Izhaja vsako sredo
Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMECKOtDELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene lnseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500'—, 'It strani din 250—, «Ju strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
Negotovost
vojnega
Se vedno znaki za napad
Neprestani zračni navali
Zračni napadi Nemčije na Anglijo so se znatno stopnjevali v času od 6. do 12. avgusta. Dne 15. avgusta so dosegli višek, so podnevi 17. avgusta povsem prenehali in se nadaljujejo od 18. avgusta z vso silovitostjo.
Iz Londona priznavajo, da postajajo zračni napadi na Anglijo ostrejši po obsegu in učinkih. škoda na civilnih zgradbah še ni bila tolikšna, kakor je zdaj.
Nemški bombniki spuščajo na londonska predmestja bombe iz višin nad 7000 m. Posamezna letala se že upajo v strmoglavem poletu spustiti v žaru vzplamtelih raket naravnost na določene cilje angleške prestolnice, na katere mečejo bombe, ki povzročajo silne eksplozije, požare in zbeganost prebivalstva.
Daljnostrelno topništvo
V dnevne nemške letalske napade sta posegla v minulem tednu dva nova dogodka. Nemci so -ačeli obstreljevati s svojih belgijskih in francoskih oporišč z dalekonosnimi topovi predvsem londonsko pristanišče Dover in še nekatera druga ob angleški južni obali. Splošna sodba je, da se mora to topništvo smatrati kot orožje, ki naj služi pripravi za izkrcanje nemških čet v Angliji. Najnovejši nemški dalekostrelni topovi nesejo preko sto kilometrov. Vsaka granata tehta približno eno tono. Točne številke so seve vojaška tajnost. Nemški daljnostrelni topovi bodo lahko streljali globoko v notranjost Anglije. Z rtiča Gris Neza na francoski obali bi morali padati granate teh topov v bližino Londona.
Obstreljevanje Doverja po nemškem daljno-strelnem topništvu je povzročilo v mestu do-kajšnjo zmedo. Ljudje, ki jih v mestu ne zadržujejo nujni posli, so se izselili. Odšli so tudi številni ljudje iz okolice Dovra v notranjost Anglije. Ko se je pričelo to izseljevanje, sta bila protiletalska zaščita in policija že marljivo na delo, da odstranita posledice obstreljevanja. Protiletalska zaščita je pospravljala ruševine, ki so jih povzročile granate nemške »debele Berte«.
Razen izselitve večjega števila prebivalstva nudi življenje v mestu še zmerom običajno sliko. Vsi ljudje, s katerimi je imel priliko govoriti zastopnik poročevalske agencije United Press, so se izrazili, da bi jim bili zračni napadi sicer ljubši od artilerijskega ognja, a da ne bo težko vzdržati, ako ne pride še kaj hujšega.
Na omenjene nemške dalekosežne topovske pozdrave so odgovorili Angleži prvič 23. avgusta. Ta dan so se oglasili angleški daleč noseči topovi in so obstreljevali nemško topništvo preko Rokavskega preliva na francoski obali. S tem so dokazali, da razpolaga tudi Anglija z enakim artilerijskim orožjem kakor Nemčija.
Hitler v glavnem stanu
Druga novost minulega tedna je poročilo vodilnega italijanskega lista, ki je objavil dne
24. avgusta vest, da je nemški kancler Hitler 23. avgusta popoldne v spremstvu maršala Brauchitscha in generala von Keitla odpotoval v glavni stan na zahodnem bojišču. Njegovo potovanje na zahodno bojišče spravljajo rimski krogi v zvezo z velikimi pokreti nemške vojske, o katerih se ne dajejo podrobnosti.
položaja
Težek odgovor na glavno vprašanje
So neprestani navali nemških letal na Anglijo, obstreljevanje angleške južne obale iz dalj« nostrelnih nemških topov in preselitev Hitlerja v glavni stan na zapadu znaki za glavni napad Nemcev na angleški otok? Le malo osebnosti je v Nemčiji, ki bi nam znale odgovoriti na to vprašanje.
Dolgotrajna vojna na vidiku
Kdo bo bolj prizadet v bodočnosti?
Najbrž je dosedanja trdovratna angleška obramba v zraku prepričala Nemčijo, da bo vojna za zavojevanje angleškega otoka težavna in dolgotrajna. Medsebojna opustošenja industrijskih naprav so znatna.
Za Anglijo ni ugodno, ker so se približala nemška letalska oporišča z zas?dbo holandske, belgijske in francoske obale angleškim ciljem v notranjosti dežele. Za Nemce pa tudi ni posebno rožnato, da je težišče njihove industrije v Porenju najbližje za angleške zračne napade. Ranljivost na obeh straneh je podana. Kdo je in še bo bolj prizadet po dnevnem bombardiranju, bo pokazala bodočnost. Dolžina nočnih letalskih poletov se veča s perastom noči. Angleži so se upali z letali že dojBerlina, Leipziga, Weimarja, Augsburga in Monakovega.
Nemške mine krog Anglije
Zadnjič smo poročali, da je proglasila Nemčija popolno zaporo ali blokado Anglije. Nemčija zapira in skuša odrezati angleški otok od dovoza po morju z minami, katere spuščajo nemška letala v morje krog Anglije. Najbrž hoče nemško vrhovno vodstvo s pomorsko minsko zaporo v doglednem času angleški otok izstradati in ga prisiliti k predaji.
Angleži žrtvujejo vse
Že ob izbruhu te vojne je napovedal tedanji angleški ministrski predsednik Chamber-lain, da bodo trajali boji več let. V praksi pa so bili zavezniki v začetku vojne v tem smislu na delu, kakor da bi računali s kratkotrajno vojno. Neprestano so zavlačevali, da bi bili dali ameriškim industrijalcem zahtevana finančna jamstva, da bi bili ti svoje tovarne pretvorili v oboroževalne delavnice. Danes je v tem oziru povsem drugače. Angleži se ne ustrašijo nobenih žrtev, da bi čimprej pripravili celotno industrijo v Združenih ameriških državah do tega, da bi se prelevila v vojno proizvodnjo. Vedno čitamo o ogromnih angleških naročilih glede tankov in letal. Te nabave se bodo dale uresničiti šele tekom več mesecev in deloma komaj v par letih. Omenjena naročila govorijo odločno za dolgotrajnost vojne.
Otoke za poostritev blokade
V smislu dolgega trajanja vojne je vedno tesnejša naslonitev in spojitev Anglije z Ameriko. Angleži so pripravljeni, da bi si osigu-rali naklonjenost Združenih držav, dati Ame-
riki v najem nekatere otoke samo za to, da bi dobili od njih tolikanj potrebno število ladij (rušilcev), s katerimi bi lahko še bolj poostrili blokado napram Nemčiji in Italiji.
Nemčija in Italija računata z dolgotrajnostjo
Ne samo v Angliji, ampak tudi v Nemčiji in Italiji se množijo znaki, ki obetajo dolgotrajno vojno. Nemško in italijansko časopisje ne piše več o hitrem porazu Anglije, ampak o trdih, težavnih in dolgotrajnih bojih, katere je še pričakovati.
Nemčija zastavlja vse svoje moči, da bi se ne skuhal na Balkanu kak spopad, ker računa s tem, da bo še morala dolgo zastavljati vse svoje vojne sile v bojih z Anglijo.
Italija vodi vojno proti angleškim kolonijam v Afriki po načrtu, iz katerega se da sklepati, da se bo vojna zavlekla. Čisto sigurno bi st Italijani ne zaganjali s tako srditostjo v angleške kolonijalne armade iz zraka in na suhem, ako bi upali, da bo materna dežela Anglije kmalu na tleh in ji bodo kot strti in premagani pobrali od kolonij, kolikor bi jim šlo v njihov račun.
Res je, da se je z izločitvijo Francije iz vojne znatno poboljšal položaj Italije v Afriki. Razumljivo je tudi veliko veselje Italije, ker se je tako naglo polastila v vzhodni Afriki angleške Somalije. Pri vsem tem pa zahtevajo ti italijanski pokreti v Afriki velike žrtve, katerih Italija nikakor ne bi doprinašala, ako bi lahko računala, da ji bo padla hitro angleška Afrika kot zrelo zlato ja^lko v naročje.
Vedno slabši položaj nevtralcev
Skraja bliskovita vojna grozi, da bo razjedala in uničevala Evropo še dolgo. To dejstvo pa ne pomenja vojne samo za one, kateri se je udeležujejo z orožj m v roki, ampak je tudi slab izgled za nevtralce. Z zavlačevanjem vojne odločitve se slabša od meseca do meseca položaj nevtralnih držav radi vedno bolj kopnečih zalog surovin, živil in drugih življenjskih potrebščin.
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, obilnost bodi naša last!
France Prešeren, »Zdravljica«.
Ob I. obletnici narodnega sporazuma
Ob razhodu, odnosno razpustu framason-skih lož v Jugoslaviji, se je dvignila kopre-na, ki je prej pokrivala in zakrivala marsikatere zagonetne točke našega javnega življenja. Nekaj žarkov svetle luči je namreč posvetilo v tiste tajne brloge, kjer so se kovali načrti za obvlado našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Iz tajnih brlogov framasonskih lož so namreč prihajali ljudje, ki so si osvojili vrhovna in vodilna mesta na vseh področjih javnega življenja. S tem je bilo dobro poskrbljeno za po-edine framasone in za framasonsko občestvo. Poedinci so dobili dobro plačane službe, s čimer je bilo ustreženo njihovi sebični samo-pašnosti. Framasonska loža pa si je s svojimi zastopniki, ki jih je imela povsod na vodilnih mestih, zasigurala svojo nadvlado nad javnim življenjem.
Ko so bili črni prostozidarski krti pregnani s svojih tajnih brlogov, je tudi postalo očito njihovo podtalno rovarjenje in kovarjenje, ki so ga vršili v politiki Jugoslavije. Prostozidarji kot laži-svobodomiselni liberalci so zagrizeni centralisti. Dobro vedoč, da med ljudstvom nimajo nobene opore, so si s centrali-ziranjem državne uprave ustvarili v glavnem mestu države mogočno oporišče, od koder so iztegovali svoje dolge tipalke in požrešne se-salke po vseh pokrajinah do skrajne državne meje. Zato so v prvih letih naše države, ko je šlo za njeno ustavno ureditev, preprečili s svojim močnim vplivom, ki so ga imeli na vrhovne osebnosti, vsak poizkus, da bi bila država postavljena na trdne osnove ljudske
samouprave. Ko so se potem proti koncu prvega desetletja naše države začeli centralistični temelji močno majati, so se z željnim srcem oklenili diktature, ki so jo izvajali po svojih zastopnikih in somišljenikih sebi v prid, državi pa v škodo. O taki zvezi med prostozidarstvom in med diktaturo v naši državi spričuje zanimivo dejstvo, da so frama-sonske lože za časa te diktature imele največ članov.
Narodni sporazum, sklopljen 26. avgusta 1939, je pognal črne krte nazaj v njihove temne brloge. Tisti, ki so ta sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci sklenili, imajo povsem drugačne pojme o državi, kakor pa fra-masoni in njihovi JNSarski in slični prijatelji. Prostozidarji in njihovi zavezniki smatrajo svojo maloštevilno kliko (skupino) kot državo, ljudstvo pa samo kot predmet vladanja in izkoriščevanja. Znana je pesem teh kli-karjev o izključni državotvornosti, ki je samo njim svojska in lastna. Po vseh strehah so ti laži-demokratski, JNSarski in njim podobni vrabci peli to pesem. Sedaj so ti njihovi drzno-hreščeči glasovi utihnili.
Drugi zvoki zdaj plovejo po ozračju širom naše države in ti zvoki se zbirajo in vsklada-jo v čisto drugo pesem, koje vsebina je tale: država ni laži-svobodomiselna gosposka klika; ni uradnik od najnižje do najvišje stopnje, ki mora plesati, kakor liberalna klika žvižga; država tudi ni nekaj narodnemu organizmu zunanjega, kar se kakor klobuk dene na glavo ali pa kakor obleka okoli telesa.
Ljudstvo je država, država in narod sta stvarno isto. Zato mora ljudska volja biti v državi merodajna, njej se ne sme delati nasilje, marveč se jo mora vpoštevati v zakonodaji in upravi ter ji omogočiti njen najprirodnejši izraz v samoupravi. Tako so temelji državotvornosti iz namišljenih vrhov laži-svobodo-umnih fraz in gesel prenešeni na trdno podlago širokih ljudskih množic.
Ljudstvo Jugoslavije je oblikovano v tri samostojne ljudske osebnosti: v Srbe, Hrvate in Slovence. Te osebnosti so enakopravne, in ker je pretirani centralizem bil ovira za ostvarjenje politične enakopravnosti med tremi bratskimi narodi, zato je moral z narodnim sporazumom pasti ter napraviti prostor preosnovitvi države v zvezno, na osnovi samouprave in avtonomije zgrajeno državo. Ta preosnova se je začela z ureditvijo banovine Hrvatske ter se nadaljuje z urejevanjem drugih delov države. Kar se tiče Slovenije, ni nobenih teritorialnih (ozemskih) težav ali dr-žavno-politinčih pomislekov, zato je upravičena želja, da bi se kmalu — ob ugodnem mednarodnem položaju — ostvarila tudi samoupravna banovina Slovenija. Izrazujoč to prvo svojo željo ob prvi obletnici narodnega sporazuma, takoj dostavljamo drugo, in ta je: narodni sporazum naj prinese ob vzajemnem sodelovanju Slovencev, Hrvatov in Srbov zboljšanje gospodarskih In socialnih razmer v Jugoslaviji, zlasti med slovenskim ljudstvom! Težko breme leži danes na ramah ljudstva. Naj bi se to breme s primernimi, res sodobnimi sklepi olajšalo!
Slovesno praznovanje obletnice sporazoma
Dne 26. avgusta je poteklo leto, odkar je bil sklenjen med Srbi in Hrvati v Zagrebu tolikanj zaželjeni sporazum. Obletnico sporazuma je sklenila vlada posebno praznovati s slavnostno sejo v hrvatski prestolnici.
Dan pred slavnostno sejo vlade
Že v nedeljo, dne 25. avgusta, so se zbrali v Zagrebu pod vodstvom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča vsi člani vlade, izvzemši ministra za telesno vzgojo Dušana Pantiča, ki se nahaja na obisku v Nemčiji. Oba slovenska ministra, minister za prosveto dr. Korošec in minister za zgradbe dr. Krek, sta se pripeljala v Zagreb v nedeljo popoldne.
Koj po prihodu v Zagreb je obiskal ministrski predsednik podpredsednika vlade dr. V. Mačka. Ostali ministri so obiskali hrvatske tovariše in sprejemali razna zastopstva.
V	praznično razpoloženi hrvatski prestolnici, v kateri so se zbrale ljudske množice iz vseh delov Hrvatske, je bil prirejen v nedeljo zvečer v Narodnem gledališču prikaz hrvatske kmečke kulture. Sodelovalo je 25 kmečkih skupin. Te skupine so prepevale narodne- pesmi in predvajale narodne plese in razne druge izrazito hrvatske običaje.
V	nedeljo zvečer je priredil predsednik vlade dr. Cvetkovič članom vlade in nekaterim povabljenim hrvatskim vodilnim osebnostim večerjo.
Za obletnico sporazuma je prejel hrvatski ban dr. Ivan šubašič že na predvečer od našega bana dr. Natlačena naslednjo brzojavno čestitko:
»Ob obletnici ustanovitve banovine Hrvaške sprejmite moje najlepše čestitke z najboljšimi željami za srečno bodočnost bratskega hrvatskega naroda.«
Slavnostna seja
Obletnico sporazuma 26. avgusta je proslavila vlada s slavnostno sejo v ban^ki palači, na kateri je bila razobešena poleg hrvatske
tudi državna zastava. Seje so se udeležili vsi ministri. Na predsedniškem mestu je sedel predsednik vlade Cvetkovič s podpredsednikom dr. Mačkom. Ob 10.15 predpcldne so bili vsi ministri fotografirani, nakar je začela seja, ki je trajala do 13.30. Med sejo vlade niso bila objavljena nobena sporočila. Po zaključku seje je poklical ministrski predsednik Cvetkovič tuje in domane časnikarje, katerim je dal sledečo izjavo: »Današnja seja kr. vlade je imela dva dela. Prvi del je bil slavnostni, v katerem smo obnavljali spomine na sklenitev in na obletnico sporazuma, drugi del pa je bil posvečen delu.«
Istočasno s slavnostno sejo vlade je začela pod predsedstvom bana dr. šubašiča konferenca predstojnikov oddelkov hrvatske ban-ske uprave, na kateri so obravnavali vprašanja, ki so v zvezi, z novimi gospodarskimi in socialnimi uredbami, katere bodo objavljene, kakor so že bile napovedane.
Govora predsednika in podpredsednika vlade
Članom vlade, predstojnikom oddelkov ban-ske oblasti in vseučiliščnima profesorjema, ki sta sodelovala v komisiji za sklenitev sporazuma, je priredil ban dr. šubašič kosilo. Proti večeru so se podali vsi gostje na banovinsko posestvo Božjakovino, kjer je priredil večerjo podpredsednik vlade dr. Maček.
Na s!avnostni večerji sta govorila predsednik in podpredsednik vlade o obletnici sporazuma.
Predsednik vlade Cvetkovič jp podal v svojem govoru zgodovinski pregled sporazuma, za katerega so se zavlekle politične borbe na celih 20 let. Pri vseh naporih za sporazum je ostala ena stvar nad vsemi pogajanji: tisto, kar je poglavitno za vse Srbe, Hrvate in Slovence, da žele Hrvati, Srbi in Slovenci to skupno domovino, da hočejo eni kot drugi v njej živeti pod pogojem, da je notranja ureditev taka, da Dod"o zadovoljivo rešene vse življenjske potrebe tako Srbov, Hrvatov kakor tudi Slovencev.
Prvikrat po stoletjih je imenovala z ustanovitvijo banovine Hrvatske krona bana banovine Hrvatske v soglasju s hrvatskim narodom in na temelju njegovega lastnega predloga.
V	svojem zgodovinsko važnem govoru je predsednik vlade posebno poudaril, da je našla rešitev hrvatskega vprašanja iskrenega in odločnega pobornika v Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Za predsednikom vlade je podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Maček v svojem govoru omenil tudi tole:
Pogajanja za sporazum bi se še zavlekla, če bi ne dobil od zunaj sporočila, da je izbruh vojne v Evropi gotovo dejstvo in da bo vojna zadivjala vsak hip. Tedaj sem rekel Dragiši Cvetkoviču: »To, o čemer smo se že sporazumeli, se naj izvede takoj, drugo pa pustimo za boljše čase!« Danes vidimo, da je bilo dobro in pametno, kar smo storili. Nekaj dni po podpisu sporazuma se je začela v Evropi vojna in okoli nas so nastale izredne razmere.
Kot poslednji je govoril ban dr. šubašič,
Kaj je bilo sklenjeno v Zagrebu?
Za obletnico sporazuma so bile po časopisju napovedane razne nove uredbe, ki bi naj preobrazile naše gospodarstvo in socialno življenje. Med v Zagrebu končnoveljavno sprejetimi uredbami je najvažnejša ona o prehrani prebivalstva.
Uvedeno je načelo rekvizicije (prisilnega odvzema) na podlagi nove najvišje cene 300 din za pšenico. Predpisano je mletje e-otne moke in uveden bo enotni kruh.
V	roku 5 dni po uveljavljenju uredbe bodo morali vsi mlini v državi mleti pšenico v moko tako, da dobe iz 100 kg pšenice (s hekto-litrsko težo 76 kg) 80 kg moke, od tega največ 10 kg bele moke in zdroba ter 70 kg pre-sejane krušne moke. Vse ostale gospodarske in socialne uredbe so bile v Zagrebu v načelu odobrene in bodo izdane v kratkem času.
Karan tan us:
Obokom učne Icnjige — zastonj!
Spet nastopa jesen, z njo pa pričetek novega šolskega leta, ki daje staršem ko otrokom dokaj skrbi in težav. Vsako leto nastopa težavno vprašanje pri oskrbovanju otrok z dragimi šolskimi potrebščinami. Visoka cena knjigam mnogim nadarjenim otrokom naravnost onemogoča ugodno udejstvovanje pri pouku. V celoti pa imajo tozadevne težave vzgojitelji, ki na račun manjkajočih učnih pripomočkov ne morejo doseči kljub vsemu prizadevanju željenih uspehov. Ne obstoja pa samo vprašanje knjig, temveč tudi zvezkov ln drugih potrebščin sploh.
Knjige so predrage
Kar knjig tiče, moram reči, da so naše šolske založbe, zlasti z ljudskošolskimi knjigami, odločno predrage. One izdajajo na stoti-soče izvodov teh knjig, celo v mnogih izdajah (IV. čitanka jih je imela sedem), vendar cena ne odgovarja številu izdanih izvodov. Ako za-morejo druge knjižne založbe-družbe (Mohorjeva in razne druge) izdati vsako leto pet do šest, in to različnih knjig, za malenkosten denar, je naravnost čudno, kako je mogoče določiti visoko ceno knjigam, kjer ni nikake-ga trgovskega tveganja, temveč se iz leta v dan uporabljajo, iste ponatiskujejo in jih mora plačevati ponajveč mali človek. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi merodajni činitelji določili šolskim knjigam primerno ceno (piscem in sestavljalcem primerno nagrado) in tako omogočili nabavo knjig tudi najrevnejšim.
Pri izobrazbi naj sodelujejo vsi!
Toda tudi pri tej nabavi bi nastopile do-kajšnje težave. V splošnem bi moralo veljati pravilo, da sodelujejo pri izobrazbi ljudskih množic vsi sloji. Naj ne bo ta kulturni davek naložen povečini revnim družinam, ampak naj prispevajo k ljudski izobrazbi tudi sloji, ki so premožni ter imajo le enega ali nobenega otroka. Tudi ti, in to v večji, da, celo v največji meri so dolžni, da dajo svoj delež za ljudsko izobrazbo.
Otrok naj dobi vse v šoli!
Problem je rešljiv, in to celo v najkrajšem času. Izvaja se naj načelo, da dobi otrok vse šolske potrebščine od peresa, ravnila, zvezka, knjige in torbe, vse v šoli, da ni treba kupovati staršem otrok ničesar. To bi naj prevzel krajevni šolski odbor, kateri naj postopoma vstavi za vsako leto, začenši s prvim razredom, posebe gotovo vsoto v proračun. V petih, šestih letih imajo vsi otroci na šoli svoje učne pripomočke. Če računamo praktično,
izgleda n. pr. račun za prvi razred s 40 otroki
nekako takole:
40 torb po 50 din . . . 40 knjig čitank po 16 din 80 zvezkov po 3 din . .
40 peresnikov.....
40 škatlic-peresnic po 7 din 80 svinčnikov po 1.50 din . 40 risank po 2 din . . . za razne dopolnilne stvari ( med letom zmanjka) .
. 2000	din
. 640	din
. 240	din
20	din
. 280	din
. 120	din
80 j	din
. 500	din
. 3880 din	
Skupaj znese za I. razred .
Zelo ugodno računano znaša tak proračun za I. razred za 40 otrok samo 4000 din. Naslednje leto bi bil račun manjši, ker bi za prvi razred marsikaj ne bilo treba kupiti (knjige morajo otroci ob koncu leta vrniti, ako pa jih kakor koli poškodujejo, pa so dolžni brezpogojno plačati).
Tudi za II. razred bi ne bil račun velik, ker odpadejo n. pr. torbe (ki naj bodo take, da jih eni ko drugi nosijo na ramah) itd. Ob koncu šolskega leta ostanejo knjige drugim. Pozneje pa bi bili ti proračuni še manjši, ker bi šola imela vse potrebne učne knjige, razen zvezkov, že na zalogi.
Predpogoj taki nabavki knjig pa je, da se knjige prepogosto ne menjajo, temveč ostanejo v veljavi za daljšo dobo (10—15 let).
Jasno pa je, da bodo izgledali taki proračuni povsod drugače, saj bodo in so odvisni od krajevnih šolskih prilik in števila šolo obi-skujočih otrok
Odkod sredstva?
Kdo naj nosi ta povišek vsako leto? Naravno je, da se naj razdeli sorazmerno med davkoplačevalce. Če računamo letni povišek
davka povprečno 15 din na enega, moremo reči, da je uspeh zagotovljen. Stvarno je pa dolžnost onih, ki kaj imajo, da žrtvujejo nekaj tudi za one, ki si niti preprostega zvezka ne morejo privoščiti. To zahteva že narodna dolžnost. Skratka: povišek par tisočev za šolo prenese vsaka občina in tudi davkoplačevalci. Skrb za knjige in zvezke pa naj prevzame učiteljstvo.
Uspehi bodo odlični
Kakšni pa bodo sedaj vzgojni in učni uspehi? Reči moremo, da naravnost odlični. Otroci bodo čuvali »tujo« imovino, doma ne bo treba nikdar prositi (mnogi otroci na ta račun debelo lažejo) za denar, ker bo sleherni vedel, da se v šoli dobe vse potrebščine. Veselje do pouka in šolskega dela bo rastlo, ker bo imel učenec na razpolago enake stvari kakor njegov tako zvani boljši tovariš. S tem bo rastla tudi — rekli bi lahko za majhne de-narce — kulturna vrednota prebivalstva do-tičnega kraja. Šolski obisk bo popolnejši, učiteljstvo pa bo s toliko večjo vnemo delovalo v šoli, ker bo vedelo, da njegovo prizadevanje ne bo brezuspešno, kot je bilo marsikje kljub vestnemu, požrtvovalnemu in trudapol-
nemu delu učiteljstva do sedaj.
*
Krajevni šolski odbori naj se zavedajo tozadevne nujnosti in važnosti. Ako store tako, bodo tovrstno glavnico dali na visoke obresti, ki se bodo živo in vidno poznale ob novem doraščajočem rodu. Malo dobre volje, ljubezni do otrok, upoštevanja domače skupnosti in malenkostnih žrtev je treba, pa gre. Kraljevska banska uprava pa bo gotovo odobrila tovrstne naknadne kredite (za letos) in redne postavke v naslednjih proračunih.
Po Jugoslaviji
Novi svetniki Kmetijske zbornice. Glasom § 8 pravil Kmetijske zbornice je z žrebom prenehalo članstvo zborničnega sveta za nekatere svetnike Kmetijske zbornice. V po žrebu izpadlih okrajih so se v nedeljo, dne 18. avgusta vršile ponovne volitve svetnikov Kmetijske zbornice. Izvoljeni so bili: Okraj Maribor levi breg: Koban Franc, Sele pri Pragerskem, namestnik Lešnik Avgust, Slivnica; okraj Celje: Turnšek Pongrac, Polzela, namestnik Rebov Martin, Teharje; okraj Gornji grad: Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki, namestnik Pečnik Ivan, Gornji grad;
okraj Ptuj: Prelog Franc, Sv. Marjeta niže Ptuja, namestnik Starnberger Janko, Središče ob Dravi; okraj Ljutomer: Rajh Jakob, Ljutomer, namestnik Režonja Štefan, Apače; okraj Slovenj Gradec: Sevčnikar Stanko, Velenje, namestnik Hribernik Franc, Šmartno pri Slovenj Gradcu; okraj Dolnja Lendava: Horvat Anton, Črensovci; okraj Laško: Orožen Martin, Sv. Štefan, namestnik Tratnik Miha, Brstnik.
Framasonstvo v Jugoslaviji je likvidirano, razšlo se je ter prenehalo delati v celoti. Niso pa še likvidirani vsi framasoni. Člani frama-
Iz carske opere k ml sijonarjem. Na morski obali v Južni Kaliforniji stoji cerkvica, v kateri poje ob praznikih ženska, ki ima bajno preteklost. Je to Marija Ka-rinska, svojčas prva pevka carske opere v Petro-gradu. Kot 12 letno dekle je izvajala takšne stvari na konju, da so se ji vsi čudili. Petja se je učila pri slavnem šalja-pinu, ki jo je šolal na lastne stroške. Postala je operna pevka, miljen-ka vse Rusije. Gostovala je po vseh večjih gledališčih Evrope, v dveh letih je zaslužila dva milijona rubljev. Po svetovni vojni je Karinska bežala iz Rusije. Skozi Sibirijo je dospela na Kitajsko. V Šanghaju jo je neki režiser nastavil za pevko in bi morala z njim po svetu. Toda do tega ni prišlo. Lepa Ma-
Junak divjine
Ameriški roman
*	7
Od tistega dne naprej se čuti tako osamljenega. Na zunaj se ni nič spremenilo, a njemu se zdi, da je ves svet drugačen. To, kar mu je bilo najljubše, je izgubljeno. Vrata Walserjeve hiše so se zaprla za njim, in sicer ravno v trenutku, ko je hotel nastopiti kot rešitelj. Marija je bolj verjela Rogerju ko njemu. Toda kaj za to! Ali je on njen varuh? Naj gre vse svojo pot! On je storil svojo dolžnost.
A ne gre samo za to. Eriku se zdi, da vidi Benjamina, plavolasega dečka, ki vprašujoče upira vanj svoje velike oči. Prej ga je dečko vedno veselo sprejel. Od tistega dne sem pa se je spremenil napram njemu. Njegov obraz je mrk, oči neprijazne. Često ga je vprašal, kaj mu je, a dečko je vedno samo skomignil. Nekoč pa je izbruhnilo iz njega. Jokaje je rekel: »Erik, jaz sem zaupal vate! Upal sem, da boš obračunal z njim. Boga se» prosil, naj ti pomaga, toda ti — ti...« Eriku se je zdelo, da se ves prizor na novo odigrava pred njim. Dečko je tako jokal, da so covboji, ki so bili v bližini, prisluhnili in je pes Kora začel cviliti. In ko se je že nabrala cela truma hlapcev in pastirjev okrog njiju, je Ben začel vpiti: »Zdaj se bo Marija omožila s tem Ro-
ger jem, ker ga ti nisi ubil! Nočem te več videti!« Vsi so se smejali, samo on ne. Zgrabil je dečka za roko in ga peljal na samoten kraj. Tam mu je vse povedal in ga zagotavljal, da ni mogel storiti drugače, ker nad Marijo ni imel oblasti. Bena njegove besede niso prepričale. Jezno je vpil: »Zakaj je nisi vzel za ženo?!« On mu je odgovarjal. Povedal mu je, da Marije tedaj še ni dobro poznal in da ga ona najbrž ne bi bila hotela vzeti. Tudi ta dopovedovanja niso nič zalegla. Otrok je še bolj jezno zavpil: »Erik, ti si bedak! Ali nisi opazil, da te je Marija ljubila? Kadar je prišla k Walserjevim, je vedno najprej povpraševala po tebi — dokler ni prišel vmes ta lopovski Roger. Oh, Erik, ti si zaigral svojo srečo! Zakaj nisi odstranil tega vsiljivca?!« Njemu je bilo težko ob vsem tem, a je premagal bol in tolažil Bena. A vse je bilo zaman. Dečko je nevtolažljivo jokal in venomer gnal svojo, da Mariji preti velika nevarnost. To se je zgodilo z Benjaminom.
Tudi starejši brat Will se je spremenil. Molčeč je postal. Njega se je izogibal in če sta se slučajno srečala, je mrko odgovarjal na njegova vprašanja.
Erikove misli so se spet vrnile k Mariji. Pred njim je lebdela v tihi noči. Svetle zvezde so venčale njeno glavo. Nepremično je stala in vanj upirala pogled. Mladenič je skril obraz v dlani, ker ni mogel prenesti tega pogleda. Ni vedel, kaj se godi z njim, samo to je čutil, da nikdar ne bo srečen. Obupno je zaječfll.
sonske lože, ki zavzemajo visoka uradniška mesta, še vedno niso izgubili svojega vpliva na notranjo in zunanjo politiko naše države. Ta vpiiv poedincev mora prenehati. Prenehati mora tudi vpliv, ki ga imajo posamezni fra-masoni kot člani važnih finančnih, gospodarskih in trgovskih organizacij v državi. Znane bo tesne zveze framasonstva z velikim mednarodnim finančnim kapitalom, od katerega so bile odvisne osobito manjše države. Če hočemo, da bo ta vpliv prenehal, se morajo zveze prekiniti. Ne sme se tudi puščati iz vidika, da je framasonstvo ustanovilo razne organizacije: humanitarne (človečanske), mladinske (skavte), zmernostne, celo nekatere pod versko krinko, ali pa je imelo na delovanje teh organizacij odločilen vpliv. Ukinitvi fra-masonstva mora tudi slediti likvidacija njegovih organizacij, kakor tudi prekinitev vseh zvez framasonstva s časopisjem v jugoslovanski državi.
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije v fra-masonskih rokah. Prepoved framasonskih tajnih organizacij in razpustitev framasonskih lož po večjih jugoslovanskih mestih sta dvignila tudi zastor, za katerim se je skozi leta in leta skrivala v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije vodilna framasonska roka. čiščenje na vodilnih sokolskih mestih pa ne zahteva kaka krščanska organizacija, ampak beogradska sokolska župa. V beogradskem listu »Vreme« je objavil 21. avgusta dr. Gre-gorič članek, v katerem navaja, da imajo fra-masoni od 25 sokolskih žup celotnega jugoslovanskega Sokola v svojih rokah 20. Prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, Vladimir Belajčič, je obenem podpredsednik vrhovnega sveta jugoslovanskih fra-masonov ali namestnik velikega mojstra lože Jugoslavije. Prosvetni odbor sokolskega sa-veza, ki skrbi za propagando in vzgojo Sokolov, pa je povsem v framasonskih rokah. Samo v beogradski župi framasoni niso mogli priti do vodilnega vpliva in ravno ta sedaj zahteva, da se sokolske vrste prečistijo, ker sicer bodo framasonske osebnosti postale usodne za sokolstvo in njegov obstoj. Kratko beležena razkritja nam v tako hudih in resnih časih kričeče dokazujejo, kako so imeli jugoslovanski škofje prav, ko so obtoževali Sokola pogubonosnega brczverstva. Radi teh upravičenih obtožb so morali škofje celo pred sodišče! Sedaj je tudi Slovencem jasno, zakaj so se slovenski Sokoli tolikanj pulili za brezversko vzgojo v svcjih vrstah in da je bila in je tolikanj hvalisana sokolska narodna zavednost samo zunanja krinka za notranjo framasonsko gnilobo, ki je upropastila Češkoslovaško in Francijo! Hvala Bogu, da je prišlo pri nas do beleženih razkritij, da ima
vodstvo naše države svarilne zglede v žal propadlih državah in da bodo pri nas enkrat pošteno pometli z družbo framasonske interna-eionale, ki širi samo korupcijo, brezboštvo in s pomočjo tega prcpast narodov.
Naše potniško letalo se je razbilo in je 12 mrtvih. Na poletu iz Zagreba v Split je zadelo 22. avgusta naše potniško letalo ob po-
gorje Velebit in se je popolnoma razbilo. Razbito letalo so našli 24. avgusta 15 km daleč proč od vasi Medak pri Gospiču in 20 m pod najvišjim vrhom Velebita v tem področju. Gore, kjer se je zgodila nesreča, so krog in krog visoke nad 1000 m. Ubilo se je 12 ljudi, ki so bili v aeroplanu. Med smrtnimi žrtvami je tudi mlada Ljubljančanka, uradnica Vika Otoničar.
Povodenj znaino oškodovala Slovenijo
Hudi nalivi v noči na 22. avgust, ki so trajali celi četrtek do popoldne in je neutrgo-ma deževalo dobrih 12 ur, so povzročili po celi Sloveniji poplave. Mestoma je prišlo celo do preloma oblakov in je lilo, kakor bi vlival iz škafa. Padlo je toliko dežja, da ga itak preveč namočena zemlja ni mogla sproti popiti. Radi tega so se spremenili vsi gorski potoki v hudournike, ki so prihrumeli v rečice ter reke, katere so se razlile in je povodenj izredno slabo letino še hujše udarila in ponekod zelo občutno oblatila in celo uničila.
Manjša škoda v območju Drave
Zadnje deževje v območju Drave sicer ni povzročilo poplav, pač pa se je nabralo po njivah ter poljih toliko mokrote, da je bilo povsod vse polno večjih ter manjših mlak, ki bodo v znatno škodo koruzi in posebno pa še dozorevajočemu krompirju, ki že v bolj ilovnati zemlji zaradi preobilne vlage gnije.
Pohorski hudourniki so nanesli v Dravo precej lesa ter vejevja in trpelo je zaradi prehudo deročega valovja več mostov. Ako pa primerjamo pri tej poplavi obdravske kraje z drugimi v Sloveniji, lahko rečemo, da so bili še najmanj prizadeti.
Večja škoda v Slov. goricah in Halozah
Mnogo več škode kakor kraji ob Dravi, so občutile Pesniška dolina, Slovenske gorice in Haloze. Grajena, Rogoznica, Pesnica in hudourniki v Halozah so se razlili čez svoje bregove. Doline po Slov. goricah in Halozah so se spremenile v blatna jezera. Ljudstvo trpi ogromno škodo. Lepa otava je preblatena, mnogim je odplavilo pokošeno otavo. Tudi njive so močno preblatene. Valovi so porušili brvi in mostičke ter razdrapali ceste.
Hudo prizadeta Dravinjska dolina
Poročila o povodnji v Dravinjski dolini pravijo, da so zaradi četrtkovih nalivov vode tako nepričakovano narasle, kakor že dolgo ne. V nakrajšem času je prihrula voda v dolino in jo spremenila v jezero. V prvih četrtkovih jutranjih urah se je začela v Poljča-nah napihovati Brežnica. Proti popoldnevu je
že preplavila vse bližnje travnike ter njive. Voda je udrla celo v kleti in pritlična stanovanja, iz katerih so jo morali na več mestih izčrpati gasilci.
V opoldanskih urah se je razlila Dravinja. Vasi Pekel, Poljčane, Spodnje Poljčane, ki ju spaja medsebojno most čez Dravinjo, so bile popoldne poplnoma odrezane druga od druge, ker je bila cesta na več mestih pod vodo in je bil ponekod celo prehod z avtom ogrožen. Pod vodo je bila tudi Lušečka vas. Konjiška proga, ki se vije po Dravinjski dolini, je bila od Loč pa tja do Žic vsa pod vodo.
Največ je trpela celjska okolica
Največ škode je napravila četrtkova povodenj po okolici Celja. V četrtek popoldne sta Savinja in Voglajna nevarno naraščali in je dosegla voda-proti večeru višek. Savinja je pri Celju nekoliko izstopila pod Starim gradom, pač pa je preplavila Sušnica polja in travnike na Ostrožnem, kjer je najbolj udarjen posestnik Ratajc. Voda mu je odplavila precej lesa ter orodja in s težavo je rešil živino.
Ložnica je prestopila bregove v Medlogu. Koprivnica je poplavila niže ležeči del Nove vasi, Cesto na Dobravo in Spodnji Lanovž.
Voglajna je zalila Zavodno in Cesto na Grad.
Hudinja je podrla v Škofji vasi nasip ter se razlila. Mnogo škode je povzročila poplava Bolske. Nekod po Savinjski dolini je Savinja izstopila ter poplavila polje, škoda po okolici Celja je tako velika, da jo bo ocenila posebna komisija.
Poplave tudi na Kranjskem
Podobno kakor po na kratko naštetih krajih Slov. Štajerske je gospodarila četrtkova povodenj po ostalih krajih Slovenije. Sava se je dvignila znatno nad navadno stanje, Ljubljanica je preplavila Barje. Hudo povodenj je povzročila Krka in še druge reke in večji potoki. Kranjsko so znatno odškodovali zadnji nalivi po njivah ter travnikih.
Ogenj je medtem popolnoma ugasnil. Nenadoma je zavladal mraz, a Erik tega ni opazil. Zleknil se je po tleh in polagoma zadremal. Ko se je ves premražen in od rose premočen zbudil, se je že svitalo.
Mladenič je vstal in se nekajkrat pretegnil, da bi razgibal kri v otrplih udih. Nato je poklical konja, ga osedlal in zajahal.
Konj je imel težavno nalogo, ker je bila pot strma in skalnata. Čim više sta se vzpenjala konj in jezdec, tem bolj svež je postajal zrak. V ozki dolini je še vladala tema, vrhove pa je že objemala rdeča zarja. Najbolj rdeči so bili najvišji vrhovi, ki so dajali videz, da se dotikajo neba.
Blisk se je vztrajno vzpenjal više in više. Naporna ježa je trajala že nekaj ur, a na plemeniti živali se še niso kazali niti najmanjši sledovi utrujenosti. Najprej bo zaostala drevesa, potem je zmanjkalo trave in cvetlic, ostale so samo gole, ostre skale. Po grebenu visoke gorske stene je vodila ozka steza, po kateri je Blisk korakal s tako gotovostjo, kakor more le konj, ki je navajen strmin in prepadov divje Sierre Nevade.
Naposled se je konj vzpel na najvišji vrh. Erik se jo na ozkem skalnatem izrastku ustavil in je pogledal v skrivnostno dolino, ki so jo pokrivali mogočni smrekovi gozdovi. Korito Nevade se je vleklo v nedogledno da-liavo. Nad snežniki, ki so se bliščali iz daljave, so plavale
lahke, svetle meglice. Konj in jezdec sta stala na obronku, ko bi bila izklesana iz kamna. Nad gorovjem se je razprostiralo mrzlo, modro nebo.
»Rajski dol«! Da, pravi nevadski raj! Koliko lovcev, covbojev in iskalcev zlata je že iskalo to dolino, ki je igrala tako veliko vlogo v pripovedovanjih potepuških junakov. Razen Erika in tistega moža, ki se je bil pred mnogimi leti v njem naselil, pozneje pa brez sledu izginil, ga ni nihče našel.
Erikov pogled je blodil po skalah, ki so venčale Rajski dol. Skalnate stene! Ogromne skale, ki so se pred neštetimi tisočletji nagrmadile skupaj. Skale so bile na vzhodni in južni strani rdeče, na severu pa temnosive. Kakor neustrašeni junaki so čuvale vhod v dolino. Spodnji deli gorovja so bili pokriti s temnimi smrekovimi in bukovimi gozdovi, vrhovi pa so bili goli. Na zapadni strani je bila dolina odprta in se je izgubljala v daljavi.
To skalovje je venčalo eno najlepših dolin na svetu — Rajski dol. Zrak je bil miren in kristalno čist. Erikov pogled je zablodil daleč proti zapadu. Iz doline se je slišalo čebljanje potoka in šelestenje listja. Zrak je bil nasičen z vonjem smrek in cvetlic. Vsa dolina je izžarevala očarljivo lepoto. Potok se je vil po dolini ko z biseri posuta steza. Bregova sta bila pokrita z grmovjem, tu in tam pa se je svetlikalo pet do deset belih vitkih dreves.
rija se je seznanila z nekim ameriškim misijonarjem, šla je z njim v Kanado, kjer je prebila osem let. Kasneje je prišla v Združene države, kjer je našla zatočišče v neki misijonski hiši ob lepi kalifornijski obali. Pravi, da ni bila še nikoli tako srečna kot je sedaj.
Tutankamen še vedno nima miru. Po vesteh iz Kaira so dragoceno Tu-tankamenovo mumijo prepeljali iz kairskega muzeja v neznan kraj v zgornjem Egiptu, da bi bila varna pred letalskimi napadi. Tutankame-novo mumijo sta 1. 1922. našla dva Angleža v Dolini kraljev. Ta najdba je bila takrat senzacija. Našli so jo po dolgoletnem delu sredi ogromnih zgodovinskih zakladov, številnih predmetov iz starega veka, dra-
Novice iz domačih krajev
80 letnica prior ja benediktinskega samostana. Dne 28. avgusta je dočakal 80 letnico preč. g. p. Viljem Rožman, prior benediktinskega samostana Št. Pavel na Koroškem in že dolgoletni oskrbnik samostanskih posestev v Mariboru in po okolici. Jubilant se je rodil dne 28. avgusta 1860 pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. Mašniško posvečenje je prejel 1. 1888. Deloval je kot mladinski vzgojitelj na šent-pavelskem gimnazijskem zavodu. Kmalu po prevratu je bil kot Slovenec poslan v Maribor za oskrbnika. Na tem odgovornosti polnem mestu vztraja pri popolni duševni čilo-sti in še precej krepkem zdravju do danes. G. jubilantu naše čestitke z željo, da bi dočakal v slovenskem Mariboru še več jubilejev!
50 letnica redovnih zaobljub. Zadnjo nedeljo, 25. avgusta, sta obhajala v mariborskem frančiškanskem samostanu 50 letnico slovesnih zaobljub: kaplan p. Severin Korošec in pridigar p. Emerik Landergott. V trajni spomin tega dne je bila zadnjo nedeljo kratka pozna pridiga v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Nato se je zbrala redovna družina in vabljeni tretjeredniki pri velikem oltarju. Po nagovoru preč. p. provincijala sta obnovila srečna jubilanta po lepo preteklih 50 letih tri svete obljube, nakar se je vršila slovesna služba božja z zahvalno pesmijo. K izrednemu jubileju izreka zglednima redovnikoma »Slov. gospodar« iskrene čestitke!
Šestletna deklica padla na kol. Šestletna Terezija Topolovec iz Pekla pri Mariboru je padla pri igri na prostem na kol in si je pre-parala trebuh. Hudo poškodovanega otroka so spravili koj po nesreči v bolnico.
Smrt otroka v mlaki. V Rogoznici pri Mariboru se je mudila pri svojem očetu Marija Zavec s tremi malimi otročiči. Odšla je k mlaki za gospodarskim poslopjem, da bi oprala krompir. Pri sebi je imeli triletno hčerkico Jožico, v sobi pa je pustila petletno Martiko in petmesečnega Frančeka. Pri delu je čula, da se majhen otročiček joče in je odbrzela k njemu. Ko se je vrnila zopet h krompirju, je zagledala Jožico v mlaki. Potegnila je otroka iz vode, a mu ni bilo mogoče več pomagati, ker je kmalu po rešitvi iz mlake izdahnil.
Smrtonosen skok iz vlaka. Blizu postaje Pragersko so našli ob železniškem tiru razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Glava je bila odrezana od trupla in je ležala 15 m stran. Ugotovili so, da gre za 34 letnega Jurija Krivaka iz Velikega Pogorištva pri Klanj-
cu ob Sotli. Krivak se je odpeljal v spanju v napačno smer. Ko se je prebudil in opazil, da se ne vozi pravilno, je skočil iz vozečega vlaka, ki ga je smrtno razmesaril.
Usodepolna udara strele. V zadnjem času so imeli ponekod po Slov. goricah mnoge nevihte z bliskom ter gromom. V okolici Sv. Lenarta v Slov. goricah je strela ubila enega moškega in omamila kravo. Na dvorišču posestnika Franca Jančiča v Šetarjevi je stal pod drevesom Ivan Avdulovič. Nesreča je hotela, da je urezalo ravno v tisto drevo in je Avdulovič obležal mrtev. V Radehovi je udarilo v drevo, pod katerim je stala 4000 din vredna krava posestnika Maksa šumana. Strela je kravo tako poškodovala, da jo je moral doklati.
Tovorni avto smrtno povozil 11 letnega fantka. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah se je zgodila smrtna nesreča, pri kateri je bil ob življenje 11 letni posestnikov sin Stanko Gregore. Igral se je na paši s svojim tovarišem, ko je pripeljal mimo tovorni avto. Fantka sta stekla za njim in se obesila nanj ter se peljala nekaj časa srečno. Na nekem ovinku pa je Stanka vrglo pred kolesa, ki so ga tako zmečkala, da je bil na mestu mrtev.

Avtomobil zdrobil posestniku nogo. Janez
Malek, 45 letni posestnik iz Hlaponcev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, se je peljal a kolesom. Ko je vozil skozi Pacinje, ga je podrl neki tovorni avto in mu zdrobil nogo.
Sreča v nesreči. Velika nevarnost za kmečka vozila in ljudi je železniški prelaz v Čreš-njevcu pri Gornji Radgoni. Te dni je pripeljal iz Radencev posestnik Jakob Novak eno-vprežni voz in je bil pri prelazu, ko je pripeljal predpoldanski vlak skozi presek, ki je tik podi križiščem. Strojevodja je dajal znak z žvižgom. Novak je že opazil v zadnjem trenutku grozečo nevarnost, skočil z voza in potegnil konja preko tira. Strojevodja je potegnil zavoro, vendar ni mogel preprečiti zadetka lokomotive v zadnji del voza. Stroj je zbil voz ob stran in ga poškodoval. Ženska, ki je bila na vozu, je še pravočasno skočila na tla, a si je pri skoku poškodovala nogo. Želja ta-mošnjega prebivalstva je, da bi železniška uprava ta tolikanj nevarni prelaz zavarovala, ker se je zgodilo na tem mestu že toliko nesreč.
Huda nesreča posestnikove hčere. Marija
Feuš, 20 letna posestnikova hči iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, je pomagala pri mlačvi. Pri delu je sp drsnila in zašla z levo nogo v mla-tilnico, ki ji je odrezala stopalo.
Nesreča pri podiranju drevja. Pred dnevi je Durič Anton iz Satahovc nekemu posestniku v
izključuje sončne opekline!
Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA-OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo po-rjavitev. Razen tega porja-vite hitro in lepo enakomerno.
Ultra-olje-Nivea deluje takole:
/vvv kratkovalovne (opekline povzročujoče) sončne žarke zadržuje /=, dolgovalovne (porjavitev povzročujoče) sončne žarke pa propušča
gocenosti itd. Mrtvi egipčanski vladar je počival tam 3000 let v veliki pozlačeni krsti iz dragocenega lesa, v katero je bil vložen sarkofag iz pe-ščenca in v njem zlata krsta. Obličje in gornji del telesa sta bila pokrita s krasno masko iz čistega zlata. Samo ta maska je bila tako dragocena, da bi lahko pokrila vse stroške odkopava-nja. Raziskovalci pa niso pustili mumije na kraju mrtvih, temveč so jo prepeljali po Nilu do Kaira in jo razstavili v muzeju. Egipčansko ljudstvo je to zelo obsojalo in zato so kmalu začeli govoriti o Tutankamono-vem prokletstvu, ki doleti slehernega rušilca miru mrtvega faraona. To vero je še potrdila nagla smrt članov eks-pedicije, ki je odkrila Tutankamonov grob. —
Med žuborenje vode se je mešalo žgolenje ptic. Vsi ti glasovi so se dvigali k Eriku kot nedosegljivo lepa pesem. Vmes je zadonelo veselo hrzanje divjih konj.
To je bil Rajski dol. Bog je milostno razprostiral nad njim svoje radodarne roke in ga je obdaril s tako rodovitnostjo, da je bil pravi blagoslov za ljudi in živali: vir veselja in življenja. Kaj vse bi mogle tu pridelovati marljive človeške roke! Zlato pšenico, najlepše sadje, sočivje, cvetlice; prebivalci bi živeli brezskrbno. V tej tihi samoti bi vsakdo čutil dih božji in bi živel v sreči in miru.
Erik je ves prevzet občudoval krasno naravno sliko in poslušal žgolenje ptic, žuborenje potoka in šelestenje listja. Vse to ga je omamljalo. Zdelo se mu je, da se nahaja v deželi sanj in se bo zdaj-zdaj zbudil.
Iz zamaknjenosti ga je vzdramil Blisk, ki je stresel z glavo.
Erik je potrepljal po vratu plemenito žival. Nato jo je rahlo udaril s koleni ob stran in ji govoril ko kakemu prijatelju.
»Naprej, Blisk! Pod nama je Rajski dol. Tam boš našel najboljšo travo in vodo. Tudi svoje tovariše, divje žrebce in krotke kobile, boš našel tam. In najina prijatelja Šlim in Noel naju pričakujeta. Naprej, ne boj se strme, skalnate steze!«
Blisk ko da je vsako besedo razumel. S plemenito,
ozko glavo je prikimaval in njegovo veselo hrzanje je odmevalo ko glas trombe.
Ježa je bila naporna, ker je bila steza zelo strma, in sicer tem bolj, čim niže sta se spuščala.
Erik je moral nazadnje razjahati in za uzdo peljati konja. V nižji legi je steze skoraj popolnoma zmanjkalo. S skale na skalo sta morala stopati in paziti, da nista zdrknila v prepad. Čez čas je mladenič spet zajahal. Konj je počasi stopal in se previdno spuščal niže in niže. Steza je zavila v ozko zaseko. Topot kopit se je odbijal ob skalnatih stenah in močno odmeval po ožini.
Soteska se je končala in potnika je zakril mogočen gozd. Tisočletna drevesa so dvigala svoje krone proti nebu. Po gozdu je odmeval ptičji koncert.
Blisk je veselo stopical. Erik ga ni priganjal; zatopljen je bil v misli in zdelo se je, da se ne meni za okolico.
Konj je nenadoma obstal in zahrkal. Erik se je vzdramil in pogledal okrog sebe. V razdalji kakih petdeset metrov je zagledal mogočnega medveda, ki je dostojanstveno križal stezo. Mladenič je ostal miren. Ni imel niti časa, niti volje za lov na medveda. On sploh ni ubijal živali samo iz lovske strasti. Medved je izginil med drevesi. Kmalu nato so priskakljale divje ovce. Ko so zagledale konja in jezdeca, so hitro izginile.
Gozda je naposled zmanjkalo. Pred jezdecem se je odprl v obliki podkve Rajski dol v svoji krasoti. Erik je
Soboti pomagal podirati drevje. Ko sta že drevo precej podžagala, je Durič splezal na drevo t namenom, da bi pritrdil nanj vrv, s katero bi uravnala padec drevesa, da ne bi napravilo Škode. Drevo pa se je z njim vred zrušilo in je Durič dobil hude notranje poškodbe. Zdravi se v bolnici, a je malo verjetno, da bi popolnoma okreval, čeprav mu to iz srca želimo.
žrtev mlatilnice. Nedavno smo na tem mestu poročali o smrtni nesreči Sedonja Janeza iz Rakičana, a zopet nesreča ni mirovala ter je zahtevala življenje komaj 35 let starega mehanika Golob Ivana. Imenovanega je trans-misija mlatilnega stroja po nesrečnem naključju pograbila in potegnila s seboj. Pri tem mu je polomila več reber ter mu je prizadejala hude notranje poškodbe, zaradi katerih je v groznih mukah kmalu izdihnil. - V Veščici pa je podajal snopje vlagaču mlatilnice delavec Virag Jurij iz Odranec. Iz neznanega razloga je vtaknil levo roko v žrelo stroja, ki mu jo je nad laktom odtrgalo. Zdravi se v sobošl-i bolnici.
Otrok pod motornim kolesom. Pred dnevi se je peljal skozi V£nčo vas v Slov. Krajini neki motorist iz Sobote. Nič hudega sluteč se je peljal skozi vas, ali naenkrat je pribežala z dvorišča štiriletna hčerka posestnika Vogrin-čiča, ki jo je motorist podrl ter ji prizadejal hude poškodbe po glavi.
Mlada ženska smrtno ponesrečili, v apnenci. Pri posestniku Klar "raku v Dobrniču pri Sv Andražu pri Velenju so gasili apno. V apne-no jamo je padla 26 letna Kristina Klančnik. Koj po nesreči so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je pa podlegla prehudim opeklinam po vsem telesu.
Ponesrečil pri reševanju samomorilca. Izpod vrha Ojstrice je pomagal nositi truplo Save Veliča iz Zagreba, ki si je sam končal življenje pod vrhom Ojstrice, 36 letni drvar Peter Štebe iz Solčave. Pri prenašanju po težavni poti je padel in si je zlomil desno nogo. Štebe se zdravi v celjski bolnici.
Ob roko pri mlatvi. Franc Šukelj, 64 letni sodarski mojster pri Sv. Krištofu nad Laškim, je vlagal v mlatilnico žitno snopje. Zašel je predaleč in mlatilnica mu je odtrgala levo roko v zapestju.
S kolesa padel in se ubil. 201etni Bojan Cuz-nar, sin železniškega uradnika v Šiški pri Ljubljani, je padel tako nesrečno s kolesa, da si je prebil lobanjo in je kmalu po prepeljavi v bolnico podlegel poškodbi.
Most se je zrušil pod kolesarjem in je ta utonil. 28 letni sodni sluga v Logatcu Tomaž Lampe se je vračal med dežjem na kolesu po opravljenem opravku iz Zirov nazaj v Logatec. Čez potok Hleviščica je vodil do spomla-
di betonski most, ki se je pa zrušil in so zgradili lesenega. Ko je privozil Lampe dopoldne na ta most in je že bil na sredini, se je zrušil in kolesarja je odnesel močno narasel hudournik. Lampe je utonil.
Pri avtomobilski nesreči trije potniki hudo poškodovani. Pri vasi Sp. Otok blizu Radovljice »e je zgodila v noči huda avtomobilska nesreča. Novi avto Franca Zaletela iz Št. Vida nad Ljubljano je vozil iz Bleda proti Ljubljani. Avto je šofiral Jožef Jerina. Z njim so bili še njegova žena, brat in še neka druga gospa in gospodična. Avto je zdrknil v obcestni jarek, zadel ob hrib in se postavil navpično. Vsi potniki so dobili hude poškodbe.
Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Na rojstni dan kralja Petra II., v petek, dne 6. septembra, bo v Ljubljani v parku na Kongresnem trgu odkrit veličasten spomenik kralju Aleksandru. Za to priliko se vršijo velike predpriprave. Odkritju spomenika bodo prisostvovale razne organizacije in društva iz vse Slovenije. Da bi bila udeležba naroda čimvečja, je dovoljena četr-tinska voznina v Ljubljano.
Tiskovno društvo za Prekmurje. V četrtek, 22. avgusta, je bil v Turnišču ustanovni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva za Prekmurje. Občnega zbora se je udeležila duhovščina iz obeh dekanij in drugi katoliški inteligenti. Gospod Klekl, lastnik katoliškega tiska v Prekmurju, je predal temu društvu lastništvo našega tiska. Za ravnatelja društva je bil izvoljen dekan gospod Jerič iz Turnišča. V odboru so razen g. dr. Klara sami duhovniki. — V kratkem bo začela v Murski Soboti poslovati tudi zadružna tiskarna, ki bo tiskala naš katoliški tisk. Bog blagoslovi započeto delo. — Gospod Klekl Jožef, dosedanji izdajatelj našega tiska, je bil pa soglasno izvoljen za častnega predsednika tisk vnega društva.
Zagorje ob Savi sedež nove dekanije. Dne 21. avgusta je dobila novoustanovljena deka-nija Zagorje ob Savi dekana v osebi tamoš-njega župnika g. Frana Markeža. Pod območje nove dekanije spadajo žopnije: Čemšenik, Sv. Planina, Št. Gotard, Radeče, Svibno,
Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpo-loženjem za jed zaradi zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda. Zelo pogoste se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda pr; posebno koristni domače sreč" vo, kadar gre za to, da se zjutr j -čisti prebavni kanal s salinsHm sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35.
Št. Jurij pod Kumom, Dobovec, Št. Lambert in Kolovrat.
Žitna skladišča. Že dalje časa zasledujemo v časopisih poročila o zidavi skladišč za žito in sedaj se celo navajajo imenoma kraji, kjer bodo ta skladišča postavljena, iz katerih želijo oblasti preskrbovati prebivalstvo pasivnih, nežitorodnih pokrajin s cenenim zrnjem za prehrano prebivalstva. Nikjer pa ni sledu brige za Haloze in Slovenske gorice v tem oziru in to spoznamo iz opustitve žitnega skladišča, ki bi moralo biti v Ptuju kot središču pasivnih krajev tega dela Slovenije. Prosimo Kmetijsko zbornico in g. bana ter vse činitelje, da se ta prezir odpravi. Isto je s sadnimi skladišči, ki naj se zidajo v sadjarskih središčih in blizu postaj.
Uspešno reguliranje Drave pri Budini pod Ptujem. Regulacijska dela na Dravi pri Budini pod Ptujem so že peti mesec v polnem teku. 130 delavcev je na delu na dolžino 1 km, ki je bila izlicitirana od ljubljanske tvrdke Aleksander Pretner za tri milijone dinarjev. Od valov najbolj ogroženo nabrežje na levem bregu bo zaščiteno s šestimi traverzami, od katerih bo ena dolga 174 m. Posrečilo se je zagraditi mali rokav, kjer je višinska razlika vodne gladine dva in pol metra. V par mesecih se je rokav pred pregrado tako za-prodil, da je mestoma že videti ledino. Upati je, da bo že prihodnje leto Drava v tem odseku toliko uravnana, da ne bo povzročala več škode. Resno so že bila ogrožena polja in domovi od Budine do Stojncev. Drava je v tem območju naglo razširjala svoje korito, ki presega širino 600 metrov. Predvsem pa se je zaganjala v mali rokav ob levem obrežju. V par letih ga je tako razširila, da so morali most čez rokav prestaviti precej niže. Tam, kjer je vodil prej most, je zdaj razširjen rokav za par širin starega mosta in je bila pred durmi nevarnost, da bi usmerila Drava svoj glavni tok v ta rokav, kar bi pomenilo uničenje naselij od Budine do Stojncev. Terenska hidrotehnična sekcija v Ptuju ima izdelan načrt regulacijskih del na Dravi od Maribora do Ormoža. Po tem načrtu bo sčasom odkazano deroči Dravi 126 metrov široko.in 4 metre globoko korito.
Velika dobrota za Haloze. Prastara rak-rana za Haloze je pomanjkanje zdrave pitne vode. Večina Haložanov mora hoditi po vodo v grabe, ali pa celo v mlake. Tudi letos, ko preživljamo eno najbolj deževnih let, po Halozah ni dobre vode, ker pač ni pravih studencev. Pred nedavnim pa je bil s pomočjo banovine in domačinov na Belskem vrhu pri Zavrču dograjen nov velik javni vodnjak, ki ima celo napajališče. Vode iz tega vodnjaka se že poslužuje do sto haloških družin.
med brinjevim grmovjem ustavil konja. Prisluhnil je in obenem pozorno pogledal okrog sebe.
Na mladeničevem obrazu se je bralo razočaranje. Pod vodstvom Šlima in Noela je bil poslal naprej svoje najzanesljivejše covboje s čredo plemenitih konj, ki jih je hotel v Hillu prodati. Možje so jezdili po krajši in boljši poti in bi že morali biti tu. Razjahal je in se sklonil k tlom. Tako je šel po stezi za kakih dve sto korakov. Njegove ostre oči so našle na skalnatih tleh sledove konjskih kopit. Iz tega je sklepal, da so njegovi ljudje že prispeli.
Vrnil se je h konju in tuhtal. Čemu možje niso na dogovorjenem mestu? Šlim in Noel nista človeka, ki se brez vzroka ne bi držala dogovora. Erik je slutil, da se je moralo primeriti nekaj nenavadnega. Hodil je med grmovjem sem ter tja in oprezoval. Nenadoma je zagledal tanek stolp dima, ki se je dvigal iz Rajskega dola proti nebu. Zmajal je z glavo. Taborski ogenj? Morda so se njegovi covboji hoteli tem ljudem izogniti ? To je verjetno.
Erik je samo c^vak*at videl Rajski dol. Prvič slučajno, ko je zasledoval divje konje. Dol je tako odročen, skrit in nedostopen, da je med tisoč ljudmi morda eden, ki bi ga tako slučajno našel ko on. Kdo je ta? Komu je prišlo na misel, da je zavil s steze in se po skoraj neprehodnih strminah spustil v to samotno dolino? Saj je ta del Sierre Nevn.de neoblir^en. Z druge strmi na nihče
ni mogel najti steze, če ni imel takega tlorisa, kakor si ga je napravil Erik. Indijancev ni bilo v teh krajih. Kako so torej prišli ljudje v Rajski dol?
Erik je bil nejevoljen. Vrnil se je h konju, zajahal in počasi jezdil v dolino.
_ Kmalu je zagledal novo domačijo. Na obsežnem dvorišču, ki je bilo obkroženo z debelimi cedrami, so se pasli konji. Pred vhodom na dvorišče je stal mož, s cigaro v ustih in širokokrajnim klobukom na glavi. Roke je skrival v hlačnih žepih. Nepremično je zrl v daljavo in zdelo se je, da je opazoval mladeniča.
Erik je skočil iz sedla in peljal konja za uzdo za seboj. Šel je proti hiši. Zdelo se mu je, da moža pozna, a vendar ni vedel, ob kaki priliki sta se srečala. Mož se mu sploh ni dopadel, čeprav je bil močen in mlad, kar je Erik zelo cenil pri sinovih divjine. Štel je kakih trideset let. Bil je zelo vitek, toda širokih pleč. Na sebi je imel pisano volneno srajco, ki je bila napeta na mogočnih prsih.
Čim bolj se je mladenič bližal možu, tem bolj je raslo v njem spoznanje, zakaj se mu ne dopade. Z roko je previdno potipal težki samokres, ki je tičal za pasom. Za obotavljanje in razmišljanje ni bilo časa, zato se je mirno bližal možu. Ta se je hlinjeno sladko nasmehnil in dejal:
»Dober dan, Erik Folkman!«
(Dalje sledi)
Najprej je umrl lord Car-narvon po zastrupitvi krvi. Pičila ga je neka strupena muha. Kmalu za njim so pomrli še drugi sodelavci, ki so raziskovali Tutankamo-nov grob. Zdaj so Tu-tankamonovo mumijo zopet preselili in ljudstvo domneva, da jih bo za to doletela Tutankamonova kazen, ker mu še v smrti ne dajo miru.
492 starčkov nad 90 let starih je umrlo lani v Londonu. Med njimi je bilo 165 moških in pa 326 žensk.
Za bolezen, ki zahteva najvišje število žrtev, velja malarija. Za malarijo umre v Indiji vsako leto več nego 1 milijon ljudi, na Kitajskem tudi najmanj toliko, nadaljnji milijon žrtev zahteva močvirna mrzlica v drugih deželah zemlje.
Požari
V	Mihovcah pri Cirkovcah na Dravskem polju je začelo goreti pri posestniku Antonu Vuku. Ogenj je vpepelil v kratkem času stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Iskre so preskočile tudi na sosednje gospodarsko poslopje posestnika Fr. Pršuha. Končno se je vnela še sosedova hiša in pogorela. S poslopji vred je uničenih precej živil in krme. Vuk je oškodovan za 20.000 din, Pršuh pa za 30.000 din. Zavarovalnina je malenkostna.
V	Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je izbruhnil v noči ogenj pri posestnici Katici Za-vec. Požar je preskočil na hišo soseda Izidorja Horvatiča. Horvatičeva žena se je opekla po vsem telesu in so jo prepeljali v bolnico. Skupna škoda znaša krog 40.000 din.
V	št. Vidu pod Ptujem je uničil ogenj ostrešje na hiši posestnika Franca Koletnikač Gasilci so Ogenj še pravočasno pogasili in preprečili večjo nesrečo.
Proti večeru se je pojavil v Račah pri Prager-skem rdeči petelin na strehi gospodarskega poslopja posestnika Antona Marčiea. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko hišo, ki je pod isto slamnato streho. Zgoreli sta obe poslopji in je oškodovan pogorelec za 15.000 din. Močan veter je zanesel iskre še na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Ivan Lenarta. Zaneteno po-slopje je pogorelo, oteli pa so Lenartu hišo.
Smrtna žrtev pretepa. V Vinički vasi pri Koreni v župniji Sv. Barbara v Slov. goricah so se fantje v pijanosti sporekli in stepli. V pretepu je dobil 26 letni Franc Robič zabodljaj v vrat. Zabodenega so prepeljali koj v mariborsko bol-
Spored velike slovesnosti in vabilo nanjo
V nedeljo, 1. septembra, bomo v Nazar^ih praznovali slovesen in pomemben dan, pomemben ne samo za naš prelepi kraj, ampak prav tako za vso gornjo Savinjsko dolino. Na ta dan bo blagoslovitev in slovesna otvoritev novih železobetonskih mostov in ceste preko Savinje ob gradu Vrbovec ter »Tomičevega« mostu preko Drave. Slovesnosti se bo udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen. Ob 9 bo sprejem g. bana, blagoslovitev in otvoritev ceste in mostov. Po otvoritvi bo sv. maša na prostem pred gasilskim domom, nakar sledijo pozdravi merodajnih činiteljev in zastopnikov raznih društev. Blagoslovitev in sv. mašo bo opravil dekan in župnik iz Rečice ob Savinji g. msgr. Alfonz Požar.
Prireditelj, Okrajni cestni odbor, vabi vse krajevne organizacije, da se slovesnosti v največjem številu udeleže, enako pa tudi vse Gornjesavinjčane, saj se vsi zavedamo, kako slovesen mora biti ta dan, ki bo pokazal ne samo delo, napredek in važnost vse gornje Sa-
üradke tedenske novice
Po zgledu Nemčije je napovedala Italija Angliji blokado ali zaporo, ki se nanaša predvsem na angleške kolonije. Italijanska vlada je poslala tozadevno sporočilo vsem nevtralnim državam, ki vzdržujejo pomorske zvez® z angleškimi kolonijami.
Po sporazumu med Romunijo in Bolgarijo bo
izpraznila Romunija Dobrudžo do 10. oktobra tega leta.
Vodja rajha Hitler je vključil poljsko gubernijo v Nemčijo kot odgovor Londonu, ki še varuje v svojem okrilju poljsko vlado kot vojno zaveznico.
Miron Taylor, osebni zastopnik ameriškega predsednika Roosevelta pri Vatikanu, je. bil odpoklican, ker je njegovo odposlanstvo končano.
Z vladno odredbo je bilo 150 francoskih generalov upokojenih. Upokojitve so v skladu z določili premirja z Nemčijo in Italijo.
Razmere med Anglijo in Španijo so se zbolj-šale, ker je obiskal španski vojaški guverner Al-gecirasa general Grande 21. avgusta po naročilu španske vlade guvernerja angleške trdnjave Gibraltar. Španskega generala je pozdravilo ob prihodu 17 topovskih strelov.
Šef ameriškega generalnega štaba general Marshal je povabil v Zedinjene države za mesec oktober načelnike generalnih štabov in druge višje častnike vseh 20 ameriških republik. Gre za vojaško sodelovanje celotne Amerike.
Romunsko-madžarska pogajanja, ki so bila prekinjena v Turn-Severinu, se bodo nadaljevala v nekem madžarskem mestu.
Grčija je poklicala pod orožje 4 popolne letnike rezervistov.
Pričakovati je v kratkem preosnovo Petaiuove francoske vlade in sestanek med nemškim mar-
!" šalom Göringom in francoskim vojnim ministrom Weygandom v Berlinu.
nje banovine in g. bana za napredek tega na- Nemški gospodarski krogi trdijo, da ima Nem-šega gozdnega in turističnega predela Slove-i «ja dovolj hrane in da se bodo tudi ostale evrop-
nišnico, kjer pa mu niso več mogli rešiti živ-< ljenja.
Po enem mesecu razkrinkana detemorilka.'
22 letna služkinja Neža Golenko iz Kaple pri Sv.' Juriju ob Taboru se je vračala 29. julija iz cel j-' ske bolnišnice z zdravim novorojenčkom. V Graj-' ski vasi blizu potoka Bolska je otročička zada-' vila in trupelce pokopala. Svojemu gospodarju,' pri katerem je služila, je lagala, da je oddala' otroka neki ženski v vlaku, da ga bo redila. Ko; 30 zvedeli orožniki za nečloveško dejanje, so pri-] jeli Golenkovo, ki je zločin priznala in je bila' predana sodišču.
Podivjanost rodila zločin. Proti večeru se je( pojavila pred hišo male posestnioe Katarine Str-< nad na Veterniku nad Kozjim gluhonema ne-j znanka, ki bi najbrž bila rada tamkaj prenočila.) Strnadova je pozvala 30 letnega pijanega po-| sestniškega sina Janeza Moškona z Veternika, naj spravi neznanko dalje. Ker Moškon ni nič j opravil z besedo, je zagrabil palico in je z njo( začel udrihati po beračici, ki se je zvrnila v ap-neno jamo. Neznanko so potegnili že mrtvo iz< apnence in so jo zvalili po strmini, da je obležala) na trati, kjer so jo pozneje našli. Orožniki so< prijeli radi tega zločina in izročili sodišču: Mo-| škona, Stmadovo in Jakoba Resnika z Veternika, ki bi naj bil pomagal potegniti že mrtvo revo* iz jame.
Vlom v župno cerkev. V Artičah pri Brežicah* je bilo v noči vlomljeno skozi zakristijo v župno ] cerkev. Vlomilci so odnesli iz tabernaklja mon-štranco z Najsvetejšim in ciborij, katerega so' pa izpraznili v žagradu. Poleg tega so še ukradli' dva mašna keliha in en prazen ciborij. Skupna] škoda znaša 12.000 din.
vig prometa v Gornji Savinjski dolini
nije, ki bo odslej še trdneje povezan ne samo s splavarstvom, ampak tudi z za nas tako važno prometno in gospodarsko žilo — cesto z ostalimi predeli Slovenije in Jugoslavije.
Pomen novih prometnih zgradb
Novi železobetonski mostovi — štirje so — trije manjši, ki vodijo preko strug in odtokov Savinje, in glavni 64 m dolgi nad glavno strugo Savinje speljani »Ribičev« most tik ob gradu Vrbovec, ter na novo preložena cesta, so bili dograjeni v glavnem že lansko jesen. Zadnja cestna dela pa so bila končana letošnjo pomlad. Stroški zgradbe so znašali din 1,493.239, gradilo pa je podjetje inž. A. Umek iz Ljubljane. Pogoji za gradbeni rok so bili določeni do 1. avgusta 1940, toda nujnost novih prometnih objektov — saj je bil stari le-
ske države lahko prehranile.
Turške oblasti so podvzele Izredne vojaške ukrepe. Vsi mostovi in kolodvori so zastraženi od vojaštva.
Angleška vlada je naročila v Kanadi posebna oklopr.a letala, katera so izredno okretna in prekašajo po brzini dosedanje bombnike. Ta letala bodo posegla v najkrajšem času v borbo proti Nemcem.
Zlato portugalske Narodne banke so prepeljali v Njujork.
V Nemčiji so izdelali največji avtobus na svetu, ki je dolg 21 m in prireje* za 100 potnikov.
Nemški častnik je našel na cesti v zapuščenih avtomobilih blizu francoskega mesta Clermont-Ferranda klobuk Napoleona.
Pred 150 leti, leta 1790., se je posrečila davčnemu izterjevalcu Jožefu Hardtmuthu na Dunaju zmes grafita, ki se uporablja še danes za svinč-
"" t*	~ ~ j - ~ ■	--'j j----.. ^— - - - ¿iiica
seni most v skrajno slabem stanju in kot takfnike. nepremostljiva ovira zelo velikemu prometu ( Japonska letala so skoraj čisto porušila začas-v Savinjski dolini — ugodni vremenski in te- no prestolnico Cangkajšekove Kitajske čungking.
Izvor šaha. Kraljevska igra, šah, izvira nedvomno iz Kaldeje in Babilona. Njegovo ime izhaja sicer iz Perzije, kajti šah pomeni v perzijskem jeziku toliko kakor kralj. Kraljevska Igra se je razširila od vzhoda na zapad. Kronike govorijo, da so že Grki pred Trojo igrali šah. Domnevajo, da je šah iznašel modrijan Fi-lometer ali Xerxes v dobi vlade babilonskega kralja Evilmerodaha. Igra se je kmalu zelo razširila in je bila znana med Rimljani, pozneje pa tudi med Arabci. V dobi vlade cesarja Karla Velikega so jo poznali tudi že na bizantinskem in francoskem dvoru. Najbolj popularna pa je postala med križarskimi vojnami, ko je prišel zapad v neposreden stik z vzhodom.
18
Mogočni Jurij
Povest iz domačih hribov *
»Sedemred tavžent in eno krono,« se je tedajci oglasil slinav glas od zadaj.
Hrupen smeh je zadonel.
Tisti, ki je namaknil krono, ni bil nihče drug kakor Špetinov Matija.
»Sedemdeset tisoč in dvajset kron,« je dodal advokat zaničljivo.
»Sedemred tavžent ena in dvajset kron.«
»Sedemdeset tisoč trideset kron.«
»Sedemred tavžent ena in trideset kron.«
»Sedemdeset tisoč petdeset.«
»Sedemred tavžent ena in petred.«
Tako je šlo dalje, advokat je namikoval po dvajset, Matija po eno krono, v dvorani pa se je vse krohotalo. Dosegla sta sedemdeset tisoč in dve sto kron. Matija je spet namaknil eno krono, tedaj pa se je advokat obrnil in zadri tja v kot zadaj:
»Doklej še mislite uganjati to - ro komedijo?«
»Če so gospod dohtar nori, jim mora biti komedija prav,« mu je Matija zasolil.
»He, vi, pazite, kaj govorite! Tožil vas bom zaradi žaljenja časti.«
»Jaz bom vas tožil zaradi žaljenja časti; potem se bo izpričalo, kdo je nor, vi ali jaz.«
Po dvorani se je vse krohotalo, ko sta se dajala advokat in Matija.
»Sedemdeset tisoč dve sto petdeset,« je ponudil advokat.
»Jaz dam deset krajcarjev več,« se je oglasil Matija.
»Hoho, le drži, Matija! Le drži!« so mu klicali. — Drugi so vpili: »Le še več, Hudnik! — Le še! ... Hahaha.«
»Sedemdeset tisoč dve sto šestdeset.«
»Jaz dam deset krajcarjev več.«
»Dve sto sedemdeset.«
»Deset krajcarjev več.«
»Vrag! Tri sto!«
»Deset krajcarjev več.«
Vsa dvorana se je krohotala. Še sam sodnik se je komaj držal, da ga ni posilil smeh.
»Gospod sodnik, napravite tej norčiji konec!« je zahteval advokat, ves rdeč od jeze. »Saj vas ima za norce. Sicer pa so tako nizki namiki proti zakonu in ne veljajo; po krajcarjih ne sme dodajati.«
Tedaj se je sredi med mestnimi dvignil častitljiv gospo;] in se je obrnil k clr. Hudniku:
renski pogoji ter tudi velika delavnost podjetja, ki je gradilo, zlasti pa pomoč in naklonjenost uprave gornjegrajskih posestev ljubljanske škofije z ing. Lojzetom Žumrom na čelu, so veliko pripomogli, da so bila vsa dela "končana v tako kratkem času in da ni bilo nikakega večjega zastoja v prometu, ki bi sicer nujno sledil, kar je bilo posebno važno v lanski jeseni in letošnji pomladi, ko je bil tako močan izvoz lesa.
Kolikega pomena je za naš kraj in prav tako za ves gornjegrajski okraj, ki obsega vso gornjo Savinjsko dolino, novi most in z njim ustvarjeno novo važno cestno križišče, pa bodisi v gospodarskem ali turističnem oziru, bo lahko spoznal vsak tujec že ob samem pogledu na krasne in veličastne naprave, ko se približa biseru gornje Savinjske doline — Na-zarjam.
Koliko več pa vedo o tem ostali krajevni činitelji, zlasti industrijski in turistični, kmetje, splavarji, podjetniki in prevozniki, o tem pa lahko sodijo samo oni, ki poznajo gospodarski pomen gornje Savinjske doline.
Nazarčani znajo ceniti novo pridobitev
In kako znamo ceniti Nazarčani sami to novo pridobitev, ki je še bolj povzdignila lepoto in slikovitost našega kraja in dala še močnejši pečat gospodarskemu razvoju tega važnega industrijskega, prometnega in v bližnji bodočnosti tudi turističnega središča gornje Savinjske doline, pa se lahko prepriča vsak, ki pride v Nazarje. In tudi ni človeka, ki se ob pogledu na Nazarje ne bi čudil skladnosti pokrajine z novimi napravami, ki so bile ustvarjene z resnim in skrbnim delom.
s vel
Ameriška oboroževalna mrzlica. Od 10. maja, ko so začeli Nemci svoj zmagoviti bliskoviti vojni pohod na zapad, se je polastila Združenih ameriških držav prava oboroževalna mrzlica, ki je podobna pred desetletji po Ameriki razširjeni zlati mrzlici. Tovarne za izdelovanje letal poganjajo iz tal kakor nekoč mesta iskalcev zlata na zapadu Amerike in na severnem polotoku Alaska. Vsako večje in že opuščeno poslopje popravijo z vso naglico in ga spremenijo v oboroževalno tvor-nico. Izračunali so, da bodo posedale Združene države v enem letu več tvornic za strelivo kakor celotni ostali svet. Vse tekstilne tvor-nice se ukvarjajo poleg izdelovanja tkanin s produkcijo streliva in raznih kemičnih izdelkov, kateri se potrebujejo za razstreliva. Ne-
dvomno so se prebudile Združene države dne 10. maja, ko so vdrli Nemci na Holandsko, iz povojnega spanja. Uredbe in zakoni, za katere bi bila sicer potrebna leta, kar dežujejo iz Washingtona in dežela, čeprav še ni v vojnem stanju, se pokori radevolje posegom v tolikanj poudarjano ameriško svobodo.
Mehiški katoličani so boj dobojevali ter dosegli zmago. Dolgo let so trpeli raznolika, tudi krvava preganjanja. Pa niso klonili v duhu in s svojo vztrajnostjo so zmagali. Ta zmaga kajpada ni popolna. To se bo zgodilo šele takrat, ko bodo levičarske (framasonsko-so-cialistično-komunist.ične) stranke premagane ter bodo katoličani zavzeli njihovo mesto v
javnem življenju. Tako daleč pa razvoj še ni napredoval. Levičarji so samo odložili orožje ter ne vodijo več javnega nasilnega boja zoper katolicizem. Proticerkveni zakoni so še vedno v veljavi, toda ne izvajajo se več tako strogo. Cerkve so večinoma vse odprte, javno bogoslužje se zopet lahko vrši, duhovniki so se vrnili v državo. To veselo vest so mogli duhovniki in zvesti katoliški verniki sporočiti sv. očetu, ko so bili nedavno od njega sprejeti v avdienci. Obenem pa se vodilni krogi mehiškega katolicizma ne vdajajo varljivim nadam, ker dobro vedo, da je levičarski sovražnik ne samo nasilen, marveč tudi lokav. Zato so ostali na oprezi.
Eden glsBVBiEli organizatorjev boljševizma
Iz Mehike je prispela vest, da je bil v tamkajšnji prestolnici izvršen atentat na Trocke-ga, ki je bil eden od glavnih organizatorjev boljševizma, a je živel že dolgo let v pro-gnanstvu.
Kje in kako je bil izvršen napad?
Napad je bil izvršen v vili pri mestu Mexico, v kateri je stanoval Trocki. Morilec je prihajal že nekaj časa na Trockijev dom in
V Mexici umorjeni Trocki
se je izdajal za njegovega prijatelja, v resnici pa je bil najet od Stalinovih zastopnikov.
Dne 20. avgusta je ta »prijatelj« udaril Trockega nenadoma z zidarski sekirici podobnim kladivom po glavi. Ko je udaril napadalec žrtev prvič, je imel Trocki še toliko
¡moči, da je skočil proti vratom in jih skušal zapreti, da bi obračunal z atentatorjem. Toda napadalec je bil urnejši kot 60 letni Trocki in je zamahnil še parkrat po njegovi glavi.
Zadnje besede Trockega
Trockega so prepeljali po atentatu v brezupnem stanju v bolnico, kjer se je 21. avgusta tik pred smrtjo zavedel in izrekel besede:
»Prepričan sem, da bom umrl. Obdolžujem Stalina za ta umor. Stalin je potreboval mojo smrt, ker pripravlja zadnji odločilni napad.«
Kdo je napadalec? Atentatorja je policija prijela. Izpovedal je, da se piše Frank Jackson. Je francoski Žid, ki se je izdajal za časnikarja in kemika in je prišel pred nedavnim v Mexico.
Ameriška policija je prijela morilčevo ženo Silvijo Agalov, ki živi v Njujorku. Aga-lova je bila nameščena v Trockijevem tajništvu, ko je živel Trocki v Parizu. Že tedaj se je spoznala z atentatorjem Jacksonom. Pred kratkim sta prejela Agalova in Jackson ogromno vsoto denarja iz Moskve. Morilec je tudi točno nastopal po navodilih, katera je prejemal od moskovskega vodstva komunistične stranke.
Iz življenja in delovanja umorjenega Lev Davidovič Trocki se je pravilno pisal Leib Bronstein. Rojen je bil blizu Nikolajeva v Ukrajini 7. novembra 1879 kot sin židovskega veleposestnika. Že v dijaških letih ga je carska policija zaradi revolucionarnega delovanja leta 1899. poslala v Sibirijo, od koder je leta 1902. pobegnil v Anglijo. Leta 1903. se je pridružil manjševikom. Ko je bila leta 1905. revolucija, je bil predsednik petrograj-skega sovjeta. Vendar je bil kmalu ujet ter
»Dovolite, da vas opozorim: zakon ne pravi nič o tem, koliko mora kdo pri licitaciji namakniti, da je veljavno. Vsak znesek, naj je še tako nizek, je veljaven.«
»Kaj pravite? Kdo pa ste vi?« ga je ošinil doktor Hudnik.
»Moje ime je doktor Kotnik, advokat iz Celovca.«
Hudnik je klecnil, ugriznil se je v ustnice in se okorno priklonil. — Poskusil je in udaril na druge itrune.
»Saj revež še tisočaka ne spravi vkup,« je zaklical; »najprej naj dokaže, da more plačati, preden naj bi njegove neresne ponudbe obveljale!«
»Sem jaz tudi še tu; midva sva skup kupca,« se je oglasil Blaž, Matijev brat.
Matija pa, ki je ves čas zijal skozi svoj rešpetin na bližnje hribe, je dejal mirno, pa tako, da se je čulo po vsej dvorani:
»Če imam sam premalo denarja, mi ga dohtar Kože-derec posodi po petnajst procentov, kolikor ga hočem.«
Vse se je zakrohotalo.
Potem so spet začeli križem poprek vpiti:
»Prav tako, Matija!...« — »Za Matija sem jaz porok. ..« — »Jaz tudi!« — »Jaz tudi!« — »Matija velja za tri Hudnike.« — »Matija Ima denarja ko slame.« — »Matija, ne daj se advokatu!« — »Ne kaži mu mošnje; drugače te obere.«
»Ha-ha-ha! Ha-ha-ha!«
V ta hrušč se je zadri kanclist:
»Sedemdeset tisoč tri sto kron in deset krajcarjev k prvemu — k drugemu ...«
»Sedemdeset tisoč štiri sto kron,« je udaril Hudnik srdito. ,
»Jaz dam en krajcar več,« se je oglasil Matija iz svojega kota.
»Ha-ha-ha-ha, hahahaha ...«
»Sedemdeset tisoč pet sto.«
»In še en krajcar.«
»Sedemdeset tisoč sedem sto.«
»In še en krajcar.«
»En in sedemdeset tisoč.«
»In še en krajcar.«
»Vi ste goljuf!« je zdivjal advokat. »Vam ni za kup, vi bi le meni radi visoko nagnali.«
»Ne, jaz bi le hudika rad nagnal.«
Hahaha — hahaha.
»Pa ga dolgo naganjate,« se je nekdo oglasil.
»Za dobro reč je treba časa,« je odgovoril Matija. »Pa mi za eno uro dol ali gor ne gre.«
Dvorana se je stresla od krohota.
»Živijo, Matija! — Le drži ga! «— Pokaži mu, Kože-dercu!«
šah se je kmalu razširil tudi v srednjo Evropo. Že v 14. stoletju je bil zelo razširjen na češkem. Tedaj je ta igra veljala za grdo razvado, kakor kvartopirstvo. To sprevidimo iz pridig Jana Husa, ki je obsodil šahiste in jih uvrščal med druge grešnike. V srednjem veku šahovske figure niso bile takšne, kakršne so dandanes. Šahovnica je v srednjem veku predstavljala mesto Babilon. Rob šahovnice je pomenil mestno obzidje. Mesto, ki je bilo pravokotno, je imelo na vsakem oglu po en trd-njavski stolp. Vsa igra je predstavljala dvoje kraljestev, ki sta si stali nasproti in sta imeli mejo po sredi šahovnice. V splošnem se je šahovska igra razširila šele v 19. stoletju, ko so tudi začeli ustanavljati
SpoEninja|ino se y molitvah rajnih!
poslan v izgnanstvo v Tobolsko gubernijo, od koder je leta 1907. pobegnil na Dunaj, kjer je bil novinar. Leta 1914. je Sel v Švico, pozneje v Pariz, od koder je bil leta 1916. izgnan v Ameriko. Po izbruhu revolucije leta 1917. je prišel nazaj v Rusijo. V juliju je vstopil v Leninovo boljševiško stranko ter bil eden izmed glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je pripeljala boljševike na oblast. Trocki je postal ljudski komisar za zunanje zadeve (zunanji minister) ter je vodil sovjetsko zastopstvo pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem. Od marca 1918. je bil narodni komisar za vojsko in mornarico (vojni minister). Znan je kot pravi ustanovitelj in organizator »rdeče vojske«, s katero je dobil državljansko vojno proti »belim« generalom, izgubil pa vojno s Poljsko leta 1920. Po Leninovi smrti leta 1924. je prihajal v vedno večja .nasprotja z drugimi boljševiškimi voditelji, predvsem s Stalinom. S Kamenjevom, Zinovjevom in Radekom je tvoril odločno opozicijo v ruski komunistični stranki. Kot strog boljševik je zastopal stališče, da brez svetovne revolucije ni mogoče vzdržati boljševizma, zahteval je trdo roko proti kmetom ter hotel komunistično stranko nasloniti izključno na tovarniške delavce. V tem boju s Stalinom je podlegel, ker je večina stranke potegnila
Tako zgleda angleško pristaniško
s Stalinom. Leta 1925. je moral odstopiti kot vojni komisar, oktobra 19Ž6. pa izstopiti iz vodstva komunistične stranke. Novembra 1927. leta je bil izključen iz stranke, 1. 1928. izgnan v Turkestan, januarja 1929. pa iz Sovjetske zveze. Ker mu nobena druga drža-
nesto po od letu nemških bombnikov
va ni dovolila vstopa, je živel do leta 1933. pri Carigradu, nato nekaj časa v Franciji, dokler se ni dokončno preselil v Mehiko, kjer je živel v neki vili v Mexici. Poleg enajstih knjig je napisal tudi dolgo vrsto propagandnih člankov in brošur.
šahovske klube in organizacije, in tedaj so se tudi začeli prirejati prvi Šahovski turnirji.
Telesna velikost In hrana. V skandinavskih deželah so v zadnjih letih proučevali telesno velikost povprečno 201et-nih vojnih obveznikov. Telesna višina obveznikov je po statistikah iz let 1915. do 1938. stalno naraščala, In sicer na švedskem od 1718 do 1742 mm, na Norveškem od 1706 do 1736 mm, na Danskem od .1688 do 1712 mm. V tem času je bilo opaziti zastoj le v letih od 1930. do 1933., torej v dobi gospodarske krize, medtem ko se je krivulja v naslednjih letih spet strmo dvigala. Iz številk je razvidno, da je telesna višina neposredno v zvezi z načinom prehrane. Razlika je največja na Norve-
Doktor Hudnik je bil od same jeze ves zelen in rumen. Kar slinil se je, ker besede ni spravil iz sebe, pobral je klobuk in dežnik in planil skozi duri. Ljudje so žvižgali in ploskali, ko so videli, kako je advokat pogorel.
Zopet se je oglasil kanclist in se zadri:
»En in sedemdeset tisoč kron in en krajcar k prvemu — k drugemuuu — ali ne da nihče več? — in — k tretjemu!«
špetinov Matija je zlicitiral domačijo na Ledinah.
Po dvorani je zahruščalo, ljudje so ploskali in klicali: »Živio Matija!« — »Zivio novi Ledinek!«
Mirno in ne da bi koga pogledal, je šel Matija z bratom proti mizi, za katero so sedeli gospodje s sodišča; svoj rešpetin je nesel seveda s seboj in ga tiščal pod pazduhom. Pred sodnikom sta moža naštela štiri in dvajset tisoč kron in sta obenem izjavila, da bosta ostali denar položila v treh mesecih.
Potem so licitirali še manjše Končnikove reči, pa to je bilo hitro opravljeno.
Blaž, Matijev brat, je osem dni nato prevzel gospodarstvo na Ledinah, medtem ko je šel Matija s svojim rešpetinom zopet po svetu.
X.
Tiho in mirno je bilo jezero. Tu pa tam je plaval kak čoln. Iz zelenja so kukale bele hiše z zelenimi oknicami. Na obrežju so se sprehajali letoviščarji.
To tišino pa je iznenada zmotil vrišč otTok. Spremljali so črno oblečenega, bradatega moža s smejočim obrazom in rdečkastim nosom. Ta se je menil z otroki o šoli, o spričevalih, o igrah, o mačkah, potrpežljivo je poslušal, kaj mu je zdaj eden, zdaj drugi pripovedoval in je bil med otroki sam kakor otrok. Vsakemu je vedel za krstno ime, vpraševal je, kako je staršem, posnel je ptičji glas in vabil ptiče iz grmovij, potem je spet zagnal nekaj krajcarjev, da so jih otroci lovili, pa je vselej skušal tako narediti, da so jih dobili najrevnejši.
To je bil doktor Silan, ki je bil kmalu že štiri leta tu v Vrbi za zdravnika; v kratkem času si je pridobil zaupanje mladih in starih.
Ko je prišel s tropo do jezera, jim je veselo zaklicali »Tako, pobiči in deklice, zdaj pa pojdite domov, dohtar ne utegne več. Lepo mi pozdravite doma! Srečno, otroci!«
»Srečno, gospod — srečno — srečno!« so ponavljali otroci in se razpršili kakor na povelje.
Po stezi, posuti s sivim peskom, sta prišla star gospod in gospa, letoviščarja z Dunaja. Že od daleč jima je zaklical zdravnik:
»Bog ga daj, gospod Medved! Klanjam se, gospa! Kako je? je že vse dobro. Ni bilo nič hudega, sonce vas je malo bolj ogrelo pa vas je glava bolela. Imenitni st« na pogled.«
Tako živijo iz Londona na deželo preseljeni otroci
čta«i fantovskega odseka in cerkveni pevec umrl na KeMju. Dne 21. avgusta se je poslovil za vedno od nas vrli mladenič Janez Capi. Bil je iz-<borein tenorist pri cerkvenem pevskem zboru in vnet član fantovskega odseka. Priljubljen je bil v celi župniji in prav posebno so ga še čislali fe.ntje. Zdravja si je šel iskat v mariborsko bolnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Njegovi zemeljski ostanki so bili prepeljani iz Maribora na Ketoelj, kjer počiva zraven svoje ma-ittre. Njegovega pogreba se je kljub slabemu vre-ir.enu udeležilo mnogo ljudstva, prosvetno društvo, fantovski odsek in celo odposlanstvo fantovskega odseka iz Čadrama z visokošolcem Ludvikom Lesi ovar na čelu. Ob odprtem grobu sta govorila p:kojniku v slovo preč. g. župnik Panič Jožef in g. Leskovar. V ganljivih besedah sta orisala njegovo mlado življenje in ga postavila kot vzor ¡vsem fantom. Po končanem nagovoru so fantje in dekleta zapeli nagrobnico. Bratom in sorodnikom naše sožalje!
Pogreb pridne učenke v Jarenini. Dne 21. avgusta smo položili k večnemu počitku L i z ik o Herič, učenko osnovne šole v Jarenini. V spremstvu g. kateheta jo je spremljalo precejšnje število belo oblečenih součenk s šolsko zastavo.
■fsmemm*
m*
Po kratki bolezni je podlegla vnetju slepiča. Bila je pridna in dobra učenka. Njen prerani grob snjo zasuli s cvetjem in venci. Neutolažljivi mamici bratcema In sestrici Izrekamo naše sožalje!
Ugledni posestnik umrl v DraSenoih pri Ptuj«. Tukaj se je preselil v boljše življenje ugledni po* sestnik Blaž Gojkosek. Moška nedelja T mesecu ga je vedno videla pri mizi Gospodov^. Bil je skrben družinski oče, vofoče spoštovan in priljubljen, kar je pričal tudi njegov pogreb. Na zadnji poti sta ga spremljala oba hajdinska gospoda in pokojnikov nečak p. Marijan iz Ptujg? Na sedmini se je nabralo 11-5 din za popravil^ Marijinega svetišča na Ptujski gori, kamor je tako rad romal. Naj počiva v miru!
Skrbna knie^fca mari u»wta.. V črešnjev-
c i h pri Gornji Radgoni smo 16. avgusta sprei» mili k večnemu počVJvu skrbno kmečko mater iji gospodinjo Ivano žnidarlč. Skcsi 40 let je gospodinjila možu in ob&imemu Jančarovemu posestvu. V zakonu je Imela devet otrok, od katerih jih živi še s«deir». Vsi so vzgojeni v krščanskem duhu. Naj bo Bog obilen plačnik pokojni mamici za vso nj«no skrbnost in ljubezen! žalujočim naše sožalje!
Umrla je mati 14 otrok. V D o 11C u pri Gor. Lendavi so 13. avgusta pokopali blago G r a h o -v o mamico, ki se je v 68. letu starosti poslovila od tega sveta. Pokojnica je imela 14 otrok, od katerih jih živi še devet. Priljubljenost pokojni-ce je pokazal pogreb, saj so prišli ljudje od blizu in daleč ter jo obdali z venci in šopki. Umrla je zadeta od srčne kapi, ko je šla k svojemu sinu na obisk. Dragi mamici naj sveti večna luč — preostalim pa naše sožalje!
V visoki starosti 85 let umrl v župniji Apače posestnik na Pogledu g. Anton Einsiedler. Bil je odločno krščanskega značaja in dober gospodar. Imel je odprto srce tako za Slovence kakor za Nemce. Prepozno se je odločil za operacijo kile. Ob odprtem grobu se je poslovil domači župnik g. Cilenšek.
Z rožami obložena rakvica. S Ponikve poročajo: Smrtni primer smo doživeli, ko se je pri R o m i h o v i h pri Sv. Ožbaltu dogodila svojevrstna nesreča: mala, dveletna Jožica je utonila
v škafu vode, ko se je sama igrala pred hišo. Pogreb je bil do solz ganljiv. Mala rakvica je stala na Marijino Vnebovzetje med sv. mašo sredi cerkve, a bila je tako obložena od rož, da se sploh nI videlo drugega kot samo cvetje. Male, belo oblečene deklice z venčki okoli glave so nesle cvetje in trupelce na pokopališče. Nepozaben pogled je bil to! Dobrim staršem izrekamo vsi globoko sožalje!
Smrt blagega moža v Rečici ob Savinji. Tukaj smo izročili materi zemlji blagega moža Franceta Jeraj, p. d. Felicijana iz Nizke vasi. Rajni je bil prijazen ter dober gospodar. Bil je pred leti več let član občinskega odbora ter načelnik konkurenčnega odbora kakor tudi do smrti odbornik Posojilnice. Da je bil rajni priljubljen med ljudstvom, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč. Star je bil 55 let, zapušča pa več nedoletnih otrok ter ženo. Vsem žalujočim naše sožalje — Tebi pa, dragi prijatelj, večni mir in pokoj!
Do
P I S I
Dravska Jolina
Kamnica pri Mariboru. Naša občina pod spretnim vodstvom župana g. Petra Lorenčiča gradi tako cesto proti vrhu Sv. Urbana, da bo mogoče po njej ne samo udobno hoditi, ampak bo višina Sv. Urbana odprta tudi za avtomobiliste. Posebno dobra bo pa ta cesta za naše kmete od Sv. Križa in velikega dela Kozjaka. Občini Kamnica gre hvalevredno na roko mariborski okrajni cestni odbor s tehnično in finančno pomočjo. Kmečko ljudstvo pa pomaga pri novi cesti z brezplačnimi vožnjami in delom. Cesta bo občinska cesta I. reda. Z nove ceste bo krasen razgled na Maribor, Slov. gorice in Dravsko polje.
Mariborska okolica
Maribor, Pobrežje, Tezno. Prosvetna društva župnije Sv. Magdalene v Mariboru, to je iz Maribora, Pobrežja in Tezna, uprizorijo s skupnim sodelovanjem v nedeljo, dne 6. oktobra 1940 v Narodnem gledališču v Mariboru Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, ki je sedanjim časom tudi najbolj primerna. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel predsednik Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josip Hohnjec. Vsa mariborska in okoliška društva prosimo, da se ozirajo na našo prireditev v nedeljo, dne 6. oktobra, katere naj se tudi v obilnem številu udeležijo, saj jo priredijo tri najmlajša Prosvetna društva iz največjih delavskih naselij Maribora. Bog živi!
Slovenske gorice
Marija Snežna. Naš kraj, ki je s svojo vabljivo romarsko cerkvijo najvišji v Slov. goricah, se tudi modernizira. S pomočjo okrajnega cestnega odbora in banske uprave se je zgradila od cmu-reške banovinske ceste lepa nova zidana dovozna cesta do cerkve in od tam se gradi sedaj še da-
lje po hribu med vinogradi in sadovnjaki v smeri proti Sv. Juriju v Slov. goricah. Kako težko je bilo poprej voziti po strmem klancu, v katerem so se naši kmečki vozovi pogrezali do osi v blato. Sedaj pa je cesta lepa bela in lahko vozimo po njej in hodimo tudi v najhujšem vremenu. Mi smo res hvaležni tistim, ki so nam pripomogli do tega gospodarskega napredka. To so predvsem naš rojak g. podban dr. Majcen, bivši župan g. Mali, ki nam je dal kamen zastonj, načelnik okrajnega cestnega odbora g. žebot, ki se vneto trudi, da se z delom na cesti nadaljuje, pa tudi naša občina zasluži vso pohvalo. Naši delavci tudi nekaj zaslužijo in to je za sedanjo dobo, ko ni denarja pri hiši, tudi dobro. Cesar nam prej nihče ni napravil, so nam sedanji naši voditelji preskrbeli in mi Snežničanl smo Jim iz srca hvaležni. Veseli bodo pa tega dela tudi naši sosedje pri Sv. Juriju, ko bodo dobili enkrat krajšo zvezo z nami.
Sv. Lenart v Slov. goricah. (Stanje cest v Slov. goricah.) V mariborskem »Večerniku« se je že dvakrat skrggal nad slabimi cestami v Slov. goricah neki Vladimir Kreft, ki pravi, da je dobavitelj gramoza za ljutomerski okraj. Mož je oči-vidno bolj pameten kot drugi navadni zemljani. Trdi pa nekaj, kar ni res. On deva vse v nič, kar sedanja cestna uprava stori za ceste v naših krajih. Najprvo je zapisal grobo neresnico, da je slabe ceste v Pesniški dolini od gostilne Partlič do Sv. Lenarta kriv okrajni cestni odbor mariborski. Mož pa je zaspal 1. april 1940. Tedaj je namreč prevzela državna cestna uprava to cesto. Torej ne more biti kriv za kotanje na tej cesti okrajni cestni odbor. Sicer pa je omrežje okrajnih, oziroma banovinskih cest v Slov. goricah razen državne ceste Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica v dobrem stanju. V tolažbo pobornlku g. Kreftu pa lahko beležimo, da bo tudi državna cesta skozi Slov. gorice urejena. Sedaj se gradi in končuje
državna cesta Sv. Lenart—Sv. Benedikt in potem se bo začele, kolikor smo poučeni, tudi z deli na črti od Sv. Lenarta proti Mariboru. Vse naenkrat pa ne gre. Ce bi šlo po nazorih hudega g. Krefta, dobavitelja gramoza v ljutomerskem okrajih bi morali naše davkoplačevalce preveč naenkrat obremeniti, če bi hoteli vse kar mahoma izboljšati, če si to dopisnik g. Kreft izmisli. Od leta 1919. dalje se je v Slov. goricah cestno omrežje zelo razširilo z lepimi novimi cestami, kakor na primer Maribor—Sv. Peter—Pesniška dolina, Ja-blance—Korena—Duplek, Št. Hj—Marija Snežna, Sv. Lenart—žice—Sv. Ana, Sv. Rupert—Hrasto-vec in še nekatere druge. Slovenjegoriški davkoplačevalci bi se pametnemu g. Kreftu lepo zahvalili, če bi davčni uradi morali pobirati še enkrat toliko davkov, da bi se želji g. Krefta moralo kar naenkrat ugoditi. Bodimo zadovoljni, da v dobi sedanje težke krize moremo naše ceste vsaj v toliko vzdrževati, da so sposobne za vožnjo. Veseli tudi bodimo, da cestni odbor s pomočjo banske uprave ln prizadetih občin, kakor je to n. pr. pri M. Snežni, izpopolnjuje potrebno cestno omrežje v blatnih Slov. goricah, kjer ni kamenja in ne gramoza. To ni nobena šala, če se mora v Slov. gorice več kot 20—30 km daleč iz Maribora do-važati gramoz za silno drag denar. Pri teh razmerah je. naravnost čudo, da so banovinske in bivše okrajne ceste še vsaj tako vzdrževane. Gospodu Kreftu pa privoščimo veselje, da se spiše in če misli, da so njegovi članki Bog ve kako vabljivi in da jim vsakdo brezpogojno verjame, se mož bridko moti. Ljudstvo ima v sedanjih težkih časih druge brige in se za članke g. Krefta v mariborskem »Večerniku« prav nič ne zmeni.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Začeli smo z delom na Farnem domu. V ta namen smo priredili tombolo, ki je dobro uspela. Računamo, da bomo še to jesen mogli nastopiti v novi dvorani, kjer bodo pokazali naši igralci igro »Mrtvaški ples«. Za takratno udeležbo vabimo že sedaj odseke in krožke in druge prijatelje naše Iz sosednih župnij. Zdaj hitimo s pripravo za izlet v Beograd, kjer se ravno sedaj vrši velik jesenski velesejm. Tam bomo obiskali tudi grob vojaka dobrega člana našega fantovskega odseka J. Janžekoviča, ki je umrl v srcu naše domovine — v Beogradu. Iz Beograda bomo poromali na Oplenac, da se poklonimo ostankom našega rajnega kralja. Tudi iz drugih župnij se nam lahko pridružijo. Voznina je malenkostna (33%), zato pohitite, fantje ln dekleta, s prijavo, pa tudi očete vabimo. Potujemo že 4. septembra. Mogoče je to zadnja tako ugodna prilika, ogledati si našo prestolnico. Poskrbljeno je za vodnika. Informacije v župnišču in pri članu fantovskega odseka Martinu Bec.
Apače. Dne 9. septembra bo na običajnem sejm-skem prostoru kramarski in živinski sejem. Preteklo leto ni bilo nobenega pri nas. Vse, ki se zanimajo, že sedaj opozarjamo.
črešnjevd pri Gornji Radgoni. V ponedeljek, 12. avgusta, se je poročila Lizika Znldarič z domačinom Jakobom Klemenčič, orožniškim pod-narednikom, ki službuje na Bregu pri Ptuju. Poročil ju je bratranec g. dr. Anton Trstenjak v domači župni cerkvi. Mladima zakoncema želimo obilo sreče!
»Da, kar čez noč ste me ozdravili. Hvala vam, gospod doktor!«
»Vi ste zmeraj dobre volje,« mu je segel Dunajčan v roko. »Ste srečen človek!«
»Po čem sodite?«
»Ne stiska vas zakonski jarem, otrok pa imate za kratek čas, kolikor jih hočete.«
»Ti, ti, ti!« je zapretila gospa možu. »Sr.j te lahko rešim jarma. Če mi ,je po volji, se s prvim vlakom peljem domov in te pustim"tu. Kaj bi pa potem počel?«
»I, kaj bi počel? Za teboj bi jo mahnil in bi te takoj spet pripeljal sem. Taki norci smo moški. Doktor je pač eden redkih, ki so ostali pri pameti.«
»Žal da sem čisto po nedolžnem ostal pri pameti,« se je zasmejal zdravnik.
»Je res veselje gledati, kako vas imajo otroci radi,« je dejala gospa.
»So pridni. In okoli jezera živi dobro, pohlevno ljudstvo. Človek ga mora rad imeti.«
»Dela imate pa čez glavo,« je omenil Dunajčan. »Da le morete biti zmeraj tako dobre volje!«
»Zdravnika kličejo navadno le žalostni. Greh bi bil, če bi jih s kislim cfbrazom še bolj žalil, če zdravnik dobro v ¿Rjo prinese, pol bolezni že s tem odnese.«
»Od kod pa imate svojo dobro voljo? Dejal bi, da
nikoli v življenju nič hudega niste doživeli, da ste imeli vedno srečo.«
»Hvala, sreča je opoteča. Vsak človek ima svoj križ. Tisti pa, ki so pravi tiči, kakor na primer jaz, ga nosijo skrivaj in se smejijo vsemu svetu v obraz, hahaha.«
Po stezi je pritekel deček in se je odkril pred zdravnikom :
»Gospod doktor, neki mož vas čaka gor pri vas.«
»Tako, tako! Od kod pa je?« js vprašal zdravnik.
»Tega ne vem. Velik je, rdečo krošnjo ima na hrbtu, počez pa dve dolgi palici in tako cev kakor za dimnik.«
»Kaaaj ? Hahaha. Tega poznam. Ta je prišel od daleč. Ne smem ga pustiti, da bi čakal. Srečno, gospod Medved! Klanjam se, gospa! Na svidenje!«
Naglo je zavil v hrib proti svojemu stanovanju, deček pa za njim. Zgoraj je res stal Spetinov Matija pred zdravnikovimi vrati .
»Na, Tonček!« je stisnil zdravnik dečku dva krajcarja v roko in se obrnil k Matiju, ki je spet potegnil za zvonec na durih:
»Hoho, prijatelj, gospodarja ni doma.«
Matija se je ozrl čez ramo in je dejal, ne da bi se obrnil od vrat:
»Bog ga daj, gospod dohtar! Počasi pa gvišno.«
(Dalje sledi)
škem, kjer je bila prehrana zavoljo majhnega poljedelstva prej težavna, v poznejših letih pa se je z olajšanim uvozom zelo izboljšala.
Brneča okna. V Ameriki so patentirali svojevrstno iznajdbo. Gre za pripravo, ki kaže, kdaj je treba okna zavoljo dežja zapreti. Pripravo predstavlja zvonec, ki je zvezan s snovjo, ki se v vlagi zelo raztegne. če postaviš aparat na okensko desko tako, da visi ta snov skozi okno, in če prične potem deževati, se snov raztegne ter sproži pero, ki spravi spet zvonilo v obrat.
Dekliško ime ohranijo dekleta na španskem in Portugalskem ter tudi v nekaterih krajih Severne Amerike, ko se poročijo. — Priimek moža J« pri njih stranskega pomena.
Sv. Urban pri Ptuju. Čeravno delamo in se trudimo od zore do mraka pri gospodarstvu, vendar žrtvujemo nekaj spanja v dobrobit katoliške prosvete. Po večerih se pridno vadimo za igro in hočemo s tem pokazati, da še nismo zaspali. Naš fantovski odsek in dekliški krožek bo namreč uprizoril v nedeljo, dne 1. septembra ob 3. uri popoldne v farnem domu zanimivo ter smešno igro v treh dejanjih »Skapinove zvijače«. Med odmori igra naš tamburaški zbor. Prav vljudno vabimo vsa bratska društva ter prijatelje lepih iger in tamburaške godbe od blizu in daleč. Na veselo svidenje!
Slovenska Krajina
Turnišče. V ponedeljek, 19. t m. je bilo pri nas premovanje rodovniške živine za selekcijski društvi v Turnišču in Nedelici. Ker je ta dan bilo lepo, sončno vreme, je bilo prignanih nad 150 glav rodovniške živine, ki je bila po večini vsa nagrajena. Pri premovanju se je zbralo precej posestnikov in živinorejcev, ki so z zanimanjem sledili ocenjevanju in premovanju. Ocenjevali sta dve komisiji, na čelu katerih je bil zastopnik kr. banske uprave g. inž. Oblak, ki je po razdelitvi nagrad z izbrano besedo nagovoril živinorejce ter jih vzpodbujal k delu za čim boljši napredek pri živinoreji. — Premovanja na predlog zveze se-iekcijskih društev v Rakičanu je kr. banska uprava izvršila tudi 20. t. m. v Polani za Lakoš in M. Polano, 21. t. m. v Pertoči, dne 5. septembra pa bo v Puconcih in 5. septembra v Martjancih. Ta gesta kr. banske uprave je zelo primerna, ker se s tem vzbuja pri naših živinorejcih veselje in tekmovanje, kdo bo vzgojil lepšo živino. — Z drevesa je padel Koren Jožef in pri tem dobil občutne poškodbe.
Sirom Prekmurja je znano, da je pri nas od leta do leta večje pomanjkanje lesa — kuriva. Naši mogočni in lepi hrastovi ter borovi gozdovi so že skoraj popolnoma zginili, ker so jih razna podjetja, zlasti »Našička«, prevzela. Ljudje se upravičeno zaskrbljeni sprašujejo, kje bodo dobivali kurivo; kajti drva so iz leta v leto dražja ter bo cena kmalu tako visoka, da si jih nekoliko revnejši sloji sploh ne bodo mogli nabaviti. Zato bi bilo potrebno temu perečemu vprašanju posvetiti nekoliko več pozornosti!
Sv. Sebešfan. Začeli smo z graditvijo sadne sušilnice. Kr. banska uprava nam je dala 3000 dinarjev podpore, ostalo prispevamo sami. Sicer naši ljudje niso vajeni, da bi v večji količini sušili sadje, pa se bodo navadili in bodo sprevideli, kako nekaj dobrega je taka sušilnica, že letos bomo sušili sadje. Sliv sicer pri nas letos ni, pa bomo zato več jabolk nasušili. — V nedeljo, dne 1. septembra bo v šalamencih blagoslovitev nove motorne brizgalne. Motorko si je nabavila tamkajšnja gasilska četa s prispevanjem vseh va-ščanov. Slovesnost bo popoldne. Daj Bog, da ne bi bilo treba veliko rabiti te brizgalne! To je prva motorna brizgalna v občini.
šalamenci. V nedeljo, 1. septembra bo za nas velik praznik, ker bodo naši gasilci dali blagosloviti novo motorno brizgalno, ki nam je bila že zelo potrebna, kajti s tem bo marsikatero poslopje bližnjega obvarovano največje elementarne nesreče!
Dolnja Lendava. Naši vinogradi letos zelo žalostno zgledajo; kajti večino pridelka je uničila toča, a ostalo pa zaradi preobilega dežja naglo gnije. — Tudi sadna letina je . pri nas zelo slaba, slive nam sploh niso obrodile, dočim nam je lani zanje skoraj posoda primanjkovala. — V nedeljo, 18. t. m. so se vršile pri nas okrajne volitve zastopnika v kmetijsko zbornico. Izvoljen je bil g. Horvat Anton, župan občine črensovci.
Haloze
Sv. Barbara v Halozah. Kakor smo čitali, so volitve zastopnika v Kmetijsko zbornico za ptujski okraj dobro potekle. G. Prelogu, ki je izvoljen, čestitamo! Sicer se je baje pripravljala druga kandidatna lista z namero, rušiti disciplino, iz najbrž neke užaljene volje, večina pa je bila solidarna za izvoljenega in njegovega namestnika g. štambergerja. Nekateri samo veliko govorijo pa malo stcrijo, g. Preloga pa poznamo po njegovem delu in redkobesednosti. Saj se pred njim in g. Markom Kranjcem ni nikdo brigal za Haloze, ne za ceste, ne za regulacije in sploh za nobena javna dela, četudi smo vedno na to opozarjali in prosili. Edino imemovana sta bila povsod tolmača potreb za Haloze. Čaka nas še nadaljevanje ceste Sv. Barbara—Turški vrh, ureditev in nadaljevanje ceste Paradiž—Višnjica, cesta Medribnik—Sv. Katarina, urejevanje potoka Bele in pritokov. Razen tega je nujno potrebna ustanovitev kmetijske šole v Pristavi, ker
naši fantje že težko čakajo na domačo kmetijsko šolo. Ker napoveduje vlada obširna javna dela po državi iz bodočega notranjega posojila, za omiljenje brezposelnosti, zato upravičeno upamo, da bo g. Prelog kot član Kmetijske zbornice upošteval nujne potrebe Haloz, s katerimi je kot vinogradnik tesno povezan, saj je že doslej veliko storil, in da ostane tudi naprej zvest Halozam.
Smarski kraji
Šmarje pri Jelšah. Po dolgem odmoru bodo naši študentje spet nastopili na odru našega Katoliškega doma in nam bodo v nedeljo, dne 1. septembra popoldne po večernicah uprizorili čudovito lepo Igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Igra je dramatizacija Timmermansove istoimenske povesti. Uprizoritve naših študentov na noben način ne smete zamuditi. Zato v nedeljo polnoštevil-no v Katoliški dom! Bog živi!
Ponikva. Lepota naše ponkovške cerkve je na novo zasijala, ko je dobila sedaj ženska stran v cerkvi nove, krasne klopi. Treba bi bilo, mislim, sčasoma vse potrebno prenoviti v naši farni cerkvi, da bo enkrat pripravljena za dostojno svetišče Slomšekovih slovesnosti in Slomšekovega češečnja. Posebno težko čakamo, kdaj se bo kaj oglasil naš veliki zvon. Zelo smo pogrešali našega g. svčtnika. Zbali smo se zanj, ko smo pred mesecem dni slišali, da je odšel v Ljubljano na nevarno zdravljenje. Sedaj se je spet zdrav vrnil med nas. Bog naj ohrani našega blagega gospoda še dolgo pri zdravju!
Tinsko. (Zvonovi na Tinskem so utihnili.) Povsod se pritožujejo, da božja pota pešajo. Na Tinsko pa pride vedno več romarjev za največji Marijin tinski praznik Vnebovzetja. Tudi letos se je romarjev kar trlo. Na predvečer praznika je bilo gotovo štiri do pet tisoč ljudi na Tinski gori. Je pa romarjem tudi vedno prav lepo po-streženo. Zibiški župnik g. Jelšnik jih vedno prav lepo in slovesno sprejme. Do kapele jim gre naproti, da jim že naproti prinese pozdrav nebeške Matere. Za ta praznik pridejo vedno zibiški rojaki duhovniki na Tinsko pomagat. To je že stara navada. Letos sta bila na Tinskem g. svet-
Imečlca
Kako se razvija sadna trgovina
Težave s sadno trgovino imajo izvozniki sadja. Trgovske delegacije so sicer ceno določile (21 mark za 100 kg), toda izvozniki sami imajo težkoče z vpostavitvijo rednih trgovskih zvez s trgovci v Nemčiji. Velika ovira pri tem je v prepovedi telefonskih razgovorov med našo državo in Nemčijo. To otežuje medsebojne stike in dogovore, tako da izgleda, da se bodo zveze z nemškimi trgovci sploh težko vpostavlle, ker vse bo imelo slab vpliv na razvoj sadne trgovine.
V zadnji številki »Slov. gospodarja« smo poročali, da se je določila na podlagi pogodbe z Nemčijo najnižja odkupna cena za jabolka din 2.25 za kg. Medtem so nekateri sadni trgovci plačevali ponekod jabolka dražje m to po 2.40, 2.50 in celo 2.60 din za kg. On:. ki so plačevali jabolka preko din 2.25 za kg, niso računali z izvozom jabolk v Nemčijo, ampak na izvoz v Ce-ško-moravskl protektorat, kjer se jim je nudila znatno višja cena (baje 3.68 din za kg) kot pa jo nudijo Nemci. V zadnjem času se pa čuje, da so se Nemci s Cehi sporazumeli tudi glede izvoza jabolk na Češko, tako da se bodo tudi jabolka, izvožena na Češko, obračunala po določilih pogodbe z Nemčijo, torej po 21 mark za 100 kg.
Nekateri so računali, da bodo zaradi tega ti trgovci zgubo trpeli ali pa vsaj ne bodo nič zaslužili, toda kakor kaže, temu ni tako. Vrednost nemške marke se namreč nanovo s 1. septembrom zviša od 14.80 din na 17.80 din. Trgovci, ki so torej jabolka plačevali dražje, so menda tudi že s tem računali. Na domačem trgu je sadna trgovina v preteklem tednu več ali manj spala. Kupovale so se le manjše količine in to po ceni 2.15 do 2.30 din za kg, prevzeto od sadjarja.
Več upanja se polaga na jesensko in zimsko sadje, ki se bo po večini izvažajo v zabojih, ne pa v razsutem stanju kot poletno. Za sadje, izvoženo v zabojih, bo Prizad dajal tudi nagrade. Za izvoz jesenskega in zimskega sadja se pa bodo z Nemci vršila ponovna pogajanja in je upati, da bodo dosežene višje cene kot pa so bile za poletno sadje. Najbrže bodo do izvoza jesenskega in zimskega sadja odstranjene že tudi ovire, ki sedaj onemogočajo redne trgovske stike med našimi izvozničarji in nemškimi trgovci.
Pazite pri
BATERIJAH
na znamko
CROATIA
nik Palir in p. Odilo. Zibiški bogoslovec Strašek pa pomaga pri ljudskem petju. Pojemo vedno stare romarske pesmi. To je velika privlačna sila. Kjer ni skupnega petja, tam se romarji dolgočasijo. Z odpravo ljudskega petja so začela naša božja pota pešati. Posebnost tinske božje poti je rimska procesija z bakljami. Takrat je ves hrib en sam kres in ena sama pesem. Pesem pride najbolj do veljave in navdušenje prikipi do viška, ko se procesija ustavi na trgu med obema cerkvama in kjer privre iz vseh grl kot iz vulkana »Tinska Mati, ne zapusti nas, sliši naše prošnje glas!« Med to prošnjo vse ljudstvo dvigne baklje visoko v zrak. Ves trg je jezero luči. To mora vžgati in navdušiti. Spovedovanja je na Tinskem veliko. Do polnoči spovedniki vztrajajo in zjutraj ob 4. uri so spovednice zopet oblegane. Na praznik smo imeli štiri sv. maše: tri v Marijini cerkvi, eno pa v cerkvi sv. Ane. Pri prvih treh sv. mašah —- ob 5., 6. in 8. uri — je ljudsko petje, zborovo petje pa samo ob 10. uri Posebno ganljivo je slovo romarjev od Marije. Po jutranji službi božji romarji in domačini pojo: »Še enkrat bi videl, Marija, te rad« in pa ono: »Vse prepeva, se raduje«. Nato domači g. župnik romarje spremlja do kapele, kjer jih nagovori in blagoslovi. Kdor je bil enkrat na Tinskem, pravi, da bo prišel zopet. Romarji prihajajo posebno iz Prekmurja, iz Slovenskih goric in iz Hrvatske. Hrvatski romarji imajo navadno tudi svojo godbo. Pridigali so letos: zvečer in pri sv. Ani ob 8. uri p. Odilo, ob 6. uri zjutraj p. Metod Valja-vec, ob 10. uri pa p. Karol Dijak, vsi iz Ljubljane.
tfrgovina
Drobne gospodarske vesti
Sladkorja bo dovolj. V zadnjem času se je pojavila bojazen, da sladkorja ne bo, posebno, ker se bo sladkor iz letošnje pese začel izdelovati šele 20. septembra, ne pa prvega, kot prejšnja leta, čemur je kriva letošnja letina, ko so pridelki v rasti zaostali. Toda za to ni vzroka, saj naše sladkorne tovarne dajo mesečno 800 vagonov sladkorja v promet in imajo še znatne količine (1400 vagonov) v zalogi. Za avgust je predvidenih 800 vagonov, za september (do novega) pa 600 vagonov sladkorja. Te količine sladkorja so celo še višje kot v prejšnjih letih. Sladkorja bo torej dovolj in je njegova prodaja pod strogim nadzorstvom oblasti.
90 skladišč za žito se gradi v državi. Skladišča gradi Privilegirana družba za silose. V vsako skladišče bo šlo 50 vagonov žita.
Ne Prizad, ampak banska uprava dobavlja v Sloveniji koruzo. Radi tega se naj v bodoče nihče ne obrača na Prizad, ampak na bansko upravo, ki bo koruzo takoj razdelila, čim jo bo dobila od pridelovalcev, oziroma od Prizada.
Cene za novi češki hmelj. Urad za cene v če-škomoravskem protektoratu je za letošnji hmelj določil okvirne cene: za hmelj iz žateškega okoliša, kolikor pripada protektoratu, je določena cena 1400—2000 kron za 50 kg (42—60 din kg) in za hmelj iz roudniškega okoliša 1200—1800 kron za 50 kg (36—50 din kg). V določenem okviru je kupcem in prodajalcem dovoljeno upoštevati kakovost blaga, ki ga ni dovoljendo prekoračiti niti navzgor niti navzdol.
Uredba o najvišjih cenah koruze ukinjena
Dosedaj je bila cena koruze od vlade določena na 170, oziroma 180 din za 100 kg. Posledica uredbe je bila, da koruze ni bilo mogoče dobiti, ker je po tej ceni nihče ni hotel prodajati. Zaradi tega je bila vlada primorana uredbo ukiniti, da bi tako prišlo več koruze na trg. Sedaj se bo baje cena koruze ravnala po cenah, po katerih bo koruzo kupovalo ravnateljstvo za prehrano in pa Gospodarska Sloga. Ti dve ustanovi sta jeli koruzo kupovati po 230 din stot, a ker koruze le še ni bilo mogoče dobiti, je Gospodarsfea Sloga to ceno zvišala na 265 din za 100 kg.
Tržne cene
žito. Murska Sobota: pšenica 250 din, ječmen 200 din, rž 230—240 din, koruza 200 din 100 kg; Slov. Konjice: pšenica 2.50—3 din, rž 2.50—3 din, ječmen 2.40—2.75 din, koruza 2.50—3 din kg; Šmarje pri Jelšah: pšenica 200 din, ječmen 275 din, rž 280—290 din, oves 275 din, koruza 260 din 100 kg; Ljubljana: pšenica 2.90—3.10 din, ječmen 2.70—3.20 din, rž 2.70—3 din, oves 3—3.10 din, koruza 2.40—3 din kg; Kranj: pšenica 3 do 3.25 din, ječmen 3 din, rž 3 din, oves 3 din, koruza 3 din kg; Radovljica: pšenica 280 din, ječmen 250 din, rž 250 din, oves 220 din, koruza 280 din 100 kg.
Moka. Ptuj: pšenična črna 3—4 din, pšenična Ogg 5—5.25 din kg; Murska Sobota: pšenična 4.50 din, koruzna 3.50 din, ajdova 4.25 din kg; Šmarje pri Jelšah: pšenična 5 din, koruzna 3.25 din, ajdova 5—6 din kg; Trbovlje: pšenična črna št. 6 4.50 din, bela 5 din kg; Ljubljana: pšenična 4—5 din, koruzna 3 din, ajdova 5—6 din kg; Kranj: pšenična 4.70—5.50 din, koruzna 4 din kg; Radovljica: pšenična 4.50 din, ajdova 4.50 din kg.
Fižol. Ptuj 5—6 din, Murska Sobota 5 din, Šmarje pri Jelšah 6 din, Trbovlje 7 din, Ljubljana 5—7 din, Kranj 4.50—8 din, Radovljica 8 din kilogram.
Krompir. Ptuj 80—100 din, Šmarje pri Jelšah 150 din, Ljubljana 150 din, Kranj 125—150 din, Radovljica 150 din 100 kg.
Med. Murska Sobota 17 din, Gornji grad 20 din, Šmarje pri Jelšah 20 din, Ljubljana 24—26 din, Kranj 24 din, Radovljica 24 din kg.
Seno. Ptuj 75—80 din, Murska Sobota 80 din, Gornji grad 80—100 din, Šmarje pri Jelšah 70 do 80 din, Ljubljana 100—130 din, Kranj 150 do 175 din, Radovljica 100 din 100 kg.
Slama, Ptuj 35—45 din, Murska Sobota 40 din, Gornji grad 75 din, Šmarje pri Jelšah 30 dtn, Ljubljana 60 din, Kranj 75 dtn, Radovljica 50 din 100 kg.
Drva. Murska Sobota 80—130 din, Gornji grad 90 din, Šmarje pri Jelšah 110—120 din, Ljubljana 160—170 din. Radovljica 125 din kubični meter.
Cene goveje živine po sejmih
Voli. Gornjigrad L 9 din, H. 8 din, in. 7 din; Šmarje pri Jelšah I. 9 din, H. 8 din, in. 6.50 din; Zagorje ob Savi 7.50—8.50 din; Ljubljana I. 8.50 do 9 din, II. 8—8.50 din, IH. 7,—7.50 din; Kranj
I.	9.50 din, n. 8 din, m. 7 din; Radovljica I. 10 din, n. 9 din, ni. 7 dtn kg žive teže.
Biki. Murska Sobota I. 6.50 din, II. 5 din, III. 4.50 din kg žive teže.
Krave. Murska Sobota I. 5 din, n. 4—4.50 din, ni. 3—3.50 din; Gornji grad I. 8 din, II. 6.50 din, ni. 6 din; Šmarje pri Jelšah I. 6.50 din, H. 6 din, IH. 5 din; Ljubljana I. 7.50 din—8 din, n. 5.50 do 6 din, IH. 5—5.50 din; Kranj I. 8.50 din, n. 7.50 din, HI. 6.25 din; Radovljica I. 8 din, H. 7 din, III. 5 din kg žive teže.
Teliee. Murska Sobota I. 6.50 din, H. 5 do 5.50 din, IH. 4.50 dtn; Gornji grad I. 8 din, H. 7 din, HI. 6 din; Šmarje pri Jelšah I. 8.50 din,
H.	7.50 din, ni. 6 din; Zagorje ob Savi 8 din; Ljubljana I. 8.50—9 din, n. 8—8.50 din, IH. 7 do 7.50 din; Kranj I. 9.50 din, H. 8 din, m. 7 din; Radovljica I. 10 din, n. 9 din, m. 7 din kg žive teže.
Teleta. Murska Sobota I. 4.50—5 din, H. 4 do 4.50 din; Gornji grad I. 9 din, n. 8 din; Šmarje pri Jelšah I. 9 din, n. 7 din; LJubljana I. 8 do 9 din, II. 8 din; Kranj I. 9 din, n. 8 din; Radovljica I. 12 din, H. 10 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov 80—120 din, 7—9 tednov 125—170 din, 3—4 mesece 180 do 305 din, 5—7 mesecev 330—430 din, 8—10 mesecev 460—600 din, 1 leto stare 720—940 din komad, kg žive teže 8—10.50 dtn, kg mrtve teže pa 12—15 din. Na ptujskem sejmu so bili 6 do 12 tednov stari prasci 110—180 din, v Kranju pa 7—8 tednov stari prasci 210—310 din komad.
Pršutarji (prolekl). Ptuj 10 din, Murska Sobota 8.50—9.50 din, Gornji grad 9.50 din, Šmarje pri Jelšah 10 din, Ljubljana 12—13 din, Kranj 11 do 12.50 din, Radovljica 10 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Gornji grad 11 din, Šmarje pri Jelšah 12 din, Ljubljana domači špeharji 11—12 din, sremski špeharji 13—13.50 din, Kranj 12.50—13.50 din, Radovljica 13 din kg žive teže.
Mesne cene
Goveje meso. Ptuj 12—16 din; Murska Sobota
II.	15 din; Slov. Konjice 12—16 din; Gornji grad
I.	14 din, H. 11—13 din, m. 10—12 din; Šmarje pri Jelšah I. 14—16 din, n. 12—14 din, m. 10
do 12 din; Trbovlje 14—16 din; Ljubljana I. 14 do 16 din; U. 12—14 din, IH. 10—12 din; Kranj
16	din; Radovljica I. 16 din, n. 14 din, m. 12 din kilogram.
Telečje meso. Slov. Konjice 14—16 din kg. Svinjsko meso. Ptuj 16—18 din, Murska Sobota
17	din, Slov. Konjice 16—18 din, Gornji grad
18	din, Šmarje pri Jelšah 16—18 din, Ljubljana 18—20 din, Kranj 20—22 din, Radovljica 18 din kilogram.
Konjsko meso. Slov. Konjice 6 din kg. Koštrunovo meso. Slov. Konjice 14—16 din kg. Ovčje meso. Trbovlje 12—14 din kg. Slanina. Ptuj 16—18 din, Murska Sobota 18 din, Gornji grad 20 din, Šmarje pri Jelšah 18 do 20 din, Trbovlje 19—20 din, Ljubljana 20 do 22 din, Kranj 22 do 24 din, Radovljica 20 din kg.
Svinjska mast (zabela). Ptuj 24 din, Murska Sobota 21—22 din, Slov. Konjice 22 din, Šmarje pri Jelšah 20—24 din, Ljubljana 22—23 din, Kranj 24 din, Radovljica 22 din kg.
Mariborski trg Zelenjava. Krompir 1—1.50 din, česen 6 do 10 din, čebula 3—5 din, kislo zelje 5 din, hren 7—9 din, paradižniki 2—4 din, fižol v stročju
2—3	din kg; zelje 0.50—3 din, kumare 0.25 do 1 din, karfijola 1—10 din, ohrovt 0.50—2 din, buče 0.50—3 din, glavnata solata m endivija 0.25 do 1 din, por 1 din komad; 4—6 paprik za 1 din,
3—8	kolerab 1 din, kup radiča, špinače, vrtnega korenja, graha v stročju in pese 1 din, liter lu-ščenega graha 5—7.50 din, redkva 0.25—0.50 din. šopek peteršilja in majerona 0.50—1 din.
Sadje. Jabolka 4—8 din, hruške 8—16 din, slive 10—12 din, marelice 20—24 din, breskve 12—20 din, grozdje 16 20 din, ringlo 6—8 din kg; liter borovnic 2—2.50 din, brusnic 8 din.
žito. Pšenica 2.75—3 din, rž 2—2.50 din, ječmen 2 din, koruza 3.25—3.50 din, oves 1.50 do 1.75 din, proso 3—3.50 din, ajda 1.75—2 din, pro-seno pšeno 5—6 din, fižol 3—5 din liter.
Mlečni izdelki. Smetana 10—12.50 din, mleko 2—2.50 din liter; surovo maslo 30—32 din, čajno maslo 36—40 din, kuhano maslo 40 din, domači sir 10—12 din kg; jajca 0.50—1 din komad.
Perutnina» Kokoš 22—35 din, par piščancev 20—65 din, gos 40—45 din, raca 13—22 din, domači zajec 8—40 din, puran 50 din.
Krma. Sladko seno 60—70 din, otava 60 do 70 din, pšenična slama 35—40 din 100 kg.
Meso. Svinjsko s kostmi 15—16 din, brez kosti 16—18 din, ribe 20 din, zajec 15—16 din, salo 20 din, slanina 18—20 din, pljuča 8—10 din, jetra 10—12 din, reberca 15 din kg; ledvice in noge 2—3 din komad.
Sejmi
2. septembra goveji in konjski: Murska Sobota; goveji in kramarski: Prosenjakovci; živinski: Ormož, Slovenjgradec; živinski in kramarski: Mozirje (ponedeljek pred Malo Gospojnioo), Gu-štanj (mesto 1); tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje (mesto 1); živinski: Zigarski vrh nad Sevnico (mesto 1) — 3. septembra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; goveji in konjski: Ptuj; živinski in kramarski: Planina (okraj Šmarje pri Jelšah) — ■i. septembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Bogo-jina, Dobje; živinski: Vuhred — 5. septembra tržni dan: Turnišče; živinski: Sv. Lenart v Slov. goricah — 6. septembra svinjski: Maribor — 7. septmbra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci (okraj Murska Sobota); živinski in kramarski: Sv. Krištof (Laško), Sv. Peter pod Sv. gorami z graščino Bizeljsko, Vojnik.
Razgovori z našimi naročniki
Usoda naših sezonskih delavcev v Franciji. K. F.
O usodi posameznih delavcev mi nimamo obvestil, v splošnem pa poročila niso neugodna. Za natančnejše informacije se obrnite na Družbo sv. Rafaela v Ljubljani, ki se bo rada zavzela za Vašo hčer.
Izpraznitev v zakup vzetega zemljišča. K. F.
V zakup vzeto zemljišče je treba izprazniti, čim preteče dogovorjena zakupna doba. Ako zakupna doba ni bila dogovorjena, odnosno je zakupna pogodba sklenjena za nedoločen čas, mora zakupo-dajalec najprej zakupno pogodbo odpovedati. Ako odpovedni rok ni dogovorjen, velja krajevni običaj; ako pa ni slednjega, tedaj velja polletni rok.
Sin zahteva posestvo — ali pa bo tožil. Plačilo gospodinje ? T. P. Upamo, da boste vendarle zmogli plačilo zneska tisoč dinarjev in ne bo prišlo do tožbe. Sin nima nikake pravice zahtevati izročitev posestva. Zato boste — ako bi bili res pripravljeni izročiti mu posestvo — pogoje izročilne pogodbe lahko sami (odnosno Vaš mož) določili. Ako posestvo, odbivši vsa bremena, ne bi bilo več vredno nego 1000 din, ga lahko prepustite sinu in bi se morali v tem primeru na njegovo zahtevo odstraniti, v nasprotnem primeru pa ne. — Za Vaše delo skozi 17 let na posestvu Vam ne pritiče nikako plačilo, ker ste vendar delali na svojem, odnosno na posestvu svojega moža. Enako niste upravičeni zahtevati od sina povračilo denarja, ki ste ga porabili za vzdrževanje svoje rodbine. Seve bi pa bilo pravično, da Vam Vaš mož izgovori navedeno povračilo in plačilo, ako bi hotel Izročiti svoje posetvo sinu; to bo mož lahko storil, ker je od njegove proste volje odvisno, da-li hoče posestvo izročiti sinu.
Prošnja za znižanje previsokih davkov. A. D. B. Ako značijo zneski, ki ste jih navedli, le zemljiški davek, tedaj je ta res previsoko odmerjen. Napravite predstavko na pristojno davčno upravo. Ako davčna uprava ne bo sama zlepega popravila napake In znižala zemljarine, boste morali zoper odmerilni sklep napraviti v 30 dneh po njegovem sprejemu pritožbo na pristojno finančno direkcijo. Ako Vam davčna uprava dostavlja le plačilne naloge, zahtevajte, da Vam dostavi poseben odmerilni sklep.
Častnik pri trgovski mornarici. K. J. Kolikor nam je znano, so pogoji za sprejem v državne pomorsko-trgovske akademije v zadnjih letih niso spremenili. Za Vas je važno, da kandidati ne smejo biti starejši od 18 let. Ali bi Vam dovolili spregled starosti, vprašajte neposredno ravnateljstvo šole.
Priposestvovanje škarpe, odnosno kamenja. P. F. Treba bi bilo točno ugotoviti vsebino dogovo-
ra med Vašim prednikom in sosedom. Ako je Vaš prednik sosedu dovolil, da spravi svoje kamenje na prednikovem svetu, tedaj golo dejstvo, da leži to kamenje že 40 let na Vašem, odnosno Vašega prednika svetu, še ne zadošča za priposestvovanje lastnine do tega kamenja. Ni pa verjetno, da bi hil Vaš prednik dovolil sosedu shrambo kamenja na večno, marveč je verjetneje, da le začasno, v katerem primeru bi Vi lahko zahtevali odstranitev kamenja. Na mestu bi bil miren dogovor, da Vam sosed prepusti potrebno kamenje.
Zdravniška posvetovalnica
G. H. P. Lahonci. Ste že 18 let bolan na želodcu. Posebno trpite, če uživate fižol, sveže in suho sadje. Po takih jedeh Vam zapira sapo in ste zaprti. Bolečine so posebno hude ponoči, ko Vas po vsem telesu grabi krč. Bili ste že pri zdravnikih; dobili ste od njih zdravila, ki pa so prinesla le začasno olajšavo. Radi bi šli na preiskavo z Rontgenovimi žarki, pa Vam tega ne dovoljujejo skromna Vaša sredstva. Svoje stanj« imenujete obupno. — Tako hudo pa vendar ne bo. Povsem trpite od želodčnega čira, ali, kakor pravi narod, imate na želodcu krasto. Za tako bolezen seveda je fižol in sveže ter suho sadje ravno tako, kakor če bi jedli glažovno. Pojdite v bolnico, kjer Vas bodo preiskali z RBntgenovimi' žarki, če imate ubožno spričevalo, Vam bo ban-ska uprava račun za bolnico zmanjšala ali popustila. Sicer pa so oskrbni stroški v bolnici mali in jih boste tudi Vi lahko plačali, ker taka preiskava traja le par dni. če pa bo potrebno še zdravljenje in bi račun narastel preko Vaše moči, pa lahko napravite prošnjo v gornjfem smislu. — Na vsak način poskusite, da uresničite čimprej to preiskavo. Malo predolgo že nosite to bolezen v sebi. Do takrat pa živite dl-jetno. Ne jejte: premastnega mesa, posebno ne svinjskega. Pustite krompirjevo in zeljno solato in trdo kuhana jajca. Varujte se fižole, tudi stročne, ohrovta in suhega sadja. Jejte vse, če le mogoče, na maslu. Mleko, kava, mehko kuhana jajca, bel kruh, različne juhe iz moke, mleka, belo meso od piščancev, golobov in telečje; zmečkan krompir, špinača, sladka in kisla repa ter močnate jedi naj bodo Vaša hrana. Sicer pa Vam še enkrat svetujem: pojdite prejkoslej v bolnico radi preiskave z Rontgenom. Stroški naj Vam ne delajo skrbi. Bolnica je za vse: za bogate in siromake; vsi, ki tam iščejo pomoči, jo najdejo —- radi plačila pa boste ukrenili tako, kakor som Vam svetoval. Korajžo torej!
N
a z na
i
Prvo rodovniško premovanje pri živinorejskem selekcijskem društvu Sv. Lenart v Slov. goricah
Danes društvo že lepo deluje. Odbranih m v rodovnik je vpisano 40 plemenskih krav lz okoliša Sv. Lenarta v Slov. goricah, Sv. Trojice v Slov. goricah, Sv. Ane v Slov. goricah, Velke in Sv. Ruperta v Slov. goricah. Vse krave, vpisane v rodovnik, bo pod stalno molzno kontrolo, s katero je dokazano, da imajo tudi pri nas posestniki odlične mlekarice, saj je lansko leto dosežena najvišja mlečnost, nad 3470 litrov mleka, kar je za naše razmere zelo veliko, posebno če ee upošteva lanskoletno splošno pomanjkanje krme.
Da se tudi javno oceni uspeh dve in polletnega delovanja društva in da se odstranijo dosedanje hibe in pomanjkljivosti, se po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani vrši v ponedeljek, dne 2. septembra t. 1. predpoldne prvo rodovniško premovanje. Z ozirom na razsežnost društvenega okoliša se premovanje vrši v kraju žice, občina Sv. Ana v Slov. goricah, pri gostilni J. Krajnca, po domače Kranerja. Razstavni prostor je tik ob banovinski cesti Sv. Lenart v Slov. goricah— Sv. Ana v Slov. goricah—Zg. Cmurek, od Sv. Lenarta v Slov. goricah oddaljen 6 km.
Ob priliki premovanja, ki se vrši pod pokroviteljstvom agilnega in požrtvovalnega sodelavca g. J. Šptadlerja, bodo članom društva razdeljene primerne spominske diplome in denarne nagrade.
Z ozirom na važnost premovanja in selekcij-skega dela vobče se vsi živinorejci — zlasti iz okoliških občin — vabijo, da si razstavo ogledajo in pristopijo k društvu ter začnejo z delom za
dvig živinoreje v Slov. goricah.
★
»Slovenska dijaška zveza«, predstavniška kulturna organizacija slovenskega dijaštva, se bo udeležila slovesnega odkritja spomenika kralja Aleksandra L, ki bo 6. septembra v Ljubljani Zato poziva vse člane in članice, ki imajo članske kroje, da se slavnostl gotovo udeleže in obenem takoj prijavijo svojo udeležbo pisarni SDZ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Voznina bo če-trtinska. Podrobnejša obvestila bo Zveza poslala vsem prijavljencem.
Maribor. Katoliška delavska strokovna organizacija Zveza združenih delavcev priredi na Mali 6maren, v nedeljo dne 8. septembra 1940 delavsko romanje na Gorco pri Sv. Petru po sledečem sporedu: od 7. ure do 7. 45 zbirališče pred Delavsko zbornico, Sodna ulica 9 v Mariboru. Točno ob 7.45 odhod po Aleksandrovi in Meljski cesti na Gorco v Marijino svetišče. Ob 9. uri bo pridiga, katero bo imel priznani delavski govornik ravnatelj semenišča g. prof. Zličar iz Maribora. Po pridigi bo takoj sv. maša z ljudskim petjem. Po sv. maši pa bo na prostem veliko versko-orga-nizacijsko zborovanje, na katerem govori tov. Milko Pirih iz Ljubljane ter tovariša Rozman in Mastinšek iz Maribora. Po 12. uri je kosilo in prosta zabava do pol 3. ure, nakar sledijo sklepne slovesne večernice, zopet z ljudskim petjem. Tega delavskega romanja se bodo udeležile podružnice ZZD iz Maribora, Pobrežja, Hoč, Sladkega vrha, Sv. Lovrenca na Pohorju, celo iz Vuhreda in Sla-tine-Radenci so že prišle_prijave za udeležbo. Našega romanja se bodo udeležili tudi naši vtai-čarji iz bližnje mariborske okolice. Prijavili pa so svojo udeležbo že tudi nekateri okoliški župani in razni drugi odličniki. Prav lepo vabimo vse naše katoliško misleče delavstvo, da se našemu delavskemu romanju pridruži ter skupno z nami prosi za mir in obvarovanje raznih drugih nesreč. Bog živi! Okrožni odbor ZZD, Maribor.
Limbuš pri Mariboru. Dne 1. septembra 1940. uprizorita Fantovski odsek in Dekliški krožek v Limbušu ob pol 20. (pol 8.) uri na prostem, in sicer na meniškem dvoru igro v treh dejanjih: ►Pri kapelici«. Pred igro bo še nekaj telovadnih točk. V primeru slabega vremena na ta dan se vrši prireditev po istem sporedu m v istem času v nedeljo, dne 8. septembra 1940.
Na drfavni meščanski šoli v Slov. Bistrici se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1940/41 po sledečem redu: V 1. in 2. razred v ponedeljek, dne
2.	septembra od 8. do 12. ure dopoldne. — V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so naj manj z dobrim uspehom dovoršili vsaj 4. razred ljudske šole in letos še niso stari 14 let; k vpisovanju naj pridejo v spremstvu staršev. — V
3.	in 4. razred bo vpisovanje v torek, dne 3. septembra od 8. do 12. ure. — V kolikor vpisovanje ne bo končano navedena dva dni, se vrši še v sredo, dne 4. septembra dopoldne. Popravni izpiti
se bodo vršili po naslednjem razporedu: za za-vršni izpit v soboto, dne 31. avgusta od 8. ure zjutraj dalje; za l.a, 2.a in 3. razred v ponedeljek, dne 2. septembra od 2. ure popoldne, za l.b in 2.b za v torek, dne 3. septembra od 2. ure popoldne dalje.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 1. septembra po rani službi božji bo v Ciril-Me-todovem domu shod naše sadjarske in vrtnarske podružnice. Govorniki nam bodo pojasnili veliki pomen sadne sušilnice.
Prosvetno društvo v Račah bo imelo v nedeljo, dne 1. septembra veliko tombolo. Poleg tombol v denarju bomo razdelili še moko, obleke, opeko in ure ter nad 300 majhnih dobitkov. Za 3 din vas čaka v Račah tisočak. Fantovski odsek pa to nedeljo priredi ob 2. uri popoldne kolesarske tekme. Vsak si lahko osvoji lepo darilo.
Ormož. Okrajna kmečka zveza priredi v nedeljo, 1. septembra (v primeru slabega vremena pa 8. septembra), v Ormožu veliko kmečko tombolo. Tombola se začne ob 15.30 na dvorišču graščinskega marofa, na kateri bo dobiti 25 tombol ter še preko 500 drugih krasnih in visoko vrednih dobitkov. Tombolske tablice se dobe v predprodaji pri vseh krajevnih KZ ormoškega okraja ter v pisarni Kletarskega društva v Ormožu. Vse prijatelje kmečkega stanu vljudno vabi k udeležbi Okrajni odbor KZ v Ormožu.
Lepe slike Pohorja je v posebnem pregledu izdala Tujskoprometna Zveza v Mariboru. Pregled je tiskan v bakrotisku. Slike predstavljajo razne lepe kraje zelenega Pohorja in planinskih pohorskih postojank. Kdor se za ta res lepi pregled Pohorja zanima, ga dobi pri Tujskoprometni Zvezi v Mariboru in pri vseh uradih Putnika v državi.
Sanatorij v Mariboru: Tyrševa ulica 19, tel, št. 23-58, Je najmoderneje urejen za operacije. Enteroklinar za izpiranje debelega črevesa! Vodja Specialist kirurg dr. černič.	23
Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. 1245
Opozorilo. Od šolskega leta 1940/41. dalje se bo poučevala nemščina v vseh razredih od I. dalje, francoščina le od III. razreda dalje. Učna knjiga za nemščino za I.—III. razr. je: Južnič Kolarič, Nemška vadnica, I. letnik, za francoščino ostanejo dosedanji učbeniki. — Ravnatelj Alič Fran.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane 1 din. (Preklici, Poslano^ Izjave pa 2 din za besedo.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti 20 cm* 1 din, do velikosti 50cm! din 2'50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača že 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja.
Iščem pastirja. Naslov v Ciridovi prodajalni Ptuj, Slovenski trg 7.	1258
Starejši, zanesljiv mož, ki se razume na vsa kmečka dela, išče službo pri vdovi ali dobri družini. Naslov pod »Starejši« v upravi lista.
1259
Učenca z 2—3 razredi meščanske šole, zdravega in poštenega, sprejme Zorko Vinko, trgovec z mešanim blagom, Sv. Benedikt v Slov. goricah.	1260
Sprejmem takoj pridno, šole prosto deklico za pastirico, katero obdržim tudi čez zimo. Predstaviti osebno. Ločičnik, Maribor, Rošpoh 125.
1248
Pridno kmečko dekle, ki ima veselje do poljskega dela in živinoreje, išče Moschl, Rače. 1251
Mlinar, mlad, neoženjen, sposoben samostojno voditi trgovski ali boljši kmečki mlin, želi menjati službo. Naslov v upravi »Slov. gospodarja« pod »Popolnoma zanesljiv«.	1252
Umetni mlin dam v najem ali sprejmem mlinarja.	1254
SLUŽBE:
Kuharica-gospodinja išče službe, najraje v župni-šču. Razumna v gospodarstvu m gospodtnstvu. Naslov v upravi, i	1241
Pridnega hlapca, 25—40 let, ki se razume na kmečka dela, se sprejme. Halbarth, Maribor, Kalvarska 2.	1242
Sprejmem izvežbanega konjarja za hribe, samostojnega. Plača 400 din. Zg. Kungota a 1235
Pošteno kmečko dekle sprejme kot gospodinjo samostojen posestnik na deželi. Naslov v upravi.
1236
Iščem vlničarja 9 štirimi delovnimi močmi. Naslov v upravi._1237
Iščem snažno služkinjo, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Maribor, Jerovškova ulica štev. 32.	1239
Majerja z najmanj 4 delovnimi močmi, veščega živinoreje in molže, sprejmemo v stalno in dobro službo s 1. oktobrom. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Dober majer«. 1240
Viničar s 4 delovnimi močmi, po možnosti 2 do 3 svoje krave, se sprejme. Naslov se izve v upravi.	1253
STANOVANJA IN OSKRBA.
Učenec se sprejme proti plačilu v orgljarski tečaj. Pojasnila: Glasbeni tečaj, Ormož, poštno ležeče.
1247
Sprejme se fant, šole prost, vajen kmečkih del. Plača 100 din mesečno. Hotel Mahorič, Polj-čane.	1249
Tri dijake nižješolce sprejmem na stanovanje (brez hrane) v lepo, zračno ta sončno sobo v bližini šol. Maribor, Sodna 2/1, vrata 2. 1147
Dijak klasične gimnazije 6.—8. razreda, zmožen nemščine, odličnjak, se sprejme v vso oskrbo. Imel bi tudi pouk z domačim dijakom. Pismene ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Pošten dijak 1228«.
Revna, šole prosta deklica se sprejme v vso oskrbo. Gostilna pri Lipi, Maribor, Gregorčičeva.
1257
POSESTVA:
Prodam majhno posestvo pri banovinski cesti. Šabeder, Rače.	12261
V Ormožu, na prometni točki, se odda s 1. novembrom v najem gostilna. Vprašanja ta ponudbe je poslati na »Ormož, poštni predal 13«.
1255
RAZNO:
Oddam tri otroke za svoje. Stari so 4, 8, 9 let. Naslov v upravi.	1238
Kozje mleko kupi dnevno 1—2 litra. Brvar, Maribor, Pristan 11.	1244
Rabljen gepl in mlatilnico išče Babšek Jurij, Zg. Polskava.	1243
Ugoden nakup ostankov blaga, belega platna, svile, druka, dilena, cajga, flanele, žameta, popelina, moških ta fantovskih hlač, ženskih, moških ta otroških srajc, nahrbtnikov, predpasnikov, vseh vrst nogavic, čevljev, aktovk ta drugo pri »Starinarju«, Koroška cesta 6.
1256
Dobro ohranjen harmonij za 1200 din proda orga-nist. Sv. Jakob v Slov. goricah.	1250
Halo! Pomlad! Leto! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovaren, dobro uporabni, pristno-barvni, brez napak! »Paket serija H« 15—18 m prima oxfordov, turing ta frenšev za posebno močne moške srajce v tebrano lepih vzorcih. »Paket serija M« 14—17 m za ženske obleke, dečve in predpasnike, deleni, kreton, druk, crepi itd. v najlepši sestavi. Vsak paket poštnine prosto 155 din. Za enako ceno dobavimo gornja paketa tudi mešano, vsakega polovico. »Paket serija Z« 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč, ta sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250.— ta Z-5 300.— din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler traja zaloga. Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem RAZPOŠILJALNICA KOSMOS, Maribor, Razlagova uiica 24/H.
Vabilo na občni zbor Posojilnice na Frankolo-vem, r. z. z n. z., ki bo dne 8. septembra z istim dnevnim redom, ob istem času in v Istem prostoru, kakor je bilo navedeno v »Slov. gospodarju« štev. 30 z dne 24. Julija 1940. Načel-stvo.	1224
»Ifačja matfi«
(Konec)
Gospodično je vzdramil iz razmišljanja krik, ki je puihajal z ulice. Vstala je in šla gledat, kaj se je zgodilo. Kar je videla, jo je napolnilo z ogorčenjem.
Neki fant je podil lepo, angorsko mačko. Uboga živalca, ki jo je zadelo že več kamnov, je naposled splezala na drevo. Pred kamenjem pa tudi tam ni bila varna.
V tem trenutku je prišla mimo desetletna deklica.
»Fuj, sram te bodi!« je zaklicala fantu, ki je preganjal mačko. »Kaj ti je storila uboga žival, da jo tako mučiš?«
Fant se ji je smejal na to in še dalje zadeval mačko s kamenjem, dokler ni prišel mimo neki gospod, ki ga je nagnal.
Medtem ko je deklica vabila mačko z drevesa, je prišla gospodična pod drevo. Mačka je zamijavkala, splezala z vrha in skočila njej na ramo.
»Pridna deklica si!« je gospodična pobožala deklico. »Kako ti je ime?«
»Gretica.«
»Gretica, pridna si, ker se zavzemaš za uboge živali, ki jih hudobni fantje preganjajo. Tu imaš — vzemi...«
Pri tem je prožila deklici novec.
Deklica je preplašeno gledala novec. Bil je zlatnik.
»Najbrž ste se zmotili!« je rekla gospodični in ji je hotela vrniti zlatnik.
»O, ne!« je ta odvrnila. »Le imej ga! Veseli me, da si tako poštena in skromna... Sedaj pa pojdi z menoj!«
»Rada bi šla, a ne smem, dokler mami ne povem.«
»No, pa pojdi mami povedat, potem pa pridi!«
Deklica je odhitela, gospodična pa je šla domov. Služkinji je naročila, naj pripravi dobro južino.
Gretica je res prišla h gospodični. Naslednje dni so se njeni obiski ponavljali. To je trajalo kakih deset dni. Potem pa je mati m več pustila, ker je mislila, da je neznani do-brotnici morda v nadlego.
Po nekajdnevnem izostanku je deklico gospodična srečala na ulici.
»Gretica, zakaj pa več ne prihajaš k meni?«
»Mama me ne pusti. Pravi, da sem vam v nadlogo.«
»O, ne! Le pridi spet!«
Deklica je materi povedala, da jo je gospodična spet povabila.
Mati si je štela v dolžnost, da to dobrot-nico obišče in se ji zahvali. Oblekla se je in šla z otrokom na obisk.
Ko sta mati in Gretica prestopili prag go-spodičine sobe, se je odigral žalosten prizor. Gospodična je nekaj hipov strmela proti vratom, potem pa je zavpila:
»Nes^ečnica, kaj iščeš tu? Ven iz moje hiše, hinavka, ki si uničila mojo srečo!«
Žena trgovca J. F. — ker to je bila mati male Gretice — se je naslonila na vrata, da ne bi padla. Čez čas je zajecljala:
»Sestra — ti si? Hotela sem se ti zahvaliti za dobrote, ki si jih izkazovala Gretici — moji hčerki.«
»Gretica je tvoja hčerka? O, če bi bila jaz to vedela! Ven! Ne prikažita se mi več!«'
»Sestra, za božjo voljo te prosim, usmili se!«
»Zate nimam usmiljenja. Poberi se!«
Mati je prijela otroka za roko.
»Gretica, pojdiva!«
Otrok je žalostno pogledal svojo dosedanjo dobrotnico.
Vrata so se zaprla za nesrečno materjo in hčerko.
Otrokov žalostni pogled se je gospodični zasadil v srce in jo preganjal. Nekaj ji je reklo, naj se usmili sestre zaradi otroka, a je s silo dušila ta glas.
4.
Gospodična M. je preživljala žalostne dneve. Ni mislila, da ji je mala Gretica tako prirasla k srcu.
Nekega dne se je odločila, da bo pisala sestri pismo, a ko je že vse imela pripravljeno, se je premislila.
Dnevi so minevali. Za gospodično so postajali vse hujši. Gretico bi rada videla. Poleg tega jo je vse bolj preganjal glas, naj odpusti sestri.
Poletnega popoldne se je podala na sprehod. Zavila je proti potoku, ki je tekel za trgom. Počasi je stopala ob potoku proti mlinu.
V	senci vrbe, ki je rasla na bregu potoka, je nenadoma zagledala deklico. Ko je prišla bliže, jo je spoznala.	.-¡aiiSi
»Gretica! Gretica!« je vzkliknila.
Deklica se je prestrašila. Zbežati je hotela. Pri tem je tako neprevidno skočila, da je izgubila ravnotežje in se zvrnila v potok.
Gospodična je za hip otrpnila od groze. Potem je začela vpiti:
»Na pomoč! Na pomoč!«
Ker v bližini ni videla žive duše, je sama skočila v vodo. Zgrabila je deklico in jo pri-vila k sebi. Ker ni znala plavati, jo je voda pograbila in nesla proti vrtincu.
Medtem je tekel proti kraju nesreče mlinar, ki je slišal klice na pomoč. Ko je zagledal v vodi ponesrečenki, je skočil za njima. Ker je bil močan in dober plavalec, ju je brez posebne težave spravil na breg.
Za mlinarjem je prihitel tudi hlapec. Moža sta odnesla ponesrečenki, ki sta bili nezavestni, v mlin.
Čez nekaj časa sta se obe osvestili. Gospodična je vsa srečna privijala otroka k sebi in ga poljubljala.
Nenadoma so se odprla vrata in v sobo je prihitela Gretičina mati, ki so jo bili obvestili o nesreči. Ko je zagledala sestro in deklico, je vzkliknila:
»Sestra! Ti si rešila mojega otroka? Bog ti tisočkrat povrni!«
Gospodična je stopila k sestri, jo prijela za roko in ji rekla:
»Regina — jaz ne morem več živeti brez tega otroka ... Pri meni bo moral ostati...«
»Ljuba sestra, kako bi se mogla jaz ločiti od svoje Gretice?!«
»Kdo pa pravi, da bi se morala ločiti od nje?... Kar je bilo, naj bo pozabljeno?... Vidve pa bosta ostali pri meni. V hiši bo za vse tri dovolj prostora!«
Regina je zajokala od veselja. Oklenila se
je sestre in jo poljubila.
* >
V	starinski hiši je zavladalo novo življenje. Mijavkanje sicer ni utihnilo, a bolj glasno je bilo Gretičino veselo čebljanje.
Gospodična je nehala biti »mačja mati« in je postala mati revežev in sirot.
SMEJTE SE!
S} g, §
Nedeljski jezdec: »Ali ta mrha nI plašljiva?« Fantek: »Ne, saj je cele noči sama v temnem hlevu. ,.«
Mladostne želje »Ali se vam je uresničilo dosti mladostnih želja?« »Samo ena.« »Katera?«
»Kadar so mi v otroških letih umivali glavo, sem si zmerom želel, da bi bil — brez las.«
Prebrisan cigan Cigan je šel-k spovedi in pri tej priložnosti se mu je posrečilo, da je ukradel župniku uro iz žepa Župnik ga je vprašal, kakšne grehe ima na vesti.
»Uro sem ukradel.« »Vrni jo lastniku!« »Tu jo imate!« »Jaz je ne potrebujem!«
»Ponujal sem jo lastniku,« je dejal cigan, »pa je ni maral vzeti. Kaj naj sedaj storim?« »No, potem jo pa kar obdrži!« »Hvala,« je rekel cigan, se prekrižal in šel.
Po svetem pismu »Stric, ali ne pravi sveto pismo, da je treba hudo poplačati z dobrim?« »Da, Mirko!«
»Potem pa mi daj dinar. Tvoj« naočnike sem razbil...«
Kateri naj pomaga?
Neki oče je imel dve hčeri. Ena je poročila vrtnarja, druga pa lončarja.
čez nekaj časa je oče obiskal prvo hčer. Vprašal jo je, kako ji gre. Odgovorila je:
»O, dobro mi gre. Samo eno je nerodno: kar naprej moram prositi Boga. naj dežuje, da ne bi bilo treba vrta zalivati.«
Nekoliko pozneje je oče obiskal drugo hčer. Tudi njo je vprašal, kako ji gre. Dobil je odgovor:
»Vse je dobro, samo moliti moram nenehoma, da bi nam Bog dal lepo vreme, da bi se lonci hitro sušili.« Oče je zmajal z glavo in rekel: »Ti prosiš za lepo vreme, sestra pa za dež. Zdaj pa res ne vem, kateri bi pomagal.«
Neločljiva
»Ali si že slišal, da sta se Tonč ln Janez včeraj stepla?«
»Kaj poveš?! Jaz sem pa mislil, da sta ta dva neločljiva.«
»Saj sta tudi bila. štirje so ju s težavo spravili narazen!«
*
UGANITE!
Železno tramovje, črno okovje, suho drobovje, kdor me ne rabi, rad me pozabi. (Ti!U?aa)
Kakšna razlika je med 2 dinarskim kovanoem in 100 dinarskim bankovcem?	( 86)
Kdo^je vedno doma, čeprav gre iz hiše?
c?ioa)
Kaj peče noč in dan in vendar ne zgori?
("BAUdOH)
Imam luknjo in napravim luknjo in še grem
skozi to, kar napravim.	("BI^i)
*
IGRAJTE SE!
Kuhanje jajca v roki Na jajcu napravimo malo luknjo in izcedtmo skoz njo malo beljaka, nato pa vlijemo v jajca malo močnega žganja, potem luknjo zamašimo in jajce hitro v roki ohračamo. Jajce se kmalu skuha in ga lahko pojemo.
Izrežite ln sestavite!
MOSTIN
l<t*
Moštna esenca Mostin zl izdelovanje prvovrst-ne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 steklenico 20 din, za 2 ali več 25 din.
J A B L I N
za Izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, poštnina povzetje za 1 zavitek 10 din, "za 2 ali več zavitkov 15 din.
Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju:
Drog. Skočir, Slovenski trg 11
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CEfflft IN VZORCI ZASTONJ?
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
CELJE 24
SUKNO, KAMGARN, VOLNENO, FLANEL, BARHENT, PLATNO, SVILA, DELENI
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Pridno, pošteno dekle, šole prosto, sprejmem v službo. Jakob Vogrin, Zg. Voličtna, Sv. Rupert, Slov, gorice.	1222
Pošteno dekle za vse, ki zna opravljati delo pri svinjah in kravah in tudi za domače kuhanje, se išče za na deželo. Plača 200 din mesečno. Predstaviti se pri: Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 128.	1223
Hlapca sprejme gostilna Tomše, Pekre, pošta Limbuš.	1225
Viničarja, treznega, poštenega, s štirimi delovnimi močmi, sprejmem. Ponudbe na upravo pod »Poštenost 1227«.
Sprejmem takoj poštenega in treznega hlapca h konjem. Plača dobra. Pijanca ne maram. Fra-njo Cvetko, Sv. Trojica, Slov. gorice. 1229
Iščem za 1. november viiničarja s 4 odraslimi delovnimi močmi za Pekre. Dr. Stopar, Studenci-Maribor.	1230
Iščem delo pri tesarjih. Korošec Franc, Verhole 26, Laporje.	1231
Sprejmem viničarja s tremi delovnimi močmi. Župna cerkev Fram.	1233
Dve viničarski družini, vsaka s 4—5 delovnimi močmi, se sprejmeta. Vprašati: Oskrbništvo Viltuš, Selnica ob Dravi._1187
Sprejmejo se: delavska družina s petimi delovnimi močmi ter lastno živino, pristav (majer) s petimi delovnimi močmi, najemnik s tremi delovnimi močmi, konjski hlapec, oženjen, brez otrok. Deputat: l'A—2 orala zemlje, 3 orale travnika. Vprašati: Uprava posestva Strassen-hofen, p. Zg. Sv. Kungota.	1189
RAZNO:
Klobuke dobite od 28.—, 35.—, 40.— din naprej, vse iz lastne delavnice. Popravila se sprejemajo od 10—28 din. Prosim za obisk ter se priporočam! Babofiek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5.	1198
Se vedno kupite dobro, po ugodnih cenah: nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemper-je (lastni izdelki), kombineže, modrčke, srajce, oblekce, predpasnike, platno, odeje, koče, blago, perilo, konfekcijo, rute, šivalne potrebščine, galanterijo, milo, drobnino. Andrej Oset »Jlara«, Koroška cesta 26 (poleg težnice, Vod-
nikov trg).
I
1098
MOSTIN za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	523
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	11
Zat §olarfe
nahrbtnike od 10 din naprej, nogavice iz lastne pletarne od 3.50 din naprej, jopce za otroke iz lastne pletarne od 22 din naprej, spodnje hlače, majce kupite najugodneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24.	1182
Ne odlašajte! Pravočasno si nabavite za zimo razno manufaktu-ro, perilo, nogavice, klobuke itd. po nizkih cenah samo v trgovini Josip Tušak pri Sv. Antonu. Velika zaloga razne železnlne, kotlov ln vsega, kar potrebujete za vaš dom.	1234
Pozor! Vsakovrstne odpadke: železje, kovine, cunje, litine, papir kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustin-čič, Maribor, Knez Kocljeva ul. 14 in podružnica ogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 21-30.	1246
iM; revmatizma, protina 'jftf?
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, aključeuje rok iu nog, natezanje, trganje in bodenje po raznih deiih telesa, seveda tudi slabost oči, so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti. sicer bolečine še bolj napredujejo. - Nudim Vam zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče domače pitno zdravljenje, ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. — Poštna nabiralnica:
PANHOHIA BPOTHERE, Budapest 12, Postfach 83, flb*. H. 288
LJUDSKA
" 1CIUII
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4°l0, na trimesečno odpoved pa po 5%. — Vse vloge izplačuje točno po dogovoru
LJIIBIJ&NSIÜ VELESE JEN
od 31. avg. do 9- sept. 1940
Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. — Posebne razstave: Pohištvo. Mala obrt. Turizem. Motoma in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. Perutnina, kunci, golobi. Likovna umetnost. Zabavišče. Toti teater. Tekma harmonikarjev 8. IX. žrebanje daril za obiskovalce. Polovična voz-nina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. 1216 IBHinaBBliaRIRRIRI
Za šolarje
, ^BOZA'- obleko
Ker je trpežna, je zato tudi cenejša. Zaloga: L PREAC, Maribor, Glavni trg 13. 1206
ZA JESEN! Velika izbira domačih pletenin, šolskih plaščkov, nahrbtnikov, toplega perila in nogavic najceneje pri 1212
„VIDA" MARIBOR, Koroška cesta št. 10.
$e se dobi poceni blago!
za ženske obleke itd. pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15. 1199
ftnfige m potrebščine v
Tisharni sv Cirila
v Maribora:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
v Ptuja:
Slovenski trg 7.
Boste zadovoltnl!
Pozor!
Pozor!
Za jesen in za šolo
bodete po izredno nizkih cenah nakupili
manutakturo konfekciio moške obleke deške obleke moško perilo domsko perilo hnbertuse blaCevino Krojaške potrebščine Obleke za
platno, šiione svilene rute namizne prte predpasnike zimsko blago pletenine nogavice 1.1, d. i. t. d. Razprodata ostankov lantke (šolarje)
samo pri
J os. Susferič
naslednik
Janko Klobasa, Maribor
Glavni trg 17
Albumi, spominske knjige
v vellld izbiri in po ugodnih cenah
v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
V $ A. K prevdaren slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri
LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO: M A It I DO R Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI1
92
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V
Denar naložite najbolje in najvarneje pri
^Jpodnjestajerski ljudski posojilnici
o Mariboru
registrovana zadruga z neomejeno zavezo i	Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'-
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru