& ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJ ™ LETO i. - Štev. 5 KOPER. 31. marca 1950 Cena 2 din ZA KOGA BOMO VOLILI ZA KRŠČANSKO SOCIALNO SKUPINO, KI JE AGENTURA VATIKANA IN !ITALIJANSKE§;VLADE2ALI ZA LJUDSKO FRONTO, KI JE GRANITNI STEBER NAŠEJOBLASTI V našem okraju gredo 3 stranke na volitve ZA OKRAJ KOPER so bile pre-dložent sledeče tri kandidatne liste; 1. SLOVENSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA, ki Je vložila kandidatne liste za vse volivne enote okraja. 2. SOCIALISTIČNA STRANKA ZA STO, ki Je vložila kandidatne liste za volivne enote krajevnih ljudskih odborov v Piranu, Strunjanu, Sv.'Luciji, Sečjolah, Kopru in Portorožu. 3. KRŠČANSKO - SOCIALNA SKUPINA, ki je vložila kandidatne liste za volivnt enote krajevnih ljudskih odborov v Kopru, Semedeli, Sv. Antonu, Dekanih, I-soli, Strunjanu in Kampel - Salari, ZA OKRAJ BUJE pa je bila pre-' dložena samo kandidatna lista Slovensko - Italijanske Ljudske fronto. — O — Na množičnem zborovanju v Kopru, je tovariš Kralj Franc govoril o raznih gospodarskih problemih, ki se danes postavljajo pred vse delovne ljudi Istrskega okrožja v zvezi z izpolnjevanjem gospodarskega plana. Med najtežja vprašanja spada pomanjkanje delovne sile. Govoril je o raznih pomanjkljivostih in napakah, ki se delajo bodisi pri preskrbi prebivalstva, ki bi bila z ozirom na možnosti lahko še v veliki meri boljša, zlasti zato, ker so naša skladišča polna, le distribucijski aparat ni kos vsem nalogam. V zvezi z volitvami je govornik poudaril, da je poleg kandidatne liste Ljudske fronte in Socialistične stranke predložila kandidatno listo tudi Krščansko (socialna grupa) (Gruppo Cristiano sociale). Očividno gre tu, je poudaril govornik, za drugo izdajo Krščanske demokracije (Democrazia Cristiana), ki se pod tem imenom ni mogla predstaviti volivcem, ker se je kompromitirala s svojo politiko v Italiji in Trstu, kjer uvaja fašizem v pravem smislu besede. Naravno je, da stranka si vodi politiko »mitraljeza« kot jo nazivajo italijanski demokrati ni privlačna za ljudi našega okrožja, kjer žive ZA PLAN. ZA SOCIALIZEM ENOTNI SINDIKATI so vstopili v Ljudsko ironto ” V torek je bila v Kopiu okrajna konferenca Enotnih skidka-ov, ki .«e je je udeležilo n>d 200 sindikalnih funkiCtionarjev in najboljših delavcev iz naših tovarn. Politično poročilo o delu sindikalne organizacije je podal tov. Egidij Novel. O votivnem programu ¡slovansko italijanske Ljudske fronte pa je govoril tov. Rado Pišot. Diskusija po obeh referatih je bila zelo živahna. Delegati so predlagali in iznašali zahtevo vlsega delavstva v istrskem okraju, da se vključijo sindikati v Ljudsko fronto. Pregledali ¡so dosedanje tekmovanje in priprave za volitve ter dajali predloge za izboljšanje sedanjega načina dela. Konferenca je sprejela sklep, da se Enotni sindikati vključijo v Ljudsko fronta ter nastopijo na volitvah skupno z vsemi delokratičnimi organizacijami, ki so vključene v ,SILP, obenem je plenum predlagal vsem demokratičnim organizacijam, kli so vključene v Ljudski fronti, predvsem pa Komunistični partiji, da odobrijo ta ¡sklep. Plenumi je izdal poziv na vise. delavce koprskega okraja, da oddajo 16. aprila na volitvah svoj glas za Slon vansko italijansko Ljudsko fronto. Na podlagi političnega poročila o' programu SiILF ter izčrpne diskusije je konferenca sprejela naslednje sklepe: 1. Nadaljevati moramo naše delo še z večjim elanom ter razširiti tekmovanje na vse panoge dela predvsem pa na tiste, ki jih nekateri delovni kolektivi do danes še niso vključili v svoie tekmovalne načrte. v miru in svobodi in kjer je ljudska oblast zagotovila delo in kruh vsem ljudem. Medtem pa »Krščanska Demokracija« (Democrazia Cristiana) kot vodeča stranka v Italiji pošilja nad delavce, ki zahtevajo dela in kruha, oboroženo policijo, ki strelja v množice, pobija in zapira delavce in kmete. Zato je jasno, da je Vatikan smatral za potrebno^ da postavi svojo kandidatno listo za volitve v našem Okrožju pod bolj privlačnem imenom. Toda ta vatikanska agentura, ki se je vse doslej aktivno borila proti ljudski oblasti v našem okrožju ne bo u-spela preslepiti naših ljudskih množic, pa čeprav se je volivcem po- stavila pod novo firmo. Prav zanikanje, kot smo čitali v današnjem časopisju, da ta skupina nima ničesar skupnega s Krščansko Demokracijo (Democrazia Cristiana) po trjuje to dejstvo. Naše ljudske množice poznajo te vrste maki-nacije in se ne bodo pustile zave- sti od lepih besed volkov v ovčjem kožuhu. Slovensko - Italijanska Ljudska fronta gre na volitve s programom dela, ona nudi delovnim ljudem ja sno perspektivo za boljšo bodočnost. Tu niso fraze v lepih besedah ter programskih deklaracijah, ki ne obljubljajo, ampak poziv ljudi na delo, kajti samo z delom si bo delovni človek izboljšal življenje. Garancijo za to mu daje Ljudska oblast za katero bodo glasovali vsi naši delovni ljudje in s tem ponovno dokazali, da svoje Oblasti ne bodo nikdar več dali iz rok. 2. Za izpolnitev gospodarskega plana ¡moramo dati na razpolago Vse svoje delovne sile, saj ta plan je edina garaneiija za dvig življenjskega standarda delavskega razrer da Minskega okrožja. 3. Za- čimprejšnjo in bolišo uresničitev enoletnega gospodarskega pilama ¡se današnja konferenca zavezuje, da bomo uvedli nov način dela v vseh delovnih kolektivih; to je brigadni način dela in delovne norme. 4. Za ¡ideološki in kulturni dvig delavskega razreda se zavezuje konferenca, da bodo uvedli v vseh večjih delovnih kolektivih sistematičen študij. V ta namen bedo organizirali splošne izobraževalne tečaje, rdeče kotičke in marksistične krtažke. Da .¡se bo ideološko kulturno delo široko ralzvijo, je naloga okirajnega odbora iEnotoih sindikatov, da ustanovi v Kopru prvo sindikalno kulturno umetniško društvo. 5. Razvili bomo agitacijo in propagando z namenom, da mobiliziramo veliko večino delavstva okrog SILF ter tako enodušno nastopimo na volitvah. Kaj so nam pokazale dosedanje priprave za volitve Ves dosedanji piotek volivnih priprav pove, da stremi ljudska oblast za tem, da bi bile volitve čim bolj demokratične, da bi v volitvah prišla čim bolj do izraza volja delovnega ljudstva v našem okrožju. Zborovanja volivcev SILF so potekala brez najmanjših motenj. Pristaši SILF so izbrali svo>ie kandidate ter rešili še mnoga druga vprašanja, ki se postavljajo na dnevni red v zvezi z volitvami. Pri razpravljanju o gospodarskem položaju v Istrskem okrožju pa se je pokazalo, da posamezniki tu in tam ne razumejo dovolj težav, ki se pojavljajo v borbi za dograditev našega gospodarstva. Govorilo se je na pr., da je zajamčena preskrba pomanjkljiva, češ, da ne zajema v dovtoljni meri vseh drobnih proizvajalcev. Take pripombe so seveda popolnoma na mestu, še posebno tedaj, ko se gre za malega in srednjega kmeta ali pa vrtnarja, ki se bavi le s pridelovanjem določenih kultur (monokultura) in svoje gospodarstvo navezuje na izkupiček. Preskrba zaviisi v tem primeru od izkupička ter možnosti nakupa! Tak proizvajalec se v nekem pogledu po svojem položaju približuje delavcu! Vsak delovni človek dobro ve, kaj mu manjka! V obrambo resnice pa moramo ugotoviti, da ,se to vprašanje proučuje že delj časa, da bo tudi to vprašanje kmalu rešeno! Ponekod je prihajalo na dan, da se posamezniki ne znajdejo, ko imajo opravka pr!i raznih poverjeništvih okrajnega ljudskega odbora. Taki slučaji nam le potrjujejo, da je potrebna še tesnejša povezava med vodilnimi organi ljudske oblasti ter množico, da se take napake ali pa pomanjkljivosti dado hitro odpravljati. Ljudiska oblast se bo tudi v bodoče borila za čim uspešnejše odpravljanje takih pomanjkljivosti. Za zdaj je najvažnejše, da uresničimo še večje uspehe-Svoje lastne želje bomo lahko uveljavili le z vztrajno borbo, to je z vsestranskim dviganjem samega se-be! Izkoriščevalci ter zatiralci nam niso dali ničesar, oni so nam le jemali. In prav zaradi tega naša borba ni lahka. Cilje, ki smo si jih zadali, pa bomo dosegli, ker imamo ¡Ljudsko oblast, ker se danes lahko dvigamo in izpopolnjujemo! Vparšanje pomoči FLRJ se danes postavlja docela drugače kakor pred tremi, štirimi leti! Proizvodnja v FLRJ je v stalnem porastu in zaradi tega raste tudi uvoz v riaie Istrlsfco okrožje. Mi 'sami pa prav tako dvigamo svojo proizvodnjo in povečujemo svoj izvoz! Blagostanje je v .stalnem porastu! C e bomo razumeli taka in podobna vprašanja, bomo lahko sami ugotovili, da je kritika marsikje odveč, da je pa na drugih mestih potrebna zaradi tega, da bi lahko popravljali napake, ki jih delamo, ker pač gradimo 'in se borimo! Že pri prvih zborovanjih volivcev SILF pa smo ugotovili še nekaj drugega, o čemer borno prav tako spregovorili nekaj besed. Poleg SILF ¡imamo v Istrskem okrožju še dve drugi strani. Krščansko socialistično skupino ter Socialistično stranko. Krščanski socialisti iz našega okrožja se niso udeležili narodno osvobodilne borbe in jiih delovno ljudstvo tudi zaradi tega ni maralo. Sedaj pa prihajajo pravijo takole: »Mi bomo volili svoje predstavnike, mi hočemo sodelovati pri upravi Istrskega Okrožja!« Zadeva je nekako nenavadna in čudna! V prejšnjih časih ni bilo na tem ozemlju nikdar kake krščansko socialistične stranke, tu smo imeli vedno tudi italijansko ljudsko (klerikalno) stranko, ki se je v Italiji po drugi svetovni vej ni preimenovala v demcikrščansko tPranko! Naš delovni človek dobroi ve, da se gospodarsko vprašanje v Istrskem okrožju ne more reševati ■s pasivnostjo ali pa nasprotovanjem ljudski oblasti! Praksa bo pokazala, kaj so prav za prav krščanski socialisti, ki so na nekaterih volivnih področjih postavili svoje kandidature! Proglas Socialistične stranke so .si lahko ¡ogledali mnogi naši delovni ljudje. Mi se opravičeno sprašujemo: Cernu se iznaša zahteva, da je treba nekim malim in srednjim kmetom vrniti zemljo, ko pni nas vendarle nismo imeli take agrarne reforme, ki naj bi jema'a zemljo delovnemu č loveku? Dogajalo se je vprav nasprotno! Ljudska oblast ščiti zlaisti drobne proizvajalce! Praksa ho tudi v tem primeru pokazala, 'ka,j vse nameravajo socialisti doseči z nekaterimi popolnoma neutemeljenimi trditvami! Do volitev imamo zdaj še dva dobra tedna! Se je čas, da se še boljše pripravimo! Prav v teh dneh se lahko v marsičem učimo od ¡sosedne FLRJ, kjer je šlo delovno ljudsvto strnjeno na volitve ter glasovalo skoraj 100 odšt. za Ljudsko fronto! Narlodi FLRJ sotekmo-valli, niso se ¡zadovoljili ¡s polnoštevilno udeležbo, volitve so hoteli opraviti čim hitreje. Marsikje so se volitve zaključile že v zgodnjih jutranjih urah! Tudi mi se moramo zavezati, da opravimo volitve s polnoštevilno udeležbo ter- damo naše glasove SILF in, da opravimo volitve v čim krajšem času! Tako bomo v tem primeru največ doprinesli h krepitvi ljudske oblasti in pravilnemu reševanju vseh tistih vprašanj, 'ki se tičejo nas samih! V. S. jz (Nadaljevanje s L strani) Za plan. za socializem 6. Izboljšati se mora zdravstvena služba ter se morajo čimprej ustanoviti zobne ambulante v naj-večjlih delovnih kolektivih. V izpolnitev tega mora okrajni odbor ES stopiti v stiik z Ljudsko oblastjo. 7. Kot njoisdlci revolucionarnega gibanja v celoti obravnavamo program Ljudske fronte, predvsem pa tisti del ¡programa, ki govori o na-cionaliizaciji ter istočasno zahtevamo, da se nacionalizirajo tudi tista podjetja, ki so večjega značaja in še niso y programu fronte predvidena za nacionalizacijo. 8. Konferenca enodušno sprejme ¡tekmovanje, loi ga napoveduje o-kraju Buje tekmovanje v točkah, Idi še niso predvidene v njihovi napovedi, to je predvsem kulturno prosvetnem delu med ¡delavskimi množicami ter čim boljši pripravi na 1. maj. Za ¡izpolnitev tega bomo zastavili vse svoje sile ter tako izpolnili svojo proletarsko dolžnost. ¡sZa izponitev teh nalog bo naš deavsfci razred izpolnil ¡svojo dolžnost do svojega naroda ter istočasno visoko dvignil revolucionarne tradicije ES .ST CM a. Vsi in vse za izponitev enoletnega gospodarskega plana, za izgradnjo socializma! NAD 600 LJUDI NA NEDELJSKI KULTURNI PRIREDITVI V KORTAH V nedeljo popoldan je bila v Kortah v Ljudskem domu velika kulturna prireditev na čast volitev. O volitvah je govoril tovariš Franc Hrvatin iz Kort. Dramska družina iz Plav.ij pa je uspešno prikazala enodejanko »Volkašin«. , Tudi pionirji iz Plavij so nastopili s svojim baletom, posebno pa jih je ljudstvo pozdravljalo, ko ¡so izvedli telovadno točko »Gor čez izaro«. Tudi (pevski zbor iz Plavij je prišel v nedeljo v Korte ¡in zapel več pesmi. Prireditve se je udeležilo nad 600 ljudi iz Kort, Malije, Nove vasi i-n še drugih krajev. Ljudje v Kortah si želijo še več takih prireditev. TUDI V BORŠTU je bila v nedeljo dobro uspela kulturna prireditev. O porpenu volitev 16. aprila je govoril tovariš Petek. Žene iz Boršta so predvajale kratko igrico »Kmet in volk« ter recitirale. Nastopili so tudi pionirji in žene iz Vanganela s svojim ruskim baletom. Med odmori pa je navzoče razveseljevala godba iz Marezig Nad 300 ljudi se je udeležilo nedeljske kulturne prireditve v Borštu. MANIFESTACIJA MLADINE V PORTOROŽU V nedeljo se je že v prvih jutranjih urah ¡začela v Portorožu zbirati po ulicah mladina s parolami, ¡zastavami in vzkliki Ljudski fronti in svobodnim volitvam v okrajna ljudska odbora. Skupno s 'člani SIAU se je nato mladina zbrala v Ljudskem domu. Ob 10. uri se je začelo veliko predvolivno zborovanje. O volitvah je govoril tajnik okrajnega ljudskega odbora Ivan Knez, ki ga je mladina ves čas prekinjala z vzkliki ljudski oblasti... Popoldne ~pa je mladina priredila kulturni program. Nastopila ie mladina z učiteljišča v Fortorožu. Dolgo se v Piranu že ni zbralo toliko inlladine kot v nedeljo na tej kulturni prireditvi. Udeležilo ise je nad 500 mladincev. Po kulturnem programu so bila razna tekmovanja. Mladinci ®o tekmovali v teku s samokolnicami, v teku v vrečah itd. Priredili so tudi srečolov. Po kulturnem programu in tekmovanju je sledilo mladinsko rajanje. Tako je tudi mladina Portoroža iznesla svojo manifestacijo za volitve. Začela je izvajati sklepe okrožnega plenuma mladine, ki tudi predvideva kulturno zabavo za mladino. Z dobrim, kulturnim delom pa tudi s pravilnimi zabavnimi prireditvami, bo mladina postala pri svojem delu še bolj aktivna, postala bo prvi pomočnik naši Partiji. Na volitvah pa bo ¡sleherni član Zveze antifašistične mladine dal svoj glais za kandidate Ljudske fronte. NOTRANJA UPRAVA HOČE BITI V TEKMOVANJU MED PRVIMI 'Po Kopru kroži govorica: »Kaj pa notranja uprava? Ne bo nič prispevala s priostovioljnim delom? Saj je vendar lansko leto prejela prehodno zastavico! Bila je pri tekmovanju najboljša izmed vseh v Kopru.« Takrat je bilo tekmovanje za zgraditev boljše bodočnosti v Istrskem okrožju. Zato hočejo tudi letos biti tovariši z notranje uprave med prvimi. Zato so pa napovedali -tekmovanje vsem ustanovam v Kopru, posebno pa ¡sindikalni podružnici VUJA in okrožnega izvršnega ljudskega odbora. Vsak član njihove brigade se je zavezal, da bo do volitev opravil najmanj 50 delovnih ur. Fri tem seveda ne bo zastajalo njihovo delo v pisarnah, šolah itd. tudi pri tem delu bodo tekmovali in se vsestransko strokovno izpopolnjevali. Žene na volitve za Ljudsko fronto V nedeljo 26. t. m. je bila v Piranu okrožna konferenca ASI2Z, kater-o se je udeležilo okrog 400 žena. Mrzlo in deževno jutro ni ustavilo naših žen, ki so prihajale od vseh strani našega okrožja, da se na konferenci pregledajo uspehi in prevatnej-o nove obveznosti ter se dostojno pripravijo na volitve. Živahni zvoki harmonikee, na katero je igrala tovarišica iz Marezig ter veselo petje žena, ki je odmevalo po dvorani je prekinila tovarišica Živa Beltram, politična sekretarka Okrožnega odbora ASIZZ, ki je ©tvorila konferenco, pozdravila goiste-predstavnike množičnih organizacij, katero so v pozdravnem govoru p-odčrtali važnost volitev, nakar je imela tovarišica Živa politično poročilo, v katerem je poudarila: Na današnji okrožni konferenci ASIZZ moramo določiti, kako bomo uresničile sik'epe II. kongresa, še posebej pa, kako bomo izboljšale naše delo med najširšimi ženskimi množicami v pripravah na volitve. II. kongres ASIZZ predstavlja zaključek dveh let trdnega dela in vztrajne politične borbe proti ¡im-peria'izmu in vsem njegovim odkritim in skritim zaveznikom. In ko smo polagale račune o tem delu in borbi pred ženami Tržaškega ozemlja in pred vsem svetom, smo s ponosom ugotovile, da je ASIZZ prestala vise trde preizkušnje teh dveh let, da je ostal trden in zanesljiv člen borbe delovnega ljudstva na Tržaškem ozemlju. Dalje, da je -poglobila med ženami sloven-sko-italijansko bratstvo in na splošno visoko dvignila politično zavest žena. Izvedla je uspešno celo vrsto množičnih akcij, v katere je pritegnila veliko število novih žena. Nato je govorila o klevetah in lažeh, ki jih pošiljajo iz nasprotnega tabora sovražniki ljudske oblasti in poudarila: »Ker njihove laži ne morejo prenesti srečanja z našo resnico, so začeli pisariti, da so stanovanjske hiše, ki jih gradimo, zadruge, k;i jih ustanavljamo, da, celo kruh, ki ga jemo — samo predvo-livni manevri. Ce je tako, potem se pripravljamo na te volitve že od leta 1945. in se bomo takoj po 16. aprilu t. 1. začeli zopet pripravljati na prihodnje volitve in sicer še bolj naglo, ker bomo gradili in sejali, ribarili in predelavali še več, kat do sedaj. Naši čiliji niso v oblakih, temveč tukaj na zemlji, kjer si z lastnim delom ustvarjamo socializem, trdo ¡naslonjeni na Titovo Jugoslavijo, ki nam pri tem delu pomaga in na edino se lahko zanesemo, da nas ne bo prodala, temveč, da bo zastavila vse svoje sile, da se nam v bodočnosti zagotovi razvoj na poti, ki smo si jo izbrali. Prva naloga ASIZZ v Istrskem okrožju v sedanjem trenutku je torej tolmačiti. vsem ženam, prav vsem delovnim ženam, pomeni in važnost naših volitev. Nerazdruženo s pripravami za volitve se vrši kampanja za mobilizacijo delovne sile. Ze večkrat smo podčrtali, da ie bogata rezerva delovne sile prav med ženami. Zato je treba pospešiti z ustanavljanjem otroških vrtcev, jasli in kjer zato ni pogojev, aktivov za čuvanje otrok, da se bo čin večje število žena moglo vključiti v proizvodnjo. Računati moramo s tem, da to delo zahteva vztrajnosti, vzgoje in prepričevanja, da se ga ne more izvajati samo množično in z agitacijo, temveč ie treba vsaki ženi posebej konkretno pomagati pri tem, da se vključi v proizvod- njo ne da bi bil njen dam in družina zaradi tega zapuščeni. Naša današnja konferenca, ki je v času, ko je na višku predvolivna kampanja in prvomajsko tekmova-nie, nai služi za pregled in izboljšanje dela. ASIZZ v našem okrožju ne sme zaostajati za drugimi organizacijami, ker bi s tem ostala nevredna naših žena, ki so prve na prostovoljnem delu, prve v to/ar nah, prve v borbi proti zaostalosti vseh vrst — in "bodo prve tudi na volitvah za Ljudsko fronto!« Delegati Ljudske fronte tov. VILER GUIDO Slovansko - italijanska Ljudska fronta je uvrstila med svoje kandidate tudi tovariša Vilerja Guida, predsednika kmečko - obdelovalne zadruge v Krogu. Pri svojem delu v zadrugi žanje tovariš Viler obilo uspeha. Zato j« tudi priljubljen ne samo pri zadružnikih, temveč tudi pri vseh drugih v vasi. Zanj bodo zagotovo glasovali vsi brez izjeme, z največjim zadovoljstvom pa zadružniki. ULČNIK STANKO je sin malega kmeta, rojen leta 1913. v Šmarjah pri Kopru. Ze kot mladinec je sodeloval v mladinskih protifašističnih organizacijah. Fašisti so ga seveda zasledovali in že leta 1933. je bil prisilno vpoklican k vojakom in poslan v kazenski oddelek (bat-taglione speciale). Kot aktivist OF za časa Narodno osvobodilne borbe je bil izvoljen za delegata v Zbor odposlancev, ki je leta 1943. zasedal v Kočevju. Za časa borbe je bil član odbora Za Obalni okraj, kasneje pa načelnik gospodarske komisije. Sedaj je član Okrajnega komiteja KP STO-ja, sekretar okrajnega odbora SIAU in kandidat na listi Ljudske fronte pri volitvah v Okrajni ljudski odbor. Kandidat Ljudske fronte Za izpolnitev našega plana, za nlrdilev ljudske oblasii. n našo srednejšo bodočnost Vsi na volitve! Plan ljudske oblasti v 1.1950 olektrilikaoija 52. vasi Skozi dolgo vrsto let, ko je noč padla na zemljo, je čarobna slika privlačevala pogled prebivalcev vasi, posejanih po obronkih ob našem morju, tja v daljavo, v Trst, posejan z neštevilnimi lučmi, dalje po Istri so istrska mesteca prav tako migotala v neštetih električnih lučeh, a v nebo so iriolele temne sence gričev, in v temo so bile zavite vasi in ljudje, tako da je ljudem v mestu stoorto nehote prišlo na misel: »Ali so izumrli vsi tisti ljudje tam gori?« A niso izumrli. Iz prostorov, ki so bili medlo razsvetljeni od smrdečih sveč, petrolejk ali karbidovk, so se skozi okna ozirali v dolino na tisto svetlo morje luči. In1 njihova tema je bila- dvojna tema, ker ta tema, to pomanjkanje prave razsvetljave, jim ni dovoljevala, da bi se v prostih večernih urah baviili s črtanjem. Takratnim režimom je bilo pač Vseeno kaj počnejo ti ljudje tam gori nad njihovimi mesti. Bilo jim je vseeno, da največji del njihovih podložnikov Ostaja v temi in zaradi tega v nazadnjaštvu. Saj ti so pripadali onemu razredu, ki je zanje imel same dolžnosti, a gorje tistemu, fci je zahteval kake pravice. To je .trajalo mnogo let. In to stanje bi še trajalo stoletja, ako bi končno ljudstvo ne bilo vzelo ob-laslt v svoje roke. In ker je ljudska oblast oblast delovnega človeka in zaradi tega oblast večine, je ta ljudska oblast začela delati za dobrobit vsega ljudstva. Ni bilo lahko takoj po vojni ustvariti vseh tistih pogdjev blagostanja, za katere ismio se borili v narodnoosvobodilni borbi in katere pripadajo predvsem tistim, ki to blagostanje ustvarjajo. Iz leta v leto so se pogoji življenja izboljševali in prišel je čas, da ljudska oblast začne z vse bolj obsežnimi deli. Eno iod teh del je pa ravno elektrifikacija in predvsem elektrifikacija za vasi, ki so si jo toliko časa zaman želele, za katero so zaman romale prošnje in koleki v razne urade prejšnjih režimov. Tako je ljudska oblast v Istrskem okrožju že v letu 1949. pristopila k izvajanju te velikanske naloge. Federativna Ljudska Republika Jugoslavija je da1 a na razpolago ves potreben material in s tem pokazala tudi ona veliko skrb za dvig življenjske ravni v našem okrožju. Najprej 30 bili predelani stari transformatorji, ki naj bi v mestih ojačali električni tok za uporabo kulturnih ustanov. Bili so postavljeni novi transformatorji in električni vodi visoke napetosti. Po obronkih naših gričev, ob poteh in čez gmajne so se iz zemlje začeli dvigati drogovi, po katerih so bile napete žice, ki toiodio v vasi prinašal dragoceno silo, ki bo razsvetljevala obnovljene domove in poganjala industrijske naprave. Da ne omenjamo električnih instalacij, ki so bile izvršene v raznih podjetjih in ustanovah v Kopru, ki pa imajo vsi en in isti cilj — dobrobit ljudstva. Poglejmo, kaj vse je bilo na tem področju leta 1949. narejenega izključno v korist podeželja. Zgrajen je bil vod visoke napetosti 27 Kw Karojba—Buje v dolžini 25 km, za kateri je bilo porabljeno 430 drogov in 20 ton bakrene žice. Zato je bila postavljena transformatorska postaja. Za elektrifikacijo okolice Marezige in Babiči je bil zgrajen vod visoke napetosti 10 Kw z odcepom za Marezige, z dolžino voda 6,2 km. Transformatorske postaje, in sicer prOstozračne so bile zgrajene ena v Marezigah in ena v Babičih. Nizko napetostno omrežje s priklopom na dve trafo-postaje je bilo zgra-ieno v Marezigah, Krminei, Sabadinih, Rokavcih, Babičih, Rojcih, Marancinih, Brežanih, Skrgajih in Bermetičih. Zaradi tega je bilo postavljeno 17 drogov ter uporabljenih 19.9 km aluminijeve žice. Za nizko napetost pa je postavljeno 95 drogov in uporabljenih 20 km bakrene žice. Lansko leto se je zaradi preobremenitve transformatorske postaje v Kopru pojavila potreba postaviti še en transformator, da bi tako zadostili potrebam mesta. V samem Kopru se je tudi preuredila cestna razsvetljava. Popravili so vse podzemne kable in pokvarjene svetilke. Bil je zgrajen vod visoke napetosti 27 Kw Koper—'Semedela v dolžini 1.2 km. V Semedeli je bila postavljena transformatorska postaja na katero se je priključilo tudi omrežje za vso Semedelo, sektor, ki je bil že itak preveč oddaljen od transformatorske postaje v Kopru. Za elektrifikacijo Segeta in okolice je bil postavljen vod Petro-via—Seget v dolžini 1.8 km. Ta vod je sedaj pod provizorično napetostjo. ter bo za potrebe Segeta in okolice moral biti zgrajen vod visoke napetosti s transformatorsko postajo v Segetu. Dela zato so že pričeli. Na sektorju Babiči—Križišče so postavljeni drogovi za Vod visoke napetosti do Pomjana, kjer je tudi že dograjena transformatonska postaja. Poleg teh glavnih označenih del je bilo opravljenih iz drugih del, kakor n. pr. temeljita preureditev električnih instalacij v sanatoriju Ankaran, gradnja transformatorske postaje na Križišču, itd. V.se to pa je bil šele začetek nalog, ki si j.ih je na tem področju zadala naša oblast. Saj mara biti ijalsno že Vsakemu otroku, da1 je Okrožni ljudski odbor na svojem, plenumu sprejel odlok, da bo v letu 1950 elektrificiranih 52 vasi; zato bodo za 552 odstotkov povišane investicije v primeri z letom 1949. Iz besedila .odloka samega pa je razvidno, da 3e 'glavna .skrb naše oblasti gospodarski in kulturni dvig prebivalstva. USPELO PREDAVANJE Ljudska prosveta je pri nas dne 24. 3. organizirala uspelo predavanje o ljudskih odborih. Predaval je tov. Zgodnik M. iz Kopra. Udeležba na predavanju je bila zelo lepa, za kar 'gre zahvala predvsem domačemu učitelju tov. Mušiču in odboru AFZ. Pazili ivo ,in z zanimanjem so vaščani poslušali predavanje .0 zgodovinskem nastanku in razvoju ljudske oblasti, organizacijskem sestavu ter ustroju, o osnovnih značilnostih in nalogah ljudskih odborov. Sedaj, v predvolivni kampanji, je bilo to predavanje za boljše razumevanje in politično aktivizaci-jo naših množic kair potrebno. Bo predavanju je marsikateremu našemu človeku še mnogo kaj neznanega razumljiv». Cilji ljudske oblasti so še ¡bolj utrditi oblast delovnega ljudstva in preprečiti povratek oblasti bogatašev in drugih kapitalističnih izkoriščevalcev, graditi socializem in s tem boljše življenje delavnemu ljudstvu ter utrjevati enotnost delovnega ljudstva in bratstvo vseh treh narodnosti. Prvi pogoj za Vse to je resnična demokratičnost naše oblasti. Predavanje je dobrio uspelo. Vaščani .so pazljivo sledili besedam predavatelja, posebno še žene. Se bolje bi bilo, ako bi se po predavanju razvila živahnejša diskusija. Naši ljudje bi se morali otresti nepotrebne sramežljivosti. To predavanje je pokazalo, kako si naše vasi takih in podobmh predavanj še zelo žele. VI lrTl rt l (lijip 7«kratkem dobro pomoč za izboljšali U VI Rd U I UUJ O L U nje njihovega poslovanja^ Tega se fiačp t Iti P P IfP 70 H Pil n P ta mladina dobro zaveda, zato iz-uaoG AillGImG ¿flMi UJJG raža največjo hvaležnost svoji Ijud-Cas je, da .se oglasimo tudi iz na- siki oblasti za pomoč, ki jo danes šega knjigovodskega tečaja, ki ga dobiva, da se lahko izobražuje, je organizirala naša Okrajna za- Na tečaju vlada disciplina in do-družna poslovna zveza. bro razpoloženje. Organizacija mla- Za ta tečaj je bila izbrana naj- dine dobro deluje, delo so si pra-boiljša mladina iz vaisi. Tečaj bo vilno razdelili in ise dobro priprav-štirj mesece; začel se je koncerti Ijajo na prireditev, k.i bo ob koncii januarja in bo trajal do zadnjih tečaja. Stenčas je dobro založen dnj maja. Namen tega tečaja je, s članki, od katerih je nekaj prav da usposobi mladino za knjigovod- dobrih. Pripravljajo ;se tudi za 1. je naših obdelovalnih zadrug in maj. Na prostovoljnem delu ob ne-Kmetnapnoz. V prvi polovici te- de'jah tudi sodelujejo in sicer pri čaja se je že pokazal dober uspeh pogozdovanju na Debelem rtiču, pri trgovskem knjigovodstvu. Mia- Predavatelji so res pokazali svojo dina se je zavezala, da bo napela požrtvovalnost in sposobnost, ker vse svoje sile, da bo uspela tudi v knjigovodstvu obdelovalnih zadrug, katero je danes v našem novem razvoju velike važnosti. S pomočjo naše ljudske oblasti in Okrajne zadružne poslovne zveze bodo naše Kmetijske obdelovalne zadruge in Kmetnaproze imele v to ni lahka naloga. Tečajniki posvečajo največ pozornosti knjigovodstvu, ki je glavni predmet. Kai so se naučili, pa bodo tečajniki pokazali v kratkem času s svojim delom y naših obdelovalnih zadrugah. S. H. V nedeljo vsi v KOPER, IZOLO in PIRAN na praznik Ljudske tehnike in mladinski festival ki bo obenem velika pred voli vn a manifestacija PRIREDITVE V KOPRU OB 8.30 TEKME LETALSKIH MODELOV NA IGRIŠČU. OB 9. uri TEKME POMORSKO BRODARSKIH MODELOV V PRISTANIŠČU. OB 10 uri PRIHOD JADRILICE (JADRALNEGA LETALA) V PRISTANIŠČE. OB 11. uri POVORKA IZ STADIONA NA TITOV TRG OB 11.15 NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN NA TITOVEM TRGU OB SODELOVANJU GODBE IZ KOPRA. OB 11.30 POLITIČNI GOVOR V SLOVENŠČINI IN ITALIJANŠČINI. OB 17.30 NASTOP KULTURNIH SKUPIN NA TITOVEM TRGU. NASTOPIJO: a) MLADINA IZ TRSTA S FOLKLORNIMI PLESI, PEVSKIM IN TAMBURASKIM ZBOROM, b) MLADINA IZ GORICE S PETJEM, c) MLADINA IZ KOPRA S PETJEM IN SOLOPETJEM. PRIREDITVE V IZOLI: OB 9,30 KAJAK TEKME (PO MOŽNOSTI PRIHOD JADRALNEGA LETALA). OB 10 Usi NASTOP HARMONIKARJEV IZ IZOLE. OB 11. uri ZBOROVANJE NA GLAVNEM TRGU. IGRALA BO GODBA IZ MAREZIG, NA TO PA SLEDIJO POLITIČNI GOVORI. PRIREDITVE V PIRANU: OB 10 uri KULTURNI NASTOPI MLADINE, IN SICER: a) ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE PORTOROŽ (ITALIJANSKI PEVSKI ZBOR) b) ZAM — PORTOROŽ (SLOVENSKI PEVSKI ZBORI UČITELJIŠČA) c) ZAM — POMORSKI TEHNIKU M. OB 11. uri POLITIČNI GOVORI. Na prostovoljnem delu Temnozelene ozimine že zagrinjajo rjave površine njiv, ki so jih zadružniki in kmetje v decembru preorali in posejali s tistim drobnim semenom, ki že skozi dolga tisočletja prenašajo kali življenja Za naš kruh. To sem ugotovil v nedeljo, ko me je opravek zanesel malo .izven Kapra. Bilo je dovolj, da je ta slika vzbudila v meni tisto nezadržano hrepenenje, nadihati in naužiti se tistega mehko-opoj-nega zraka, ki zagrinja vinograde in travnike v plašč privlačnosti. Mimo koprskega pokopališča sem se podvizal proti Tribanu, da se bosta oko in duša prej napili vseh teh lepot Med oljkami, cvetočimi hruškami in breskvami je bila večia skupina ljudi zelo zaposlena s pripravljanjem kamenja in grušča. Na visoko oljko so pritrdili .zastavo z rdečo zvezdo. Barve zastave se tako lepo skladajo z zelenjem že v steblo poganjajočih ozimin, ovijajočim grahom in vsem bogastvom barv cvetočih breskev in hrušk. Tam poleg bo na vejo obesili tudi harmoniko. ▼ tem lepem okolju .sem pozdra- vil 14 prostovoljnih delavcev iz Tribana. Ne samo štirinajst, še kopica otrok je bila tam blizu. No, kako bi mogej. naprej, ne da bi se ustavil? »Zdravo, tovariši prostovoljci,« sem pozdravil. »Delate na čast volitev?« »Da, tekmujemo. Pa nismo še visi tu. Tam zadaj je še pet vozov in deset močnih 'tovarišev, ki prevažajo kamenje za zadružni dom. Tu smo le tisti, ki ne moremo opravljati težjih del.« »Ali ste vsi zadružniki?« »Ne vsi, toda pomagamo eden drugemu. Saj smo se zato borili, da bomo skupno ustvarjali boljše življenjske pogoje.« »Kdaj pa ste začeli z delom id do katere ure boste delali?« »Ob osmih, delali pa bomo do ene,« pravi zadružnica Krmac San-tina; »70 ur moramo opraviti danes.« F'a ji druga kar hitro seže v besedo: »Kaj do ene da bomo delali? Kdaj 'bomo pa skuhale kosilo?« Vse .pritrdijo in še bolj vneto tolčejo kamenje, da pršijo drobci datleč naokoli. »Bo že še dovolj časa' do dveh tudi za kosilo, delo moramo opraviti,« pripomni Pečarič Lidija. Zanima me, kaj so ti prostovoljci. Povedo mi, da so tu Krmac Santina — zadružnica, Krmac Karolina — zadružnica, žena enega prvih aktivistov, Babič Petra, Jerman Roža in njena mati, Jerman Ana, Pečarič Lidija — zadružnica, Tomažič Jordan in Guido Jerman pionirja, Brajnik Santo star 50 let, Cepič Marija — zadružnica in še štirje drugi. Kamenje za zadružni dom pa prevažajo Cepi Santo, Bernardi, Auber, Mansetič Emil in Kocjančič Ivan. Nič več nisem mogel zvedeti Zadružnica Cepičeva, ki je doma tam nekje izpod Učke že vzpodbuja: »Alo, alo, dajmo, da bo naše delo nekaj zaleglo in da bomo imele kaj pokazati.* Ko se za hip oddalji z otrokom, ki sili domov, povprašam: »Ali je vedno tako pridna?« »Nikoli še ni manjkala pri nobenem prostovoljnem delu,« mi odgovorijo in še pristavijo: »Je dosti brumna« — po naše, da je zelo marljiva. Ko sem vstal, da se poslovim, so se vsi otroci vsuli okoli mene in pozdravljali: Zdravo! Da, zdravo pridni Tribanški zadružniki. Vsi veste zakaj in za koga delate danes. Sami si prav tako odločno kujete boljše življenje, kot ste krepko prijeli za skupno delo. Tam na drugi strani hriba sem dobil vseh pet voznikov, ki so prevažali kamenje. Skupno so navozili iz daljave enega kilometra okoli 10 kub. m kamenja. Ko sem slišal, da eden izmed njih poganja vole v slovenščini, drugi pa v italijanščini, me je zanimalo, kako se razumejo in če se kaj skregajo. Eden izmed Italijanov mi na to opazko odgovori: »Zakaj naj bi se kregali, saj smo vendar ljudje, ki si hočemo .skupno ustvariti boljše življenijiske pogoje. Zadružni dom je potreben nam vsem, in je pray, tako potrebno razumevanje. Vidiš ta dva vola, eden je moj, drugi pa sosedov. Kaj bi bilo, če bj se med sabo začela bosti. Delo bi stalo, mi pa bi jih mirili in izgubljali čas. Pa se ne, ker imata več pamet) kot tisti v Trstu, ki govorijo, da smo zatirani-« Preprosta je tvoja logika, toda zdrava in razumljiva., bolj kot reakcionarno zavijanje in lajanie tržaških politikov. Res je, vse in vsi se trudimo vlsak dan, ker vemo, kot sd povedal, da je potrebno razumevanje. V tem razumevanju pa rastejo v vsem okrožju spomeniki tega razumevanja: Zadružni domovi, šole, delvaske hiše, nove gimnazije, obdelovalne zadruge, širijo se ceste in gradijo nove itd. Vse to v tistem velikem zanosnem tekmovanju na čast 16. aprila, ko bomo a tisto preprosto, toda tako pomenljivo gesto vzeli v roko .glasovnico in dali svoj glas za najboljše ljudi, ki vodijo odločno kot med borbo naše gradnje, našo rast in razvoj v boljše dni. Ogarev ZA VSAKOGAR NEKAJ 27. MAREC 1941 Pred desetimi leti so na ta dan vsi jugoslovanski narodi na pobudo Komunistične Partije odkrito nastopili proti domači reakciji in proti fašističnim zavojevalcem. Ljudstvo je spoznalo, kam ga je privedla velikosrbska buržozija na čelu s kraljem in njegovimi pajdaši: Cvetkovičem, Mačkom, Pavlom in drugimi, ki so sklenili pakt s fašisti. V Beogradu je šlo ljudstvo na ulice s parolo: «Bolje rat nego pakt». Temu geslu se je pridružila vsa Jugoslavija. Jugoslovanski narodi so tako na borben način razcefrali sramotno pogodbo o pristopu k trojnemu paktu osi Rim - Berlin - Tokio. Zato se tega dne spominjajo vsi jugoslovanski narodi, pa tudi naši Istrski ljudje. Ta dan je začetek velike ljudske revolucije v Jugoslaviji, ki je zajela tudi našo Istro in nam prinesla res pravo svobodo dostojno življenje in ljudsko oblast. 27. marec 1941 pomeni začetek veličastne in težke borbe za socialno in nacionalno osvoboditev vseh narodov Jugoslavije, borbe, ki jo je polnih dvajset let priprvaljala Komunistična Partija. Jugoslovanski narodi so spoznali v dvajsetletnem teikem življenju v gnili stari državi, da edino KP zastopa interese delavskega razreda in se za te interese tudi bori. Zato je uspelo Komunistični Partiji, da je 27. uar-ca popeljala velikanske množice jugoslovanskega ljudstva v borbo proti izkoriščevalskemu kapitalističnemu razredu in proti mehaniziranemu Hitlerjevemu stroju. Komunistična Partija Jugoslavije je edina od vseh komunističnih partij v evropskih državah — ki jih je pogazil Hitler — pred napadom na Jugoslavijo — bila pripravljena in sposobna, da je poklicala vse jugoslovanske narode na oborožen upor. Z golimi rokami so se jugoslovanski narodi zakadili v Hitlerjeve do zob oborožene horde, toda pod vodstvom svoje Partije so zmagali. Informbirojevski klevetniki se trudijo danes na vse načine, da bi zmanjšali pomen 27. marca 1941. Oni želijo, da bi pred vseu svetom zakrili vodečo vlogo KP Jugoslavije pri organizaciji vseljudske vstaje 1941. leta. Toda jugoslovanski narodi in tudi vse naše ljudstvo dobro ve, da je bila KPJ edina vodilna sila pri organiziranju 27. marca kot pri zanetitvi oborožene vstaje Ob V. obletnici III. sovražne ljudske revolucije. Letošnja proslava 27. marca pa je še zlasti pomenljiva. V nedeljo je delovno ljudstvo Jugoslavije z glasovanjem za svoje najboljše sinove manifestiralo svojo vdanost Komunistični Partiji, Ljudski fronti in maršalu Titu. Danes se vsi jugoslovanski narodi v duhu 27. marca zgrinjajo okoli svojega vodstva k borbi in delu, da vsem svojim sovražnikom na vkljub in sebi v srečo zgradijo čimprej socializem. ofenzive Težke borbe, ki 90 jih prestale vse enote IX. Korpusa v boju' in dolgi zimi 1942 leta, so bile uvod v še večjo in zadnjo ofenzivo. Kot krona zmag .IX. Korpusa v tej zimi je bila likvidacija fašistične postojanke na Timovem, ki je potekala v težkih tridnevnih borbah v snegu in burji, zadnje dni januarja. Brigade in bataljoni so bili v tekmovanju ter iso zadajali sovražniku, ki je skušal z vseh strani prodreti na svobodno ozemlje IX. Korpusa, težke izgube. Glavnina Korpusa je zasedala o-zemlije, ki je še bilo pokrito is snegom. Kurirji in intendanti, ki so zahajali v Vipavsko dolino in Brda so že prinesli prvo cvetje in o-znanjali pomlad. Vsak borec si je te pomladi želel v (pričakovanju, da mu ta pomlad prinese zmaigu in tako začelij eno ;in dtago plačano svobodo. V marcu se ie začel talliti sneg in v Vseh enotah ise je kliub neprestanim premikom, in za med zimo slabi ib nezadostni hrani, vse pripravljalo na .odločilen napad, kajti do zadnjega so se vsii borci, podoficirji in oficirji dobro zavedali, da bo sovražnik zbral vse sile za napad proti temu ozemlju, le da sli krči pat za umik. Vzorna in popolna organizacija v vseh oddelkih, ki je vladala v korpusu je vzbujala pri slehernem tovarišu pogum in zaupanje v veliko ofenzivo, ki so jo naznanjali fašisti in jo začelli sredi marca. Z vseh strani je sovražnik začel pritiskati na položaje IX. Korpusa z veliko šilo. Tu so sodelovali največji razbojniki, od gestapovcev, SS žandar-merije, planincev, španskih falan-gistov, Rupnikovih belogardistov, četnikov Ljotiča in Mihailoviča, Vlaioisvcev in italijanskih fašistov, ki islo neusmiljeno požgali slovenske vasi in ropali, ter na vse načine terorizirali ljudstvo. Banjška planota, Lokve, Cepovan, Velika Lažna, Tribuša, Cerkno so bili silno prizadeti. Phrtizanlske enote so se krčile in z veliko šilo napadale na vseh bojiščih. Sovražnik je računal, da u-niiči Korpus v nekaj dneh. Tako so •pripovedovali ujeti švabski oficirji ¡in vojaki. Ofenziva je iz dneva v dan zajemala večji obseg, toda borci, ki so bili prekaljeni v težkih bojih se niso umaknili iz svojega ozemlja. Ko .se je ena eddnlica pred .močnejšim sovražnikom umikala ¡.z svojega položaja je obenem napadala sovražni položaj v zaledju, ker vse ozemlje je bilo zasedeno in se je delilo v več obročev. Kljub velikanski premoči sovražnikov, ki se j,ih je .cenilo od 70 do 75 tisoč, se ie IX. Korpus v celoti obdržal na svojem ozemlju. Najtežje borbe so se vodile 31. marca in 1. aprila na sektorju Vojsko. Izgube sovražnika so bile tako velike, da te velike ofenzive, ki jo je začel s ciljem, da uniči IX. Korpus Glasujmo 16. IV. za bralstvo Slovencev in Italijanov - za SILF! ni mogel več vzdržati. V silnih naporih in neprestanih bojih so partizanske enote ponovno pokazale discipline in nepopisnega junaštva kljulb temu, da je več dnii primanjkovalo hrane in vode. ■S ponosom iso Titovi borci gledali na svoje komandante in komisarje, ki so tako spretno vodili vse operacije in le z neznatnimi izgubami razbili ¡sovražnikove obroče. Ob tej obletnici obujamo naše spomine na vise žrtve, ki smo Uh dali v tej ofenzivi, posebno pa se spominjamo na našega narodnega heroia, majorja Stanka, ki je v tej zadnji ofenzivi padel v boju kot heroj. Člani Ljubljanske drame so zopet prišli med nas V dneh 31. 3. 1950 do 4. 4. 1950 bo drugič med nami ljubljanska Drama. 2e ob prvem obisku lani, so nais gostje presenetili s ¡svojimi umetniško dognanimi predstavami. Z velikim zadovoljstvom, prevzeti od doživete .in ubrane igre gositov srno takrat odhajali iz .gledališča. Vedeli smo, da so kvalitetne predstave uspeh truda, ki ga ves kolektiv vlaga v svoje .gledališko ustvarjanje s ciljem, da nudijo delovne-■tem, kako .socialistična dežela in ljudska oblast posvečata vso skrb rasti gledališča in umetnosti na splošno. Umetnost to ni privesek ali mu človeku čim več. Ob predstavah gostov pa smo se prepričali tudi o nekaj kar bi bilo družbi odveč, u-metnost služi 'splošnemu dvigu ljudtetva. Ob tem gostovanju bodo gostje dz Ljufoljzane uprizorili v Kopru in Piranu tri dramska dela. Videli bomoCahkarjevo komedijo »Za narodov blagor«, dalje delo ameriškega pisatelja Arturja Mullerja »Vsi moji sinovi« in komedijo CaldeTon de la Barce »Dama škrat«. Prepričani smo, da bo tudi tokrat naše občinstvo napolnilo dvorane gledališča. Dragim gostom iz Ljubljane želimo, da se najboljše počutijo med nami. KDO UGANE ANITE KATERA VAS JE TO, KJE LEZI IN rr^o-JO PREBIVALCI TE VASI. NAJBOLJŠI ODGO-BOMO NAGRADILI Z LEPO MLADINSKO KNJIGO. NAJBOLJŠI OPIS VASI PA BOMO OBJAVILI V PRIHODNJI , . . . ŠTEVILKI večer na slovenski preji Prideva tjale do Rup v našem spašniku. »Kaj je pa tamle?« pravi Martine na tihem in mi kaže nad Rupe. Nad 'Rupami zagledam — psa. Na najvišjem kamenu je stal in tako gledal doli kakor pes, kadar hoče koga oblajati. Nisem si upal v tisti kraj ozreti in zdelo se mi je, da na večjih nogah stoji ko prej. Martinetu pa so sc hlače še bolj tresle kakor meni. Sele ko sva do dama prišla, si je mogel toliko od-dehniti, da mi je povedal: »Tako me je bilo vragova strah, da, kr. bi bil le eden pih■< 1, pa bi bil umrl. ,,« , To sem videl in učakal, jaz ne rečem ne tako ne tako, zato sem povedal, kakor sem videl; naj u-giblje kakor kdo zna in ve.« Tako iso pravili ded z zapečka. Kolovrat je so bili med tem zastali radovednim predicam; vreteno ni več drdraj e požiralo tenko-sukane niti, ki je dnsela izpod lepega ali od dela omadeževanega pusta mlade device ali iz ostarele roke stare matere. Vse je poslušalo, kako se bo ta pove*st o strahovih isešla. Ko so pa ded nehali in diz svoje pipice tobakov pepel uh palec iztrkati, žlindro z zaklepčnim nožem venkaj postrgali in nanovo tobaka natlačili iz srčnega mehurja doma zaklanega praseta, potem zabreiiče zapet hitra vretena in Josip Jurčič Pozimski movozi zopet zasučejo lična kolesa. Deklice pa so plaho pomikale glavo h gilavji in šepetanje se je slišalo med njimi: »Ti, mene je pa strah!« Prva to ugane, druga jo za svojo pove tretji in kmalu je cela družba .polna: »Mene je strah; jaz ne bi šla zdajle do Rup za kup denarjev ne.« Imeli so sosedovi deklo Katro. Ona je bila za pol komolca višja od drugih ženisk, tako da so fanti-nje od maše grede vselej že dva sireljaja daleč poznali, v katerem krdelu gre Katra. Močna ni bila samo bolj kakor vsaka dekla, ampak bolj ko marsikateri hlapec. Ako bi bdi mirni Slovenci kdaj Amazo-ne imeli, ona bi bila lahko kraljica. Govorila je, da se gre z vsakim moškim metat. Fantje iz vasi so pa dejali, da se ne gredo metat z babo, kadar jih je pri košnji v jeseni na travniku na korajžo klicala, v resnici pa se je Vsak bal, da ga ne bi vrgla in v sramoto pripravila. Ko so se tedaj menile deklice, da jih je tako strah, da bi ne šle za noben denar zdajle do Rup, ustavi Katra vreteno in, pretikaje »kobilico« na perutih, pravi: »Mene pa ni nič strah, deklice! Ako bi mi kdo deset grošev dal, pa bi šla precej.« To slišijo fantje za vrati. »To pa težko da hi bilo res; baba je baba; marsikoga bi bilo zdajle strah iti do Rup, ki hlače nosi« — menijo mladeniči in naglo zlože deset grošev. Eden jih dene na mizo rekoč: »Katra, tukaj le pred može sem položil deset gotovih grošev. Ti pojdi do Rup in tvoji so. Mi pa ne bomo drugače verjeli, da si bila tamkaj, kakor da boš kolček v sneg zasadila, ki ti ga bomo dali« Pastir. prinese kol s tnala in ga po-spušiči (pošpiči) v hiši, da bi se rajši zasadil v zmrzli sneg. »Tone,« — pravijo naposled ded gospodarju, ko je preteklo že poldrugo uro — »Tone, ako imaš katero brezovo baklo suho na izbi, le naj gre eden ponjo; prižgite jo in pojdite gledat, kaij da dekliča ni. Jaz se bojim — pa ako nimaš bakle, vzemi butarico trsak ali pol škapnika. Jaz .bi šel z vami, ali moje noge so že težke, jaz bi vas težko dohajal. Le pojdite, Tone, pa če imate kaj vode, na sv. treh kraljev dan blagoslovljene, se ž njo poškropite in iščite deklice! Ve ženske bi pa molile.« Sli so z lučjo dekle iskat. Midva z dedom sva šla domu. Jaz bi sicer rad še počakal, da bi bil vsaj videl, ali bodo Ka.tro pripeljali domu ali kajli in kaj bo povedala, da je videla in slišala pri Rupah. Ali ded niso bili moje misli. »Le .bali, greva domu! Jutri boš pa dremal .in ne boš mogel vstati, kadar te bomo mati klicali. Ako je božja valja, Katrp' bodo zastran .tebe že dobili, če ti spiš ali čuješ.« In nič ni izdalo, če sem rekel dedu, da se mi ne dremlje, domu sem maral iti ž njimi. .Spati nisem mogel. Cez .dve uri sem slišal, da gredo sosedje mimo naše hiše nazaj. Naglo sem bil pri oknu, ali bilo je primrzlo. Odpreti se ni dalo in tako nisem vedel tačas, ali so j,o dobili ali ne. V Vsakem kotu, kjer je bilo kaj temnon, zdelo se mi je, da vidim črnega psa, kako name preži. Sele ko je dnevu zazvonilo, zatisnil sem bil oči in sem spal, da je stalo že visoko sonce na nebu. Zbudivši se vprašam mater precej, je li že prišla sosedova Katra. »Davi so mrtvo prinesli,« — odgovorili so mi. Kar sem potlej videl in zvedel, bilo je tole; Ker je bil .sneg zmrzel, da je držal vsakega človeka, sledili so sosedje, 'iščoč Katre, njene stopinje le tako dolgo, dokler so se zamakanji čevlji! potonili p'0 .snegu. Ko so se pa čevlji odrgnili, tudi sledu niso več puščali; snežna skorja pa se ni udirala. Prišedši do Rup, ne najdejo Katre nikjer. Iščejo je dve uri, pri Rupah, po poti sem in tja, ali nikjer je ne najdejo in morali so iti domov, mraz jih je moral in, ker so menili, da se jim je doma skrila. Sele drugo jutro jo najdejo dober stredijaj daleč od Rup. Čepela je na tleh napol, pred njo je bil kolček zasajen in skoz močni njen predprt globoko v trdi sneg. Oči so ji stale venkaj, lice je bilo bledo kakor sneg pred n!jo in v .telesu ni bilo duše več. Praznoverni kmečki ljudje so dejali: »Strahovi so jo umorili; to je res, za denar Bog obvari ponoči kairn hoditi!« Umnejši možje pa, duhovni pastir, zdravnik in drugi, •o kateri tipravijo, da znajo več ko hruške peč, razkladali so to reč takole: Hotela se je izkazati in je šla mimo Rup še malo dalje. Za-sajaila je kolček in ga po nerodnosti skozi svoj predprt zasadila. Ko potem pripeta ni mogla Vstati, mi-išMlial je, da jo vrag drži nazaj. (Nadaljevanje prihodnič) Za svojo Partijo, Fronto in socializem so glasovali v nedeljo v Jugoslaviji Nad 93 odstotno za Ljudsko fronto Z godbo, pesmijo in zastavami IZID VOLITEV JE POKAZAL so ljudje prihajali že zgodaj zjutraj na volišča N hoče jugoslovansko ljudstvo!} Kdor ni na lastne oči videl si ne luore predstavljati v kakšnem prazničnem razpoloženju je jugoslovansko ljudstvo pričakovalo nedeljske volitve. V soboto so bile po vseh večjih krajih velike manifestacije in baklade. Z vseh hribov so zagoreli kresovi. Ljubljana je bila v eni sami luči. Povsod svetle peterokrake zvezde, grbi, napisi, slike kandidatov. Na ulici pa tisoče bakelj in plamenic. Godba, vzkliki Partiji Titu in drugim kandidatom. Kdor je videl v soboto desettisoče ljub-ljančanov, ki so z baklami, parolami, godbo in pesmijo na ustih manifestirali po ljubljanskih ulicah je rekel: «Saj tem ljudem ni treba več voliti. Saj ti jasno in enotno izpovedujejo kaj hočejo. Partijo, Tita, socializem». Tako razpoloženje je bilo po vsej Jugoslaviji. Nedelja 26. marec — dan, ko je jugoslovansčo ljudstvo ponovno potrdilo pot svoje Partije in Fronte. V vseh vaseh so bile že v zgodnjih jutranjih urah budnice. S harmoniko, pesmijo, zastavami, vzkliki Partiji in Titu so ljudje prihajali v povorkah že zgodaj pred napovedano uro na volišča. Pred volišči so se razvila Titova kola - staro, mlado in vojska je zarajala skupaj enotno, tako kot je to potrdilo na volitvah. Posebno se je izkazala — kot vedno — Primorska. Vsa v slavolokih, zelenju in cvetju. V Trenti ob izviru Soče vaščani v soboto zvečer sploh niso šli spat. Prvi volivci so prišli na volišča že kmalu po polnoči. Ob pol treh zjutraj je bila vsa vas pred volišči. V stari partizanski vasici Lokva na Goriškem so na predvečer volitev zakurili nad 80 kresov. Vsi so prišli na volišče že ob peti uri. V spodnji in zgornji Branici so vsi vaščani volili do 7.15 ure zjutraj. V goriških Brdih je vse polno vasi začljučilo volitve že v zgodnjih jutranjih urah. V tolminskem okraju je do 8 ure že 23 volivnih enot volilo 100 odstotno, do 12 ure pa že 74. Ob 5 uri popoldan so v vsem tolminskem okraju že zaključili volitve. Ob tričetrt na pet so v sežanskem okraju volili vsi volivci.. V postojnskem okraju je do 5 ure volilo 90 odstotkov volivcev. Na posebno slavnosten način so volili v trboveljskem okraju. Tam so volili svojega kandidata, najboljšega rudarja, večkratnega udarnika Antona Zagoriška, ki je v nedeljo izkopal s svojo brigado 949 vagon-čkov premoga, t.j. na moia 26.5 ton. S tem je presegel vse dosedanje rekorde pri kopanju premoga. Tudi v drugih Ljudskih republikah Jugoslavije je ljudstvo na nedeljskih volitvah pokazalo kaj hoče. V Beogradu je do 5 ure popoldan glasovalo nad 330 tisoč vpisanih volivcev, ali 93 odstotkov. V Zagrebu je do 3 ure popoldan glasovalo 98 odstotkov volivcev. Splitčani so že do 9 ure dopoldan volili 96 odstotno. TOVARNE, KI DELAJO že za drugo petletko V tekmovanju na čast volitev se je razvilo v Jugosilaviii živahno tekmovanje. Uspehi tega tekmovanja so veliki. Mnoge tovarne in podjetja so izpolnila že svoj četrtletni plan več dni pred rokom, nekatera pa so prav V teni tekmovanju izpolnila svoj petletni plan. Delavci 'livarne y Varešu delajo že od 3. marca za drugo petletko. V 'treh letih so izpolnili delo petih let. To .so pa lahko dosegli z vztrajnim, neumornim delom, racionali- Dokomični izidi volitev v posameznih republikah Jugoslavije ,so naslednji: LR SRBIJA (izvzemši avtonomne .pokrajine): Zvezni svet: LF 92 23 odist., skrinjica brez liste 7,76 odst., Svet narodov: LF 92,32 odst., skrinjica brez liste 7,68 odst. AVTONOMNA POKRAJINA VOJVODINA: Zvezni svet: LF 86,12 skrinjica brez liste 13,88 odst., Svet narodov: LF 86,42 odst., skrinjica brez liste 13,58 odst. AVTONOMNA POKRAJINA KOSOVO - METOHIJA: Zveizni svet: LF 93,79 odst., skrinjica brez liste' 6,21 odst.; Svet narodov: LF 94,5 odst., skrinjica brez liste 5,85 odstotkov. NA VSEM OZEMLJU LR SRBIJE so kandidati Ljudske fronte za Zvezni svet prejeli 90,74 .odst. glasov, skrinjica brez liste pa 9,26 odstotkov; kandidati za Svet narodov pa so prejeli 90,90 odst. glasov, skrinjica brez liste 9,10 odst. LR HRVATSKA: Zvezni svet: LF 93,95 odst., skrinjica brez liste 6,05 odst.; Svet narodov LF 94,35 odst. skrinjica brez liste 5,65 odst. LR SLOVENIJA: Zvezni svet: LF 92,35 odist., skrinjica brez liste 7,65 odst., Svet narodov; LF 92,61 odst., skrinjica brez liste 7,39 odst. LR BOSNA IN HERCEGOVINA: Zvezni .svet: LF 98,05 odst., skrinjica brez liste 1,95 odst.; Svet narodov: LF 98 odst., skrinjica brez liste 2 odst. LR Makedonija: Zvezni svet: LF 95,25 odist., skrinjica brez liste 4,75 odst.; Svet narodov: LF 95,22 odst., skrinjica brez liste 4,78 odst. LR ČRNA GORA: Zvezni svet: LF 99,69 odst. skrinjica brez liste 0,31 odist.; Svat narodov: LF 99,7 odst., skrinjica brez liste 0,3 odst. Kakor je bilo že včeraj javljeno je po vsej državi volilo za Ljudsko fronto v Zvezni svet 93,23 odist., za skrinjico brez liste 6,77 odst., za v .Svet narodov: LF 93,42 odst., za skrinjico brez liste pa 6,58 odst. zatorskimi iznajdbami, z izkoriščanjem lastnih možnosti do skrajnosti, z odlično organizacijo dela po brigadnem načinu, z borbo za višjo produktivnost. V minulih treh planskih letih je bilo v Vareški železarni 224 delavcev proglašenih za udarnike, 8 delavcev si je osvojilo časten naslov racionalizatorja. 14 delavcev je bilo odlikovanih z redom in medaljo dela. Danes dela v tovarni 20 proizvodnih brigad, ki med seboj tekmujejo za višjo storilnost. Tudi delovni kolektiv podjetja tekstilne industrije »Majevica« v Bosni je že izpolnil svoj petletni plan 20. marca s 139 odist. Preteklo leto ,so v Jugoslaviji rasle iz tal kot gobe po dežju nove in nove tovarne, novi obrati, nove zgradbe in novi industriiski objekti. Začela je obratovati nova topilnica svinca v Trebči, ki je za polovico povečala proizvodnjo surovega svinca v tem podjetju. Zgradili so jo požrtvovalni delavci velike tovarne železnih proizvodov »Djure Djakovič« iz Slavonskega Broda in »Jastrebca« iz domačega materiala. V velikem poljedelskem kombinatu Bellje je delovni kolektiv tovarne »Petrak« montiral nov obrat za proizvodnjo špirita. V pogon je bila spuščena nova velika tovarna, v kateri izdelujejo steklene cevi za medicinsko industrijo. Ta tovarna ne bo samo zadoščala loko tovarno orodnih strojev »Ivo Loila Ribar«. Foleg teh je bilo v Srbiji zgrajenih še 45 manjših in večjih tovarn. Preteklo leto je bil zgrajen nasproti letališča v Zemunu velik kombinat, livarna in orod-nica »Alekisandar Rankovič«. V Zemunu pa je bilo zgrajeno podjetje, ki izdeluje razne stroje in predmete za lahko industrijo. Tretja, novo zgrajena tovarna v Zemunu pa izdeluje razne avtomate, transformatorje, male univerzalne elektromotorje itd. Velika je skrb socialistične države za delovne ljudi. V prvih letih petletke je bilo za zgraditev delavskih stanovanj investiranih okrog 18 milijard dinarjev. Samo v letu 1949. je dobilo nova stanovanja 90.000 ljudi, letos pa se jih bo lahko vselilo v novo zgrajene stanovanjske prostore nadaljnih 150.000. Na sliki vidite nove stanovanjske bloke v Beogradu Nove tovarne in obrati potrebam Jugoslavije, temveč bomo lahko mnogo njenih proizvodov tudi izvažali. V Skopliju v Makedoniji so zgradili tovarno nikotina, prvo te vrste na Balkanu. V Zenici v Bosni je zagorel ogenj v veliki Simens - Martinovi peči, ki so jo zgradili jugoslovanski inženirji in tehniki iz domačega materiala. Prav tako je bil zgrajen velikanski plavž v Sisku. V Zemunu je začela obratovati prva tovarna penicilina, v Novem Sadu so zgradili veliko peč za top-lenje porcelana in poleg nje velike laboratorije. V Bosni so zrasle nove žage in tovarne pohištva. Nekaj kilometrov od Beograda v Železniku je v letu 1947 herojska jugoslovanska mladina zgradila ve- V LR Hrvatski je začela delati velika tovarna plastičnih mas »Jugovimi« v bližini Splita. V Sisku je bila zgrajena visoka peč v novi železarni. Zgradili so jo iz jugoslovanskega materiala na Reki. ZADRUŽNI DOM V KOMNU NA KRASU 4000 NOVIH zadružnih poslopij Letos so obdelovalne zadruge v Makedoniji 'sprejele v svoj plan, da bodo zdradile okrog 4000 gospodarskih poslopij in končale gradbena dela, ki so jih začeli lani. V vsaki zadružni vasi bodo zgradili povprečno po štiri poslopja. Gradbeni stroški bodo znašali nad 2 milijardi dinarjev, to je trikrat več kakor lani. Zadruge bodo prispevale iz svojih skladov in s pomoč- jo pri gradbenih delih okrog 500 milijonov dinarjev. Ze pozimi so se začeli skrbno pripravljati na novo gradbeno sezono. Sedaj pa so že številne zadruge začele z gradbenimi deli. Piramidón so začeli izdelovati V tehnološkem oddelku direkcije za medicinsko proizvodnjo so med predvolilnim tekmovanjem izdelali iprve količine priramidoma. Do 15. marca iso montirali pol indu stri j ško napravo za proizvodnjo tega zdravila, takoj' nato pa so začeli že s poskusno proizvodnjo. Nova železniška proga v Bosni Po dolini ob reki Spreči med Dobajem in Tuzlo, med obema mladinskima progama v Bosni, trasi-rajo sedaj novo normalno-tirno že-To bo ena najpo-»g v vsej državi. Vezala bo tuzlanski in srednje bosenski bogati industrijski bazen. To železnico bodo pozneje podaljšali v vzhodno Bosno proti Zvorniku, kjer so bogati gozdni zakladi. Na drugi strani Drine, v Srbiji, pa so že zgradili normalno-tirno progo Banja Koviljača—Sabac, tako da bo osrednja Bosna imela neposredno zvezo z Beogradom. Kako velikega pomena bo ta nova proga, na kateri bo treba letos zgraditi še 44 km dol Doboja, vidimo že iz tega, da bo morala’ samo za koksarno v Lukavcu pri Tuzli prepeljati na leto nad 2,000.000 ton lignita iiz Kreke. Toda tuzlanski bazen, do katerega bo vodila proga, ni bogat samo na rjavem premogu in lignitu, tam so tudi bogata ležišča soli, ki jo bodo ‘začeli pridobivati na rudarski način, medtem, ko so doslej izkoriščali le slane vrelce. Tuzlanski bazen je tudi bogat na nafti, črnem premogu, azbestu, svincu, srebru, zlatu, gozdovih in pelsku za steklarsko industrijo. Novo progo bi potrebovali že sedaj, zato bodo kar najbolj pohiteli z letošnjimi deli. Računajo, da bodo progo zgradili do 29. novembra. Na progi bodo morali zgraditi več večjih objektov; tri mostove čez Sprečo v dolžini 80 do 100 m in dva' predora po 100 m in enega po 400 m. » ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU bo istrski kmet volil za kandidate Ljudske fronte krožju besno zaganja v ljudsko ob-laist, jo obrekuje in obdalžuje .s pustim frazerskim nedokaznim besedičenjem. Istns3di kmet ne samo, da ne posveča važnosti tem napadom, i\a- ne e colonizzazione interna Roma« »Commissariato per remmigrazio-Ospis št. 96 z dne 12. 11. 1940) zahteval » — di voler rilasciare il nulla osta per il trasferimenti di tale famiglla«. Z dopisom št. 80 z sprotno vznemiril bi se če bi ti go- dne 31. maja 43 se »Ente« obrača spodije —• v preteklosti na njegovi na Fašistično Federacijo v Gorici « , . » , | ( ■ , ■ Porušene in požgane vasi so dale goslaviji in je tako nekaj podruž- f I S/r i \jr T i / rt lil pobudo za ustanovitev druge po- nic Okrajne gospodarske zadruge mLmKji i\d I UU ! 011 Ol\l l\l I Ivi v UIIS sebne vrste zadrug. Obnovitvene prešlo pod Jugolavijo. Zaradi tega » zadruge. Bili sta ustanovljeni dve se je Okrajna gospodarska zadruga taki zadrugi in sicer v Marezigah razdelila na 4 samostojne zadruge za severovzhodni del okraja, v imenovane Ljudnaproze (Ljudske Šmarjah za jugazapadni del okraja, nabavno prodajne zadruge) s sede-Obe ista z veliko vnemo in v sploš- ži v Kopru, Izoli, Piranu in Mo-Italijansko reakcionarno in kom- »parere favorevole dal punto di vi- Ijati jezika, v katerem te je mati no zadovoljstvo ljudstva opravljali stičju. Vsaka od teh je imela pri- 'informisko časopisje se v volivni sta politico«. Tako je n. pr. »Ente« vzgojila v duhu ljubezni in spo- svojo dolžnost ter obnovili Šmarje padajoči del podružnic na svojem kampanji za volitve v Istrskem o- v svojem spisu, naslovljenem na šitovanja sočloveka, če si imel »go- in Marezige in mnogo drugih poru- področju. Tako je na pr.: zadruga ■ •** ----- - - -i- ----------------------------"------ Sta« finančnika ali karabinerja. šenih in požganih hiš po drugih v Mostičju prevzela vse podružnice Istrski kmet je šel mimo vseh kri- vaseh. ozemlja, ki je pripadla Jugoslaviji, vic. Ponudil je žuljavo toda po- Prebujati so se zadele tudi likvi- Premoženje Okrajne gospodarske steno desnico bratstva in sodelova- dirane hranilnice in posojilnice, zadruge se je razdelilo med Ljud- nja italijanskim sodržavljanom in ustanavljali so obrtne zadruge, naproze po številu članstva, ki ga bo volil one, ki ise borijo, da to predvsem čevljarske, mizarske, zi- je imela vsaka zadruga, bratstvo ostane vedno med nami. darske itd. Nadaljnji razvoj zadružništva, ki V času, ko se bori italijanski Nekatere preživele zadruge so se je šel skokoma naprej, posebno^ v zemlji —• islaVili njegovo oblast. » — Prima di emtrare in trattat- delavec, da dobi zaposlitve in se- demokratizirale. notranji organizaciji in _ ideološki V našem časopisju nimamo do- tive si chiede i parere di codesta zonski kmetski delavec (brascian- Z vzpostavitvijo take zadružne preusmeritvi je zahteval še nadalj- vdlj prostora, da bi odgovarjali tem Fer. Fascista«. O tesni povezavi te) da v nekaj mesecih zasluži vsaj mreže se je pokazala tudi potreba njo decentralizacijo in preusmeritev klevetnikom, imamo preveč važnej- med »Ente«-jem, Ministrstvom za toliko, da mu pozimi družina ne po ustanovitvi Zadružne zveze in zadrug. Ljudnaproze so se razdelile ših problemov, vendar je potrebno Notranje zadeve, ter raznimi faši- gladuje, išče ljudska oblast v Istr- tako se je pomladi 1947. leta usta- v Naproze in te v Kmetinaproze, ki osvežiti spomine in navesti nekaj sti je nešteto dokazov. skem okrožju dva tisoč delavcev, dejstev. Kratko rečeno, italijanske oblasti ki bodo stalno zaposleni in plačani Povedali bomo tistim, ki nas ho- so se posluževale vleh mogočih tako, da lahko njihove družine ži- čejo pred svetom spraviti ob za- sredstev, daekonomsko in kulturno vijo brez skrbi za bodočnost. Tam upanje zakaj gre naš kmet na vo- uničijo naše ljudstvo. kjer vsi pošteno delajo, lahko tudi litve in zakaj bo volil Ljudsko V petih letih oibstdja ljudske ob- pošteno živijo. fronto. lasti ne samo dai ni šla nobena kme- Da se ne povrne več brezposel- V Istri je kmet — bivši kolon — tija na boben, naš kmet ne pozna n ost in neizogibno 'izseljevanje, bo dobil zemljo, katera je sedaj nje- več borbe z dolgovi. V primer ko volil istrski kmet za kandidate gova last ter jo iskreno ljubi. Pre- posameznik ali zadruga nujno rabi Ljudske fronte, ki bodo zastopali dobro se spominja, koliko truda in denarna sredstva, dobi pri svoji ob- njegove interese, ki so obenem in- naporov je vlagal v njo skozi sto- lasti kratko ali dolgoročne kredi- teresi skupnosti, letja, ko je s svojimi žulji hranil te pod najugodnejšimi pogoji. Za- Noben družbeni sloj ni bil tako parazite, bivše »padrone« in »si- druge so v rokah ljudstva. Dobi- zapostavljen .jm kulturno zaostal kot gnore« ter vse ostale s podobnimi ček gre v prid skupnosti. Vsa ta vprav istrski kmet. Redki sinovi le naslovi. Kmetova preteklost je tež- dejstva so v zavesti našega kmeta premožnejših trgovcev so imeli ka ■— bridka. Vsa politika Italijan- globoko ukoreninjena in zato bo iz možnost vstopa V srednje šole, da ske vlade je slonela na izžemanju svoje sredine izbral tiste ljudi, ki ne' govorimo o strokovni izobrazbi in gospodarskem zatiranju sloven- bodo čuvali pridobitve osvobodilne v našem jeziku. Danes imamo v skega življa'. Kmet je .zapadel v e- borbe. Kopru Kmeti jako šolo s slovemsfci- konamske stiske in se v najhujši Govorijo o raznarodovanju, pre- mi, italijanskimi in hrvaškimi pa-krizi v borbi :za obstanek obračal ganjanju državljanov italijanske ralelkami, kier se brezplačno vžgana razne izkoriščevalce in bančne narodnosti. Naj. si ogledajo po me- jajo kmetijski strokovnjaki, zavode. Ti ©o mu zadali .poslednji stih, kjer živijo Italijani, polna Ljudski fronti slo dolžni zahva- udarac — z brezvestno prodajo vse- gledališča, ljudske in srednje šole, do, da se kmečko ljudstvo po po- ga posestva znani firmi »Ente Na- kulturne krožke itd. Pod Italijo pa litični in socialni osvoboditvi eko- navila Zadružna zveza v Kopru, ki obstojajo še dandanes, katerih po-zionale per le tre Venezie«. ,0 .tem res ni treba navajati prime- nomsko in kutlurno dviga. Fron- pa je |e istega leta v juliju spre- slovanje se je pa bistveno spreme- Ukinjene iso bile vse naše kme- rov, je bit a slovenska beseda iz- ta združuje in vodi 20 gr) ker so grajeni iz najlažjega lesa ter pokriti z mikrofilmom namesto s papirjem. Tudi v tej kategoriji modelov ie odlikujejo ter so dosegli lepe u-spehe, na primer Sveto Sindeldč, ki je dosegel čas 7 minut 3 sekunde. Letalsko modelarstvo je v socialistični državi nujno potrebno zaradi tega ker prihajajo iz vrst modelarjev konstruktorji pravih letal. Današnji konstruktorji letal so bili prej modelarji, kot na primer Sla- RADIOAMATERSKI KROŽEK v kontroli Staneta Sobana, ki je dosegel hitrost 110 km. Poleg tega imajo jugoslovanski modelarji nekaj svetovnm rekordov, kot na primer v kategorijah na gumijasti pogon FAI konstrukcije Jožeta Perhavca, ki je ostal v zraku 3 ure 22 minut, in model .helikopterja Zdravka Petkovška, ki je ostal v zraku 2 minuti 50 sekund (Najboljši čais v tej kategoriji je imel Anglež Rajmond Mu=gove s časom .1 .minute 52 sekund.) Pozimi ali v slabem vremenu jugoslovanski modelarji ne počivajo, temveč aktivno delajo v sobne.n modelarstvu. Sobni modeli so taki tipi letalskih modelov s pogonom na elasti- novec, Cener, Kaser itd. Z napredovanjem modelarstva in stalnim izboljšanjem kakovosti in reševanje mprablemov, ki so vedno nastajali so se jugoslovanski modelarji postavili v vrsto najboljših modelarjev ne samo držav ljudske demokracije, temveč vsega sveta in s em pokazali hvaležnost do ljudske oblasti, Partije in tov. Tita. Po Ustanovitvi okrožnega odbora Ljudiske tehnike v coni B se je za iazjvijanoe letalskega modelarstva tudi pri nas v ponedeljek začel in-stnuktorski modelarski tečaj v Strunjanu tako, da se bo razvila ta lepa panoga letalstva tudii pri nas.. OBJAVE Kdo prejme živilske nakaznice? V zvezi ;S 25. členom Pravilnika o potrošniških nakaznicah z dne 25. januarja 1950 in z Navodili o izdajanju potrošniških nakaznic z dne 15. februarja 1950, podajamo k točki 1.—7. postopek pri izdaji živilskih potrošniških nakaznic še naslednja dodatna navodila: Kdlor dobi pravico do garantirane preskrbe v teku meseca, prejme živilske potrošniške nakaznice. a) če dobi pravico (zaposlitev ali druž. odnos.) v prvi polovici meseca do vključno 15., prejme živilsko nakaznico za drugo polovico meseca in za naslednji mesec na pod’agi dlodatne zahtevnice (kateri je priložiti tudi obrazec št. 4), ki jo predloži predlagatelj OLO-u (mestnemu) v prvih dveh dneh naslednjega polmeseeja. Istrska banka pa izda živ. nakaznice z odgov. 'Odrezki na podlagi naloga, izdanega od OLO (mestnega),* m b) če izadobi pravico (zaposlitev ali dnuž. odnos) v drugi polovici meseca prejme živilsko potrošniško nakaznico za naslednji mesec kakor pod a). Isto vellja za rodbinske člane, zapestne osebe, ki stanujejo v območju drugega krajevnega (mestnega) LO in ki so dolžni predložiti potrdilo o zaposlitvi družinskega poglavarja. To potrdilo morajo predložiti predlagatelju zahtevnice (KLO ali mestni) do 15., odnosno do. zadnjega v mesecu za prejem živ. nakaznice za drugo polovico in naslednji mesec, odnosno samo za naslednji mesec. ŽIGOSANJE POTROŠNIŠKIH NAKAZNIC Za odpravo različnih pritožb pri žigosanju potroš. nakaznic in v dopolnilo Navodil o izdajanju potrošniških nakaznic se pojasnjuje, da so predlagatelji potroš. nakaznic (uradi, ustanove, podjetja, KLO) dolžni žigosati nakaznice predno jih predajo potrošniku, in sicer v prostoru, ki je za to določen na nakaznici. Nakaznice za industrijske predmete. Obvešča se vSe potrošnike, da nakaznice za industrijske predmete (tekstil in obutev), izdane za prvo tromesečje 1950 in ki v tem razdobju niso izkoriščene, ostanejo v veljavi skozi vse leto 1950. Isto velja za nakaznice, izdane v drugem, tretjem in četrtem tromesečju. Opozorilo V okviru društva »Ljudska tehnika« Koper bodo v nedeljo dne 2. aprila 1950 v Istrskem okrožju motorne dirke na cesti Kcpei, Križišče Šmarje, B-mdelj, Križišče Sečovlje, S. Lucba, Portorož, Beli Križ, Strunjan, Tiolu in Koper. V zvezi s tem obvešča oddelek za Notranje zadeve prebivalstvo na naslednic: V soboto 1. apri'a 1950 ob generalni poizkušnji dirkačev mora biti cesta na zgaraj navedeni progi popolnoma zaprta iza ves promet (pešce, kolesarje, vozove ter za vsa ostala motorna prevozna sredstva) in sicer od 15,30 do 18 ure. V nedeljo 2. aprila 1950 pa ostane cesta zaprta za promet od 14,30 do 17,30 ure. Prebivalstvo opozarjamo, da se strogo drži zgoraj navedenih predpisov. Kršilce bodo organi javnega reda prijavili. Izid nagradnega tekmovanja za lepak »1. maj 1950*« Odbor za proislavo 1. maja 1950 sporoča: Na podlagi razpisa nagradnega tekmovanja za lepak »1. maja 1950« je žirija, ki se je sestala včeraj 27. t. m. izdala naslednjo objavo: Žirija je skrbno pregledala Vseh 22 osnutkov, ki jih je predložila v pretežni večini mladina in tudi nekaj delavcev ter na podlagi izdanih pravil tekmovanja soglasno odločila naslednje: Prva nagrada se prizna osnutku pod geslom »Trst 1950«, druga nagrada osnutku »Odmev«, tretja pa onautku »Moto perpetuo«. Nagrajeni so torej s prvo nagrado Trpin Janez, z drugo Spacal Lojze in s tretjo Černe Marijan. Omembe vreden je tudi osnutek pod »Sempre«, ki ga je poslal Romeo Stocchi. Člani žirije: Bortolo Petronio, predsednik; dr. Vladimir Bartol, prof. Dario de Tu-oni, prof, Zorko Jelinčič, arh. Fra-riio Kosovel, Eugenio Laurentt, Race Boris in prof. Miroslav Ravbar. S sledečo objavo je komisija zaključila nagradni natečaj za lepak »1. maja 1950«. Odbor obvešča, da bo vseh 22 osnutkov razstavljenih na stadionu »Prvi maj« od 29. do 30. t. m. in da se jih lahko vsakdo ogleda. Vsem trem imenovanim nagrajencem pa sporoča, naj dvignejo nagrade na sedežu imenovanega odbora 31: t. m., dočim ostanejo osnutki lalst odbora. Nenagrajeni pa lahko dvignejo poslane oisnutke v času od 1. do 12. aprila. Po tem datumu postanejo last .odbora. GLEDALIŠČE V KOPRU Petek 31. 3. 1950. ob 20,30: Cankar »Za narodov blagor« Sobota 1. 4. 1950: ob 15: Artur Mul-ler: »Vsi moji sinovi«. Sobota, 1. 4. 1950 ob 20,30: Calde-ron de la Barca: »Dama škrat« Nedelja 2. 4. 1950 ob 15,15: Calde-ron de la Barca: »Dama škrat« GLEDALIŠČE »TARTINI« v PIRANU Nedelja 2. 4. 1950, ob 20.30: Cankar: »Za narodov blagor«. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Spored oddaj od 31. do 5. IV. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (oib nedeljah ob 7.30) 13.00, 14.45, 19.30 in 23.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15), 12.45, 14.30, 19.15 in 23.00. Pbročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30. Vsak dan od 19.45 do 20.15 volilne oddaje Slovensko-italijanske Ljudske Fronte. Petek, 31. 3. 1950 — 12.00 Veder opoldanski spored, 12.30 Priljubljene melodije, 13.15 Pojejo operni pevci, 13.45 Ljudska univerza (slav.), 14.00 Igra vaški sekstet, ; 18.00 Športni pregled (ital.), 18.15 Komorna glasba, 20.15 Uganite kaj igramo (ital.), 20.45 Slušna igra (ital.), 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (slov.), 22.20 Chopin: Koncert za klavir in orkester v e-molu. Sobota, L 4. 1950 — 12.00 Skladbe Mozarta in Čajkovskega, 13.15 Pevski koncert baritonista Vladimira Ruždjaka, 13.45 Gospodarski pregled (ital.), 14.00 Igra Mali orkester Radia Ljubljane. 18.00 Pionirska ura (ital.), 18.30 Italijanske romance, 20.15 Hrvatski kulturni prilog (hrv.), 20.30 Hrvatske pesmi, 20.45 Politični pregled (slov.),« 21.00 Veder sobotni večer, 22.00 Rimsk,i-Kor1sa!kav‘: Šeherezada. v- Nedelja, 2. 4. 1950 — 8.15 Iz orkestralnih suit, 9.00 Kmetijska ura (slov.), 9.30 Kmetijska ura (ital.), 10.00 Folklorna glasba, 10.45 Oddaja za Bujštino, 11.15 Nastop gojencev Glasbene matice v Trstu, 11.45 Našim ženam Oslov.), 12.00 Glasba po že'jah (slov.), 13.15 Dvor-žak: Slovanski plesi, 13.30 Oddaja za pionirje (slov.), 14.00 Glasba po željah (ital.), 17.00 Oddaja za podeželje (slov.), 20.15 Male sk1 adbe velikih mojstrov, 20.45 Politični pregled (ital.), 21.00 Foilie d’inver- j no, 21.45 Iz opernega sveta. Ponedeljek, 3. 4. 1950 — 13.15 Iz loperet in filmov, 13.45 Jezikovni pogovori (slov.), 14.00 Koncert kvarteta Slovenske filharmonije, 17.00 Felijton (ital.), 17.30 Športni pregled (slov.), 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.), 18.45 Iz oper ■Smetane in Dvoržaka, 20.15 Slovenski narodni in partizanski napevi, 21.00 Haydn: Kvartet op. 64 št. 5 — izvajajo člani »Prijate’jev glas- : be«, 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.). Torek, 4. 4. 1950 — 12.30 Italijanske zborovske pesmi, 13.15 Igra orkester odreda JA iz Portoroža, 13.45 Kulturni pregled (ital,), 14.00 'Skladbe slovenskih avtorjev, igra orkester Radia Ljubljane, 18.00 Ljudska univerza (ital.), 18.15 Iz klavirskih triov, 20.15 Puccini: Bohême — opera v 4 dejanjih, 22.30 Večerni koncert. S r e d a, 5. 4. 1950 — 13.15 Pojejo »Fantje na vasi’, 13.45 Gospiodarski pregled (slov.), 14.00 Igra veseli kvintet, 18.00 Z našim ljudstvom (ital.), 18.15 Solistična glasba, 20.15 Radijski obzornik 1950 (ital.), 21.30 Zabavni orkester, 22.15 Zivljenie jugoslovanskih narodov (hrv.), 22.15 Čajkovski: Labodje jezero — balet. C e t r t e k, 6. 4. 1950 — 12.00 Iz opernega .sveta, 13.45 Našim ženam (ital.), 16.00 Samospevi Pavla Sivita, 18.30 Znane uverture, 20.30 Poje komorni zbor iz Trsta, 21.00 Radijski obzornik (sloven.), 21.15 Franck: Klavirski kvintet: izvajajo kvartet Slovenske filharmonije ifl pianist Anton l^rost, 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.). ;:*S| 1 Z delom za plan bomo glasovali za Ljudsko fronto Uredništvo šn uprava «Istrskega tednika» v Kopru. — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar. — Tiskala tis karna «Jadran» v Kopru.