, da bova videla Franca Jožefa, pa ga nisva, čeprav sva na Dunaju delala dva meseca. Na Dunaju sva prvič v življenju videla avtomobil. To sva gledala in ugibala, kaj more biti, ker samo drvi po cesti. Sicer je ta avtomobil šel bolj počasi, ne tako kot danes, ampak za tiste čase je še to bilo prehitro.
Z Dunaja sva se zopet podala proti Češkoslovaški. Blizu Raj-henberga, kakšne tri ure hoda od češkoslovaške meje, so delali železnico in kopali mnogo predorov, ali pa kakor smo mi rekli tunelov. Jaz in tovariš sva delala v enem teh tunelov šest mesecev. To je bilo naporno' in težko delo, ampak videla sva nekaj več sveta.
Na teh vandranjih sem videl vode Donave, Drave, Mure in Save. Videl sem tudi mesta kot Trnava, Brno, Rajhenberg in Prago, ki je bila že takrat veliko mesto.
(Dalje prihodnjič)
25 odstotkov vseh avtomobi-listov, ki so bili zapleteni v av-tne nesreče, v katerih so bile življenske žrtve, so bili v starosti med 18 do 24 letom.
^NTon
INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST
"^3daljevanje)
'D '	izpremenila. Njen
r,.\ h, ^ J® bil še bolj koščen
p-------u:,„
®n. Prav grda je bila.
'■aztigane, telo pa
1 J® Skril	j® zagledala,
Jivo . ^ Za vrata in neuto-n ^°kala.
\^Ninia . ,
L.^k, < l^ri kateri je sta-
ko	t)i bilo naj-
^^'''bogv' Jerica k zdrav-
ij) ^ Hi Q je vse počenjala,
njena nosečnost,
> \rt-	tako slabotna.
/di -J,.
Se -i' j® prigovarjal. '' Oiauilu, a končno je
KATASTROFA NA PLANETIH MARSU. JUPITRU IN SATURNU
Poročano je že bilo o velikanski sončni pegi, ki se je pojavila na površini Sonca in o kateri so znanstveniki mnenja, da bo vplivala na vremenske razmere na zemlji.
Nova astronomska poročila govorijo tudi o katastrofalnih eksplozijah na planetih Marsu, Jupitru in Saturnu, ki so jih observatoriji zaznali pred dobrim mesecem.
Japonski pbservatorij je prvi sporočil, da so s teleskopi videli velike oblake prahu ali -vulkanskega dima na Marsu. Ti oblaki imajo premer kakih 1,000 kilometrov.
Pojavi na Saturnu in Jupitru so bili bolj slikoviti in večjega obsega. Saturn je izgubil del enega izmgd obročev, kar je verjetno povzročilo velike peščene viharje na njegovi površini. Nerede na Jupitru so opazovali že dobri dve leti. Med drugim gre za velike ognjeniške izbruhe na
površini planeta, kar so s teleskopi opazovali kot velike megle, ki so se prebile celo skozi gosto vodikovo in metanovo atmosfero.
Ta dognanja še ne govorijo, da so se v sončnem planetarnem sistemu pojavile nove sile, ki pretijo z uničenjem, marveč je iskati vzrok v bolj intenzinvnem in bolj organiziranem proučevanju dogajanj na drugih planetih.
Observatorij v New Mexico je že pred letom opozoril vse opazovalce nebeških teles, da "se je nekaj čudnega pripetilo na Saturnu." Množica teleskopov je bila nato noč za nočjo obrnjena proti Saturnu, s čimer so astronomi hoteli prodreti do resnice. Številna poročila iz vseh delov sveta—-iz Francije, Kanade, Anglije, Nemčije, Japonske in Zedi-njenih držav—so bila zbrana in astronomi v New Mexico so podali pregled. Saturn je izgubil del notranjega obroča in sicer del, ki ima premer kakih 140,000 kilometrov. Saturnovi obroči so sestavljeni iz prahu in drobnega
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tafvini, avtomobilskim
nesrečam, itd. / •
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
peska. Če omenjenega dela ni več opaziti, pomeni, da so ogromne množine peska (kakih 750 tisoč kubičnih milj) začele padati na površino planeta v strahovitih peščenih viharjih.
Na Jupitru so že pred leti opazili zelo rdeč madež, ki je kakih 50,000 kilometrov dolg in ki se razprostira prav po ekvatorju. Ta madež, ki so ga prvič zagledali leta 1851, se je pomikal z enega dela planeta na drugi. Zadnja leta pa so s teleskopi dognali, da se je ta "madež" ustalil in se ne premika več. Pred letom pa je prišlo do novih "motenj," do nekake borbe med rdečimi in belimi področji. Tako imehovana "tropična motnja" je po dolgih letih mirovanja zopet postala "aktivna."
Pri tem opazovanju pa so v observatorijir dognali, da je na "belem" področju prišlo do silnega izbruha. Ta vulkanični izbruh je dvignil oblak dima in prahu, ki je zajel površino kakih 18 milijonov kvadratnih kilometrov. Avgusta 1948 pa se je nenadoma tudi na ekvatorju Jupitra pojavil ogromen oblak dima.
Ko je Jupiter leta 1949 zopet prišel v ugodno lego za opazovanje, je bila borba med rdečimi in belimi področji še vedno, vidna. Jupiter je sedaj za Soncem in ga zato ni mogoče videti. Čez nekaj mesecev, ko bo zopet viden kot jutranja zvezda, bodo astronomi nadaljevali z raziskovanji.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo,
da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
97 odstotkov vseh avtomobi-listov, ki so bili v avtnih nezgodah lansko leto, je imelo najmanj eno-letno izkušnjo v vožnji.
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohaja+i
Enakopravnost
f
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
N. J. Popovic, Inc.
I ■
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
obljubila, da bo šla prihodnje dni.
Tine se je vrnil na Oglanšek in pisal Ivanu, naj si izposluje vsaj teden dni dopusta, da se poroči z Jerico.
Drugi teden je dobil odgovor.
Naj mu najprej odpusti, da se je tako zgodilo. Tudi domov je pisal. Hvaležen mu je, da se je zavzel za njegovo ubogo Jerico ki jo ima tako rad. Kako hudo je živeti v kasarni in tam .daleč pod Pohorjem imeti Jerico, ki trpi. Prosil je za dopust, toda samo smejali so se mu. Za to je bt čas, to ni nič tako nujnega,
ali dva meseca prej ali pozneje, so mu dejali. Ko bi ne imel skrajšane vojaške dobe, bi ga dobil, tako je pa vse zaman. Lepo, lepo ga prosi, naj skrbi za njegovo ubogo, ljubo Jerico. Vse mu bo povrnil.
' Kar se je še pred tedni zgodilo, je postalo Tinetu tako neskončno daleč. Ves je bil pretresen. Jerico je imel že od nekdaj zelo rad. Že kot majhen deček jo je vedno vodil s seboj in se igral z njo.
Tudi Marta je bila vsa izpre-menjena. Spomnila se je svojega časa, ure in ure je postajala ob cknu.
Nekaj je vstajalo v njej k novemu življenju.
Tine pa je s^)et odšel domov in skušal doseči, da bi vendar Jerico sprejeli.
Prva se je vdala mati.
Že tedaj, ko je pred tednom dobila Jeričino in Ivanovo pismo jo sklenila, da ji piše, naj pride. Saj je vendar njen otrok in tudi r.jej bi se bilo tako zgodilo, ko
bi bil Martin pri vojakih in bi je ne bil mogel še prej poročiti.
Toda Kotnik ni maral niti slišati o tem.
A sčasom se je vendar omeh-čil, a tega ni pokazal!
"Naj pride, toda najprej jo bom pretepel, da se ne bo mogla ganiti," se je končno vdal.
In Tine je pisal Jerici, naj pride. Sam pa se je vrnil na Oglenšak.
Jerica se je že odpravila na kolodvor, a v zadnjem trenotku se je vrnila.
Ne, ne! Ne bo šla! Bo že kako. Čez dober mesec in pol se vrne Ivan in bo vse dobro. Da bi šla domov in poslušala, kako bo oče kričal nad njo, kako jo bo morda celo pretepel, kako bo zmerjal vse po vrsti zaradi nje, kako bo mati venomer jokala in ji očitala, kako bodo po vsej vasi govorili o njej, se ji smejali in dražili očeta v gostilni. Naj bo nekoliko vinjen in naj mu kdo izmed potoških kmetov zabrusi v obraz:
"No, sedaj je pa tudi tebe za-
delo! Pa si se tako nosil! Sedaj pa imaš. Sina z otrokom ti preživlja Lužarjeva učiteljica, hčerka pa se ti je spečala s pomočnikom!"
Saj on bi pobil vse v gostilni, prišel domov in ubil še njo.
Ne, ne! Ne bo šla!
Toda takoj naslednji trenotek se je z vsemi mislimi oprijela doma.
Mati bo pazila nanjo, ona ve, kako je treba, in tako dobra je. Tu pa je med samimi neznanimi ljudmi, ki gledajo samo za denar. In odkod naj ga vzame? Saj je gospodinji že toliko dolžna, da jo vsak dan opominja, naj prinese denar ali pa naj gre. Da, da, morala bo iti. Saj doma bo pridna in potem, ko bo mimo, bo ostala vedno doma in pomagala materi. Tudi Ivan tako želi.
In se je odpeljala.
Silno slaba je bila in vse telo jo je bolelo kakor odprta rana. Zdaj pa zdaj ji je zatemnilo pred očmi in obšla jo je taka slabost, da se je morala oprijeti okna, da se ni zgrudila. O, zakaj ni šla
čudno, da ji je zadnji mesec tako hudo.
Počasi je stopala proti Potoč-ju. Zdaj pa zdaj je obstala in se naslonila ob brzojavni drog.
Hvala Bogu, da ni nikogar, ki bi jo videl.
Sicer pa, saj je vseeno, samo da bi prišla domov!
Domov! Domov!
Kaj bo dejala mati? Kako naj ji pogleda v oči ? Kaj naj ji reče ?
In oče? Ali ne bo vzdignil roke in zamahnil?
O, naj zamahne, naj, saj je za-k zdravniku, saj to je vendar služila!
Samo,- da bo doma!
Doma! Doma!
Tisti popoldan je Tonček iz-gotavljal pomočniško delo, pisalno mizo iz hrastovine. V soboto jo odpeljejo v Maribor in v nedeljo pojde k izkušnji. In potem bo prost!
Že drugi teden pa odide! O, on ne ostane doma, kjer ga oče od jutra do večera zmerja in ga je še pred dnevi udaril s kosom deske, dasi mu bo kmalu že de-
vetnajst let in bo v nedeljo pomočnik. Ali je on kriv, če ga mizarstvo ne veseli, najmanj pa doma, kjer nima nobene prostosti. Če gre v nedeljo ali kdaj zvečer k Drenovemu Vinku, da bi kaj delala, pa ni potem ves teden miru. Zato pojde rajši v železniško delavnico v Maribor. Jeseni bi ga vzeli. Dotlej si pa dobi drugod delo.
V mraku ga je poklicala mati, naj gre z Lojzom doli k Robniku po voz, da bodo drugo jutro že zgodaj lahko naložili pohištvo.
Pri Robnikovih ni bilo nikogar doma.
Tonček in Lojz sta vlekla velik voz izpod kolarnice.
Tedaj je Lojz zagledal tik hlevskih vrat velik zavitek električne žice.
"Glej, to bi bilo zate! Vzemi je nekaj metrov!"
Tonček je takoj spustil oje in pristopil k vratom. Na klinu je visel sveženj ovite žice, nekaj korakov stran pa je stal na vozičku majhen elektromotor.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
11. aprila 1950
^ FERDO GODINA;
rM.
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
&
(Nadaljevanje)
Mati je postavila moj stol na tisto stran, kamor je visela miza. Tako se je mast v skledi cedila k meni. Pri krožniku sem imel prtiček. Tega mi je mati vedno pripravila, odkar sem bil posvečen.
"Ne bom več, mati," sem dejal in odložil žlico.
Pogledala me je, kakor da me ne bi razumela. Ko sem bil mlajši, je pokazala s prstom v skledo in mi zapovedala: "Jej." Takrat sem pobral žlico in m,ol-če jedel dalje. Njen pogled je zdaj neizprosnejši, še bolj trd.
Pri Matajičevih je lajal pes. Lajal je zamolklo, počasi. Nekdo je na drvotanu cepil drva. Dvakrat, trikrat je zasekal, nato pa je bilo slišati, kako meče polena na kup. Po cesti mimo hiše so ropotala kola. Trudno sem gledal skozi odprto okno. Neka ženska je nesla na glavi ^košaro jabolk. Zvitek je imela pod košaro in z eno roko je segala gor do ročaja.
"Še Štefu moram dati obed," je rekla mati tiho.
"Kateri Štef je pri nas?" sem jo vprašal in stopil k oknu. Nekaj vejic trsja je ležalo po tleh od bratve,
"Horvatov. Z drvmi ima opravka že od jutra." Odprla je vrata in nesla posodo v kuhinjo. Z obema rokama je držala posodo in sklonjena šla v kuhinjo. Prijetno je bilo doma. Jesen je bila topla, suha. Bog je blagoslovil te ljudi, ki so trpeli vročino in žejo. Povsod se čuti dobrohotna roka Gospodova, ki je nasitila vse, kar se giblje in živi. En sam praznik je jesenski čas, vse tja do snega. Nič ne skali te sreče.
Zrez skozi golo brajdo dol na cesto. Kdor koli gre mimo, dvigne visoko klobuk. Malih otrok že ne poznam več. Po štirje gredo mimo, držijo se za roke in glasno govorijo vse vprek. Ko pridejo do okna, pretrgajo
s pogovorom, Najstarejši se glasno poklanja, mali pa za njim drobijo: "Jezus Kristus!" in komaj dvigajo kape s kratkimi rokavi . Potem šepetajo med seboj.
Sedel sem za mizo. Govoril bi rad z materjo. Nekaj bi se rad pogovoril z njo, kajti v Turni-šče se mi ni mudilo kakor prejšnje čase v Lendavo. Mati pa je bila tiha in molčeča kakor prejšnje čase.
Spet me je prijemal spanec. Ta mir me je uspaval. Zdelo se mi je, da me stene božajo. Zrak je bil opojen, da se res nisem mogel vzdržati.
Slišal sem še, kako,je mati zvala Štefa h kosilu.
Štef ni prišel iz hleva. V hlev je spravljala mati vsako zimo drva, odkar ni mogla več imeti pri hiši krav. Čemu bi ji bile krave ? Ona vsega ne more opraviti, če pa vzame koga k hiši, ni nikoli miru. Jaz sem ji dal vedno toliko denarja, da je najpotrebnejše stvari kupila. Kupila je mleko, sladkor, včasih kavo in še druge stvari, brez katerih hiša ne more biti. Prav tako sem ji v Lendavi poravnal ves davek, da je živela res brez skrbi.
Dolgo je bila med nama borba zavoljo krav. Ni in ni hotela prodati živine. Spoznala je, da ne zmaguje vsega, toda ne, krav ne bo prodala. Bil sem takrat doma, ko je kupec prišel po živino. Bil je neki Odrančaj, nizek, suh človek. Brke je imel dolge, obraz dobrodušno kmečki. Gladil je živino, ko jo je plačal in je bila njegova, tipal jo je po glavah in hrbtih. Videlo se mu je, da ravna z živino kot s človekom. To je mater nekoliko potolažilo, da se je vdala v to.
"Mesarju jih ne boste prodali?" je vprašala človeka in stala na pragu praznega bleva. Na glasu v se ji je poznalo, da ji je težko.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrtega srca naznanjamo, da je ljubi Vsemogočni Bog poklical k sebi preljubljeno mater, sestro in svakinjo.
Amalijo Kobal
ROJENA STRUKEL
ki je vedno Bogu vdana in previdena s svetimi zakramenti za umirajoče izdihnila svojo blago dušo dne 2. marca 1950. Doma je bila iz fare Solkan na Primorskem.
Po opravljeni sveti maši in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida je bila dne 6. marca 1950 položena k večnemu počitku na Calvary pokopališču.
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, za molitve v pogrebni kapeli, opravljeno sveto mašo zadušnico in za spremstvo in molitve na pokopališču. Enako tudi najlepša hvala Rev. Francis Baragi in Rev. Victor Tomcu, ki sta prišla molit ob krsti pokojne.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vtem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale v mirno pokoj blage duše ter vsem ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Iskreno se želimo zahvaliti tudi vsem dobrim sosedom in prijateljem, ki so prihiteli nam v pomoč in tolažbo v tem žalostnem času. Obenem tudi vsem, ki so prišli pokojno po-kropit in molil zanjo, kakor tudi vsem ki so se udeležili svete maše in ki so jo spremili k večnem počitku.
Najlepšo zahvao naj sprejme tudi pogrebni zavod Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in lepo urejen pogreb.'
Preljubljena draga sestra in svakinja, žalostna so naša srca, ker Te ni več med nami, toda božja volja je bila, da Te je Bog poklical k sebi in sedaj počivaj mirno v hladnem grobu. Tvoja blaga duša naj pa uživa srečno veselje pri Bogu, kjer upamo, da se enkrat zopet snidemo.
Žalujoči ostali:
FRANCES LEBAN, sestra JOSEPH LEBAN, svak v Argentini pa zapušča žalujočega gsina ANDREJA KOBAL
in dva vnuka; v stari domovini pa sestro ANGELO in brala JOŽEFA
Cleveland, Ohio, 11. aprila 1950.
"Ne, ne," je dejal Odrančaj in zvezal krave skupaj. "Te bom obdržal za sebe. Dobro blago je, čeprav malo predrago."
Krave so šle poslednjikrat z našega dvorišča. Mahale so z repi, stopale so ljubko kakor vedno in še jaz nisem mogel verjeti, da jih res ne bo več nazaj.
Mati je zaprla hlev, obrnila kljuko, šla v kuhinjo, jaz pa se tistega dne nisem dolgo zamudil doma. Hlev je ostal prazen vse do jeseni. Ko pa je prišla zima, je spravila mati s Šte-fom drva na pod. Od takrat so vsa leta v hlevu od poda do tramov oslice drv.
Mati v kuhinji nekaj pere. Najbrž posodo, štefa pa le ni iz hleva. Sliši se kako nalaga polena na oslico.
Nepremično stojim pri oknu in zrem dol na pot. Štef je nekaj let starejši ou mene. Nekoč sva skupaj hodila v šolo.
Mati je pustila v kuhinji pranje. Šla je na prag in poklicala Štefa.
"Ne boš šel? Vidiš, da te utegnem čakati z obedom," je govorila mati in'na glasu se ji je poznalo, da je nejevoljna.
"Ah, s tem človekom je vedno križ," si je govorila in šla v kuhinjo. Videl sem jo, kako je čez nekaj časa nesla krožnike čez dvorišče v hlev. Štef ne mara zaradi mene v hišo. Od nekdaj je sramežljiv.
Čeprav me je mučil spanec, ne bi rad doma zaspal. Noči v Turnišču so bile dolge, gluhe in mučne. Vse nočne ure se ni v polju, kamor je gledalo moje okno, premaknilo ničesar, šel sem iz sobe in stopil na stopnice. List se je spustil s starega trsa. Nekdo v vasi je pel. Sonce je bledo sijalo, da so se sence pod brajdo komaj poznale. Trava je ležala na zemlji, rjava je bila in na nekaterih mestih suha.
V hlevu sta mati in štef govorila. Mati ga je s prijetno resnostjo oštevala, štef pa je od časa do časa kaj zabrundal. Šel sem v hlev.
Štef je sedel na polenih, in ko sem vstopil na, prag, me je
POHIŠTVO NAPRODAJ
2-komadni set za družabno sobo, v zelo dobrem stanju. Modre barve Pullman tapetirano.
Za podrobnosti pokličite
EXpress 1-6718
rt!
Com
idaire
tri
refrigerator
6	cubic feet $194.75, now..........169.95
7	cubic feet $249.75, now..........189.95
9 cubic feet $289.75,
now ........ 219.95
1 1 cubic feet $314.75', now..........249.95
Norwood Appliance y Furniture
6202 ST. CLAIR AVE.
John Susnik
GIVE	
WCONQUER	
CANCER	
AMERICAN f	
CANCER @	
SOCIETY ' ft	
pogledal s škilastimi očmi in se sklonil nad krožnik, prijel vilice in jih zapičil v žgance.
V hlevu je dišalo po lesu. Vrbe in jelše so imele prijeten duh. Sedel sem na odrezan hlod, ki je ležal ob steni. Objel sem si koleno. Rad bi se pogovarjal s štefom. Toda čutil sem, da Štef tega ne mara. Kje so časi, ko smo skakali po travi na dvorišču, plezali po drevju in si čez plot kazali jezike. Štef je bil že od nekdaj počasen, trd in redkobeseden. Grobe poteze v licu je imel od mla(|osti. Zdaj ko je postal starejši in zdelan, so mu še poteze v licih postale bolj grobe. Brke je imel nerodno odrezane, štrleli so mu na vse strani. Zdeli so se mi podobni zobni ščetki.
"Skladaš, skladaš" sem ga vprašal koliko mogoče prijazno. On je šilasto pogledal mater in trdo rekel:
"Skladam."
Po travi čez dvorišče se je zaslišala hoja in enakomerno, obnemoglo stopanje otroka. Na vratih se je prikazala Štefova
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI ČE IMATE NAPRODAJ, DokliCite
IV 1-7646
realtor
TEKOM ČASA,
Tto se zobozdravnik Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal Easi 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
žena Reba z jokajočim detetom v naročju. Za krilo se je držalo dekletce štirih, petih let. Za njo je pomolil glavo v hlev nekoliko večji fant. Ko je zagledal mene, je potegnil glavo iz hleva in stekel čez dvorišče. Tudi Reba ni pričakovala, da bi jaz bil v hlevu. Pozdravila me je glasno, zglajeno, kakor pozdravljajo vsi. Brez sledu čustva je ta pozdrav. Ne veselje ne nejevolja se ne izraža v njem.
Stegnil sem roko, dekletce pa se je krčevito oprijelo Rebe in zajokalo, da mi je šlo skozi ušesa.
Ničesar ni bilo mogoče razumeti v hlevu. Reba je vpila nad deklico, a otrok, ki ga je držala v naročju, je obnemoglo brez solz jokal.
"Kaj pa je otroku?" sem vprašal, ko se je hlev nekoliko umiril.
"Oh, padel je s klopi, pa si je glavo razbil."
Postanem pozoren. Vstanem
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddasle v popravilo zane sijivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
• ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.

ilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilBliilaliilaliilaliilali
Zastopniki
Enakopravnosti^' •
Za St. clairsko okrožje;
JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 1 -4457 •
Za newbursko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
iiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiianiiaiiiiaiiiiaiiiiaiii|«ii liKliilaiiilaiiilBliilBliilsliiiBliilaliilBliiiBliilBlii'aliilBlf
obdelovanje z znanim umetnim gnojilom in semenom.
Najprvo je treba TURF BUILDER, da se prinese na dan živo barvo in zdravje. Potem vsadite SEME, da se pokrije prazne dele s lepo travo. To lahko sami napravite v nekaj minutah s	SPREADER; potem se lahko odpočijete in veselite lepe trate.
LAWN SEED	100% parannlal
grasses, sow sparingly	because there are
3,000,000 seeds in each	pound.
I /b-$l.35	5.lbt-S6.45
TVfF BUIIDCH — Clean, meal-type lawn food ... use one fourth as much as ordinary fertilizer. 1 lb feeds 100 sq ft; 10 lbt~ $1.35 25 lbs feeds 2500 sq ft-t2.50
SHtBADBUS — Sturdy, all steel with rubber tires. Medium She — $9.95 it — (5.95
EAST 200"' HARDWARE
JOHN PIŠKUR, lastnik
687 East 200th Street
Pri nas dobile vsakovrstno vrtno orodje, semena in druge hišne potrebščine
in stopim počasi k njej. V nos mi je udaril duh po prepotenih otroških capah, ki se je mešal s čudnim duhom po gnilobi. Otrok je bil zelen. Oči majhne, zelo majhne in krmežljave. Spa-čen obraz je imel in na sebi nič prijetnega. Glavico je imel vso povito v umazane cape. Iz nje pa se je trgal v srce segajoči.
"A, a,
"Pa ne greste k zdravniku?" sem vprašal.
"Ah, mrzle cape mu dajem že dolgo. Ne vem, kaj bo ž njim." Reba se je razgovorila. "Oh, v Hajdini zdravi neka ženska, pravijo, da dobro zdravi." Gledala je jokajočega otroka, ki se je napenjal kakor žaba. Sli-nU se je, a oči so mu ostale suhe. "Za zdravnika nimamo denarja," je pristavila, ne da bi se
poznala v njenem glasu trolu ca obžalovanja.
Reba je stala ob steni.
Zibala
je na roki otroka. Jaz sem vedel drugega kot to, sem se obrnil in sedel les. Najrajši bi se razjokal. ^
Štefu je stala njegova
hčerka.
kateri je
držal krožnik, z drugo pa j® ^
Objel jo je z roko, v
žal žlico in nosil žgance
hčer-
ki v ustja. Deklica je j slastjo. Ni me pogledala. (Dalje prifiodnjičl
Naročajte, širite in "Enakopravnost!"
LEPO OPREMLJENO SOBO
se odda v najem poštenem" fantu; pri priletnemu zakonskemu paru. Vpraša se na
1157 E. 71 St
ZAMENJAJTE VAŠ STAR PRALNI STROJ ZA ^ NOV 1950 SPIRAL DASHER PRALNI^
Damo primeren popust.
Cene so od $99.95 naprej.
Dobile eno leto brezplačne posluge na vseh praWkjjj^^
STAKICH FURNITURE CO.
. Qucflity at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo




As any woman knows, even the best perfume wH evaporate into thin air if the stopper isn't repla<^® properly.
It's the same way with money. On payday,
feel so wonderfully wealthy — but suddenly, if don't watch out, your cash seems to be vanishi^Č into thin air.
There's one good way to put a stopper on money^ evaporation. All you do is sign up for the Savings Plan where you work (or if you work yourself, join the Bond-A-Month Plan at your ban and a certain amount is deducted automatically your salary.
It's
It's painless — you'll nevet miss the money-safe—you've got Uncle Sam backing up your iov^ ment. It's profitable—$4 for every $3 after ten yca'"®^
And what a happy feeling to know that a your salary is tucked away for the future!
iAAiMAODMn-
US. Mmn SondA-
enakopravnost
This is an official U. S. Treasury advertise"^ gji prepared under auspices of Treasury and Advertising Council.
K