OBČINSKI SINDIKALNI SVET O SOCIALNI POLITIKI
Težje razmere terjajo akcijo sindikata
Uresničevanje socialne politike Je hkrati tudi uresničevanje temeljne ustavno-razredne odgovornosti sindikalne organizacije. Prav zato je občinski svet ZS Ljubljana Center na seji v začetku oktobra posvetil veliko časa obravnavi analize nekaterih področij soclalne politike v organizacijah združenega dela naše občine.
V
V zadnjem času, zlasti pa v letu 1984 je na področju osebnega standarda opaziti dokaj neugodna gibanja. Siro-mašenje materialne podlage združe-nega dela v razmerah visoke inflacije objektivno zmanjšuje tudi sposob-nost združenega dela, da bi s svojimi močmi reševalo nakopičene proble-me na področju socialne politike.
V naši občini je bilo do konca prve-ga letošnjega polletja zaposlenih za 8,7 odstotka manj delavcev kot leta 1980. V prvem polletju se je zaposle-nost zmanjšala za 2,2 odstotka, po resoluciji pa bi se morala za 0,4. Pri skupnosti za zaposlovanje je bilo v tem času prijavljenih 238 iskalcev za-poslitve  in  od  tega 49,2 odstotka žensk. Še zmeraj so težave z zaposlo-vanjem pripravnikov. Delovne orga-nizacije so v tem času zaposlile 437 pripravnikov, od tega 58,8 odstotka za določen čas, 19,9 pa lastnih ka-drovskih štipendistov. Močno se je
znižalo pogodbeno delo. Leta 1980 je bilo delavcev, ki so delali po pogod-bi, 2.213, letos pa 1.782.
Sklepanje posredniških pogodb v gradbeništvu še ni povsem odprav-ljeno. Tu prihaja do izraza premajhna odgovornost delavskih svetov, poslo-vodnih organov, inšpekcij dela ter tudi osnovnih organizacij ZS.
Problematika zdravstvenega var-stva postaja vse resnejše vprašanje socialne politike in socialne varnosti. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, koliko lahko zmanjšuje-mo sredstva skupne porabe za funk-cioniranje zdravstvenega varstva, saj se posledice že kažejo tako na po-dročju zdravstvenega varstva delav-cev in njihovih družin kakor tudi pri nastajanju resnih problemov znotraj zdravstvenih kolektivov.
Približno 40 odstotkov delovnih organizacij v občini ima organizirano lastno obratno ambulanto. Še vedno
je slabo organizirano preventivno varstvo, obdobne preglede opravlja-jo neredno, ne ugotavljajo vzroko za zmanišanje delovne zmogljivosti de-lavcev, poleg tega pa tudi ne odprav-ljajd slabih delovnih razmer. Vse pa seveda pogojuje pogost izostanek de-lavcev z dela zaradi obolenj. Res je, da se zmanjšuje število nesreč pri de-lu, zlasti težjih in smrtnih, vse bolj številne pa so nesreče na poti na delo in z dela ter pri opravljanju raznih del v prostem času in ob športnorekrea-tivnih dejavnostih.
Kljub posebni aktivnosti pri usta-navljanju odborov za varstvo pri de-lu, ki jo vodi občinska sindikalna or-ganizacija, so ti ustanovljeni le v 29 odstotkih organizacij združenega de-la. To je 126 delovnih organizacij, od tega pa so le v 66-tih sprejeli tudi programe dela. Pri razreševanju tega problema pa pade velika odgovor-nost na sindikat, ki je bil doslej bolj opazovalec.
V občini je še približno 14 odstot-kov delavcev, ki živijo v neurejenih stanovanjskih razmerah. Delovne or-ganizacije ra .rešujejo te probleme zlasti z dodeljevanjem kreditov (90%)
in le neznatno z dodeljevanjem sta-novanj. Ta način razreševanja pa po-stavlja delavce z nizkimi osebnimi dohodki v neenak položaj z drugimi. Težave so z njihovo kreditno sposob-nostjo.
Poseben problem so stanarine, ki predstavljajo enega izmed najbistve-nejših elementov življenjskega stan-darda ljudi. Uvajanje ekonomskih stanarin v zdajšnjih razmerah pa bo verjetno nemogoče. Še zlasti zato, ker so celotni stroški stanovanja da-nes že 2,5-krat ve^ji od stanarine.
Posebno področje pa so samski do-movi, zlasti »Cukrarna«, v kateri živi več kot 200 delavcev in to v zelo sla-bih razmerah.
Po lanski akciji sindikata je na po-dročju prehrane delavcev med de-lom prišlo do znatnih sprememb na bolje. Še leta 1981 je le 39,6 odstotka delavcev imelo urejeno prehrano v lastnih obratih, letos pa je takšnih že 62 odstotkov. Vrednostne bone dobi-va 27 odstotkcrv delavcev in le še 11 odstotkov jih prejema denarno nado-mestilo zaradi narave dela.
Jurij Popov