Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMECKOtDELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500'—, 'It strani din 250—, «Ju strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Negotovost vojnega Se vedno znaki za napad Neprestani zračni navali Zračni napadi Nemčije na Anglijo so se znatno stopnjevali v času od 6. do 12. avgusta. Dne 15. avgusta so dosegli višek, so podnevi 17. avgusta povsem prenehali in se nadaljujejo od 18. avgusta z vso silovitostjo. Iz Londona priznavajo, da postajajo zračni napadi na Anglijo ostrejši po obsegu in učinkih. škoda na civilnih zgradbah še ni bila tolikšna, kakor je zdaj. Nemški bombniki spuščajo na londonska predmestja bombe iz višin nad 7000 m. Posamezna letala se že upajo v strmoglavem poletu spustiti v žaru vzplamtelih raket naravnost na določene cilje angleške prestolnice, na katere mečejo bombe, ki povzročajo silne eksplozije, požare in zbeganost prebivalstva. Daljnostrelno topništvo V dnevne nemške letalske napade sta posegla v minulem tednu dva nova dogodka. Nemci so -ačeli obstreljevati s svojih belgijskih in francoskih oporišč z dalekonosnimi topovi predvsem londonsko pristanišče Dover in še nekatera druga ob angleški južni obali. Splošna sodba je, da se mora to topništvo smatrati kot orožje, ki naj služi pripravi za izkrcanje nemških čet v Angliji. Najnovejši nemški dalekostrelni topovi nesejo preko sto kilometrov. Vsaka granata tehta približno eno tono. Točne številke so seve vojaška tajnost. Nemški daljnostrelni topovi bodo lahko streljali globoko v notranjost Anglije. Z rtiča Gris Neza na francoski obali bi morali padati granate teh topov v bližino Londona. Obstreljevanje Doverja po nemškem daljno-strelnem topništvu je povzročilo v mestu do-kajšnjo zmedo. Ljudje, ki jih v mestu ne zadržujejo nujni posli, so se izselili. Odšli so tudi številni ljudje iz okolice Dovra v notranjost Anglije. Ko se je pričelo to izseljevanje, sta bila protiletalska zaščita in policija že marljivo na delo, da odstranita posledice obstreljevanja. Protiletalska zaščita je pospravljala ruševine, ki so jih povzročile granate nemške »debele Berte«. Razen izselitve večjega števila prebivalstva nudi življenje v mestu še zmerom običajno sliko. Vsi ljudje, s katerimi je imel priliko govoriti zastopnik poročevalske agencije United Press, so se izrazili, da bi jim bili zračni napadi sicer ljubši od artilerijskega ognja, a da ne bo težko vzdržati, ako ne pride še kaj hujšega. Na omenjene nemške dalekosežne topovske pozdrave so odgovorili Angleži prvič 23. avgusta. Ta dan so se oglasili angleški daleč noseči topovi in so obstreljevali nemško topništvo preko Rokavskega preliva na francoski obali. S tem so dokazali, da razpolaga tudi Anglija z enakim artilerijskim orožjem kakor Nemčija. Hitler v glavnem stanu Druga novost minulega tedna je poročilo vodilnega italijanskega lista, ki je objavil dne 24. avgusta vest, da je nemški kancler Hitler 23. avgusta popoldne v spremstvu maršala Brauchitscha in generala von Keitla odpotoval v glavni stan na zahodnem bojišču. Njegovo potovanje na zahodno bojišče spravljajo rimski krogi v zvezo z velikimi pokreti nemške vojske, o katerih se ne dajejo podrobnosti. položaja Težek odgovor na glavno vprašanje So neprestani navali nemških letal na Anglijo, obstreljevanje angleške južne obale iz dalj« nostrelnih nemških topov in preselitev Hitlerja v glavni stan na zapadu znaki za glavni napad Nemcev na angleški otok? Le malo osebnosti je v Nemčiji, ki bi nam znale odgovoriti na to vprašanje. Dolgotrajna vojna na vidiku Kdo bo bolj prizadet v bodočnosti? Najbrž je dosedanja trdovratna angleška obramba v zraku prepričala Nemčijo, da bo vojna za zavojevanje angleškega otoka težavna in dolgotrajna. Medsebojna opustošenja industrijskih naprav so znatna. Za Anglijo ni ugodno, ker so se približala nemška letalska oporišča z zas?dbo holandske, belgijske in francoske obale angleškim ciljem v notranjosti dežele. Za Nemce pa tudi ni posebno rožnato, da je težišče njihove industrije v Porenju najbližje za angleške zračne napade. Ranljivost na obeh straneh je podana. Kdo je in še bo bolj prizadet po dnevnem bombardiranju, bo pokazala bodočnost. Dolžina nočnih letalskih poletov se veča s perastom noči. Angleži so se upali z letali že dojBerlina, Leipziga, Weimarja, Augsburga in Monakovega. Nemške mine krog Anglije Zadnjič smo poročali, da je proglasila Nemčija popolno zaporo ali blokado Anglije. Nemčija zapira in skuša odrezati angleški otok od dovoza po morju z minami, katere spuščajo nemška letala v morje krog Anglije. Najbrž hoče nemško vrhovno vodstvo s pomorsko minsko zaporo v doglednem času angleški otok izstradati in ga prisiliti k predaji. Angleži žrtvujejo vse Že ob izbruhu te vojne je napovedal tedanji angleški ministrski predsednik Chamber-lain, da bodo trajali boji več let. V praksi pa so bili zavezniki v začetku vojne v tem smislu na delu, kakor da bi računali s kratkotrajno vojno. Neprestano so zavlačevali, da bi bili dali ameriškim industrijalcem zahtevana finančna jamstva, da bi bili ti svoje tovarne pretvorili v oboroževalne delavnice. Danes je v tem oziru povsem drugače. Angleži se ne ustrašijo nobenih žrtev, da bi čimprej pripravili celotno industrijo v Združenih ameriških državah do tega, da bi se prelevila v vojno proizvodnjo. Vedno čitamo o ogromnih angleških naročilih glede tankov in letal. Te nabave se bodo dale uresničiti šele tekom več mesecev in deloma komaj v par letih. Omenjena naročila govorijo odločno za dolgotrajnost vojne. Otoke za poostritev blokade V smislu dolgega trajanja vojne je vedno tesnejša naslonitev in spojitev Anglije z Ameriko. Angleži so pripravljeni, da bi si osigu-rali naklonjenost Združenih držav, dati Ame- riki v najem nekatere otoke samo za to, da bi dobili od njih tolikanj potrebno število ladij (rušilcev), s katerimi bi lahko še bolj poostrili blokado napram Nemčiji in Italiji. Nemčija in Italija računata z dolgotrajnostjo Ne samo v Angliji, ampak tudi v Nemčiji in Italiji se množijo znaki, ki obetajo dolgotrajno vojno. Nemško in italijansko časopisje ne piše več o hitrem porazu Anglije, ampak o trdih, težavnih in dolgotrajnih bojih, katere je še pričakovati. Nemčija zastavlja vse svoje moči, da bi se ne skuhal na Balkanu kak spopad, ker računa s tem, da bo še morala dolgo zastavljati vse svoje vojne sile v bojih z Anglijo. Italija vodi vojno proti angleškim kolonijam v Afriki po načrtu, iz katerega se da sklepati, da se bo vojna zavlekla. Čisto sigurno bi st Italijani ne zaganjali s tako srditostjo v angleške kolonijalne armade iz zraka in na suhem, ako bi upali, da bo materna dežela Anglije kmalu na tleh in ji bodo kot strti in premagani pobrali od kolonij, kolikor bi jim šlo v njihov račun. Res je, da se je z izločitvijo Francije iz vojne znatno poboljšal položaj Italije v Afriki. Razumljivo je tudi veliko veselje Italije, ker se je tako naglo polastila v vzhodni Afriki angleške Somalije. Pri vsem tem pa zahtevajo ti italijanski pokreti v Afriki velike žrtve, katerih Italija nikakor ne bi doprinašala, ako bi lahko računala, da ji bo padla hitro angleška Afrika kot zrelo zlato ja^lko v naročje. Vedno slabši položaj nevtralcev Skraja bliskovita vojna grozi, da bo razjedala in uničevala Evropo še dolgo. To dejstvo pa ne pomenja vojne samo za one, kateri se je udeležujejo z orožj m v roki, ampak je tudi slab izgled za nevtralce. Z zavlačevanjem vojne odločitve se slabša od meseca do meseca položaj nevtralnih držav radi vedno bolj kopnečih zalog surovin, živil in drugih življenjskih potrebščin. Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, obilnost bodi naša last! France Prešeren, »Zdravljica«. Ob I. obletnici narodnega sporazuma Ob razhodu, odnosno razpustu framason-skih lož v Jugoslaviji, se je dvignila kopre-na, ki je prej pokrivala in zakrivala marsikatere zagonetne točke našega javnega življenja. Nekaj žarkov svetle luči je namreč posvetilo v tiste tajne brloge, kjer so se kovali načrti za obvlado našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Iz tajnih brlogov framasonskih lož so namreč prihajali ljudje, ki so si osvojili vrhovna in vodilna mesta na vseh področjih javnega življenja. S tem je bilo dobro poskrbljeno za po-edine framasone in za framasonsko občestvo. Poedinci so dobili dobro plačane službe, s čimer je bilo ustreženo njihovi sebični samo-pašnosti. Framasonska loža pa si je s svojimi zastopniki, ki jih je imela povsod na vodilnih mestih, zasigurala svojo nadvlado nad javnim življenjem. Ko so bili črni prostozidarski krti pregnani s svojih tajnih brlogov, je tudi postalo očito njihovo podtalno rovarjenje in kovarjenje, ki so ga vršili v politiki Jugoslavije. Prostozidarji kot laži-svobodomiselni liberalci so zagrizeni centralisti. Dobro vedoč, da med ljudstvom nimajo nobene opore, so si s centrali-ziranjem državne uprave ustvarili v glavnem mestu države mogočno oporišče, od koder so iztegovali svoje dolge tipalke in požrešne se-salke po vseh pokrajinah do skrajne državne meje. Zato so v prvih letih naše države, ko je šlo za njeno ustavno ureditev, preprečili s svojim močnim vplivom, ki so ga imeli na vrhovne osebnosti, vsak poizkus, da bi bila država postavljena na trdne osnove ljudske samouprave. Ko so se potem proti koncu prvega desetletja naše države začeli centralistični temelji močno majati, so se z željnim srcem oklenili diktature, ki so jo izvajali po svojih zastopnikih in somišljenikih sebi v prid, državi pa v škodo. O taki zvezi med prostozidarstvom in med diktaturo v naši državi spričuje zanimivo dejstvo, da so frama-sonske lože za časa te diktature imele največ članov. Narodni sporazum, sklopljen 26. avgusta 1939, je pognal črne krte nazaj v njihove temne brloge. Tisti, ki so ta sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci sklenili, imajo povsem drugačne pojme o državi, kakor pa fra-masoni in njihovi JNSarski in slični prijatelji. Prostozidarji in njihovi zavezniki smatrajo svojo maloštevilno kliko (skupino) kot državo, ljudstvo pa samo kot predmet vladanja in izkoriščevanja. Znana je pesem teh kli-karjev o izključni državotvornosti, ki je samo njim svojska in lastna. Po vseh strehah so ti laži-demokratski, JNSarski in njim podobni vrabci peli to pesem. Sedaj so ti njihovi drzno-hreščeči glasovi utihnili. Drugi zvoki zdaj plovejo po ozračju širom naše države in ti zvoki se zbirajo in vsklada-jo v čisto drugo pesem, koje vsebina je tale: država ni laži-svobodomiselna gosposka klika; ni uradnik od najnižje do najvišje stopnje, ki mora plesati, kakor liberalna klika žvižga; država tudi ni nekaj narodnemu organizmu zunanjega, kar se kakor klobuk dene na glavo ali pa kakor obleka okoli telesa. Ljudstvo je država, država in narod sta stvarno isto. Zato mora ljudska volja biti v državi merodajna, njej se ne sme delati nasilje, marveč se jo mora vpoštevati v zakonodaji in upravi ter ji omogočiti njen najprirodnejši izraz v samoupravi. Tako so temelji državotvornosti iz namišljenih vrhov laži-svobodo-umnih fraz in gesel prenešeni na trdno podlago širokih ljudskih množic. Ljudstvo Jugoslavije je oblikovano v tri samostojne ljudske osebnosti: v Srbe, Hrvate in Slovence. Te osebnosti so enakopravne, in ker je pretirani centralizem bil ovira za ostvarjenje politične enakopravnosti med tremi bratskimi narodi, zato je moral z narodnim sporazumom pasti ter napraviti prostor preosnovitvi države v zvezno, na osnovi samouprave in avtonomije zgrajeno državo. Ta preosnova se je začela z ureditvijo banovine Hrvatske ter se nadaljuje z urejevanjem drugih delov države. Kar se tiče Slovenije, ni nobenih teritorialnih (ozemskih) težav ali dr-žavno-politinčih pomislekov, zato je upravičena želja, da bi se kmalu — ob ugodnem mednarodnem položaju — ostvarila tudi samoupravna banovina Slovenija. Izrazujoč to prvo svojo željo ob prvi obletnici narodnega sporazuma, takoj dostavljamo drugo, in ta je: narodni sporazum naj prinese ob vzajemnem sodelovanju Slovencev, Hrvatov in Srbov zboljšanje gospodarskih In socialnih razmer v Jugoslaviji, zlasti med slovenskim ljudstvom! Težko breme leži danes na ramah ljudstva. Naj bi se to breme s primernimi, res sodobnimi sklepi olajšalo! Slovesno praznovanje obletnice sporazoma Dne 26. avgusta je poteklo leto, odkar je bil sklenjen med Srbi in Hrvati v Zagrebu tolikanj zaželjeni sporazum. Obletnico sporazuma je sklenila vlada posebno praznovati s slavnostno sejo v hrvatski prestolnici. Dan pred slavnostno sejo vlade Že v nedeljo, dne 25. avgusta, so se zbrali v Zagrebu pod vodstvom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča vsi člani vlade, izvzemši ministra za telesno vzgojo Dušana Pantiča, ki se nahaja na obisku v Nemčiji. Oba slovenska ministra, minister za prosveto dr. Korošec in minister za zgradbe dr. Krek, sta se pripeljala v Zagreb v nedeljo popoldne. Koj po prihodu v Zagreb je obiskal ministrski predsednik podpredsednika vlade dr. V. Mačka. Ostali ministri so obiskali hrvatske tovariše in sprejemali razna zastopstva. V praznično razpoloženi hrvatski prestolnici, v kateri so se zbrale ljudske množice iz vseh delov Hrvatske, je bil prirejen v nedeljo zvečer v Narodnem gledališču prikaz hrvatske kmečke kulture. Sodelovalo je 25 kmečkih skupin. Te skupine so prepevale narodne- pesmi in predvajale narodne plese in razne druge izrazito hrvatske običaje. V nedeljo zvečer je priredil predsednik vlade dr. Cvetkovič članom vlade in nekaterim povabljenim hrvatskim vodilnim osebnostim večerjo. Za obletnico sporazuma je prejel hrvatski ban dr. Ivan šubašič že na predvečer od našega bana dr. Natlačena naslednjo brzojavno čestitko: »Ob obletnici ustanovitve banovine Hrvaške sprejmite moje najlepše čestitke z najboljšimi željami za srečno bodočnost bratskega hrvatskega naroda.« Slavnostna seja Obletnico sporazuma 26. avgusta je proslavila vlada s slavnostno sejo v ban^ki palači, na kateri je bila razobešena poleg hrvatske tudi državna zastava. Seje so se udeležili vsi ministri. Na predsedniškem mestu je sedel predsednik vlade Cvetkovič s podpredsednikom dr. Mačkom. Ob 10.15 predpcldne so bili vsi ministri fotografirani, nakar je začela seja, ki je trajala do 13.30. Med sejo vlade niso bila objavljena nobena sporočila. Po zaključku seje je poklical ministrski predsednik Cvetkovič tuje in domane časnikarje, katerim je dal sledečo izjavo: »Današnja seja kr. vlade je imela dva dela. Prvi del je bil slavnostni, v katerem smo obnavljali spomine na sklenitev in na obletnico sporazuma, drugi del pa je bil posvečen delu.« Istočasno s slavnostno sejo vlade je začela pod predsedstvom bana dr. šubašiča konferenca predstojnikov oddelkov hrvatske ban-ske uprave, na kateri so obravnavali vprašanja, ki so v zvezi, z novimi gospodarskimi in socialnimi uredbami, katere bodo objavljene, kakor so že bile napovedane. Govora predsednika in podpredsednika vlade Članom vlade, predstojnikom oddelkov ban-ske oblasti in vseučiliščnima profesorjema, ki sta sodelovala v komisiji za sklenitev sporazuma, je priredil ban dr. šubašič kosilo. Proti večeru so se podali vsi gostje na banovinsko posestvo Božjakovino, kjer je priredil večerjo podpredsednik vlade dr. Maček. Na s!avnostni večerji sta govorila predsednik in podpredsednik vlade o obletnici sporazuma. Predsednik vlade Cvetkovič jp podal v svojem govoru zgodovinski pregled sporazuma, za katerega so se zavlekle politične borbe na celih 20 let. Pri vseh naporih za sporazum je ostala ena stvar nad vsemi pogajanji: tisto, kar je poglavitno za vse Srbe, Hrvate in Slovence, da žele Hrvati, Srbi in Slovenci to skupno domovino, da hočejo eni kot drugi v njej živeti pod pogojem, da je notranja ureditev taka, da Dod"o zadovoljivo rešene vse življenjske potrebe tako Srbov, Hrvatov kakor tudi Slovencev. Prvikrat po stoletjih je imenovala z ustanovitvijo banovine Hrvatske krona bana banovine Hrvatske v soglasju s hrvatskim narodom in na temelju njegovega lastnega predloga. V svojem zgodovinsko važnem govoru je predsednik vlade posebno poudaril, da je našla rešitev hrvatskega vprašanja iskrenega in odločnega pobornika v Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Za predsednikom vlade je podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Maček v svojem govoru omenil tudi tole: Pogajanja za sporazum bi se še zavlekla, če bi ne dobil od zunaj sporočila, da je izbruh vojne v Evropi gotovo dejstvo in da bo vojna zadivjala vsak hip. Tedaj sem rekel Dragiši Cvetkoviču: »To, o čemer smo se že sporazumeli, se naj izvede takoj, drugo pa pustimo za boljše čase!« Danes vidimo, da je bilo dobro in pametno, kar smo storili. Nekaj dni po podpisu sporazuma se je začela v Evropi vojna in okoli nas so nastale izredne razmere. Kot poslednji je govoril ban dr. šubašič, Kaj je bilo sklenjeno v Zagrebu? Za obletnico sporazuma so bile po časopisju napovedane razne nove uredbe, ki bi naj preobrazile naše gospodarstvo in socialno življenje. Med v Zagrebu končnoveljavno sprejetimi uredbami je najvažnejša ona o prehrani prebivalstva. Uvedeno je načelo rekvizicije (prisilnega odvzema) na podlagi nove najvišje cene 300 din za pšenico. Predpisano je mletje e-otne moke in uveden bo enotni kruh. V roku 5 dni po uveljavljenju uredbe bodo morali vsi mlini v državi mleti pšenico v moko tako, da dobe iz 100 kg pšenice (s hekto-litrsko težo 76 kg) 80 kg moke, od tega največ 10 kg bele moke in zdroba ter 70 kg pre-sejane krušne moke. Vse ostale gospodarske in socialne uredbe so bile v Zagrebu v načelu odobrene in bodo izdane v kratkem času. Karan tan us: Obokom učne Icnjige — zastonj! Spet nastopa jesen, z njo pa pričetek novega šolskega leta, ki daje staršem ko otrokom dokaj skrbi in težav. Vsako leto nastopa težavno vprašanje pri oskrbovanju otrok z dragimi šolskimi potrebščinami. Visoka cena knjigam mnogim nadarjenim otrokom naravnost onemogoča ugodno udejstvovanje pri pouku. V celoti pa imajo tozadevne težave vzgojitelji, ki na račun manjkajočih učnih pripomočkov ne morejo doseči kljub vsemu prizadevanju željenih uspehov. Ne obstoja pa samo vprašanje knjig, temveč tudi zvezkov ln drugih potrebščin sploh. Knjige so predrage Kar knjig tiče, moram reči, da so naše šolske založbe, zlasti z ljudskošolskimi knjigami, odločno predrage. One izdajajo na stoti-soče izvodov teh knjig, celo v mnogih izdajah (IV. čitanka jih je imela sedem), vendar cena ne odgovarja številu izdanih izvodov. Ako za-morejo druge knjižne založbe-družbe (Mohorjeva in razne druge) izdati vsako leto pet do šest, in to različnih knjig, za malenkosten denar, je naravnost čudno, kako je mogoče določiti visoko ceno knjigam, kjer ni nikake-ga trgovskega tveganja, temveč se iz leta v dan uporabljajo, iste ponatiskujejo in jih mora plačevati ponajveč mali človek. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi merodajni činitelji določili šolskim knjigam primerno ceno (piscem in sestavljalcem primerno nagrado) in tako omogočili nabavo knjig tudi najrevnejšim. Pri izobrazbi naj sodelujejo vsi! Toda tudi pri tej nabavi bi nastopile do-kajšnje težave. V splošnem bi moralo veljati pravilo, da sodelujejo pri izobrazbi ljudskih množic vsi sloji. Naj ne bo ta kulturni davek naložen povečini revnim družinam, ampak naj prispevajo k ljudski izobrazbi tudi sloji, ki so premožni ter imajo le enega ali nobenega otroka. Tudi ti, in to v večji, da, celo v največji meri so dolžni, da dajo svoj delež za ljudsko izobrazbo. Otrok naj dobi vse v šoli! Problem je rešljiv, in to celo v najkrajšem času. Izvaja se naj načelo, da dobi otrok vse šolske potrebščine od peresa, ravnila, zvezka, knjige in torbe, vse v šoli, da ni treba kupovati staršem otrok ničesar. To bi naj prevzel krajevni šolski odbor, kateri naj postopoma vstavi za vsako leto, začenši s prvim razredom, posebe gotovo vsoto v proračun. V petih, šestih letih imajo vsi otroci na šoli svoje učne pripomočke. Če računamo praktično, izgleda n. pr. račun za prvi razred s 40 otroki nekako takole: 40 torb po 50 din . . . 40 knjig čitank po 16 din 80 zvezkov po 3 din . . 40 peresnikov..... 40 škatlic-peresnic po 7 din 80 svinčnikov po 1.50 din . 40 risank po 2 din . . . za razne dopolnilne stvari ( med letom zmanjka) . . 2000 din . 640 din . 240 din 20 din . 280 din . 120 din 80 j din . 500 din . 3880 din Skupaj znese za I. razred . Zelo ugodno računano znaša tak proračun za I. razred za 40 otrok samo 4000 din. Naslednje leto bi bil račun manjši, ker bi za prvi razred marsikaj ne bilo treba kupiti (knjige morajo otroci ob koncu leta vrniti, ako pa jih kakor koli poškodujejo, pa so dolžni brezpogojno plačati). Tudi za II. razred bi ne bil račun velik, ker odpadejo n. pr. torbe (ki naj bodo take, da jih eni ko drugi nosijo na ramah) itd. Ob koncu šolskega leta ostanejo knjige drugim. Pozneje pa bi bili ti proračuni še manjši, ker bi šola imela vse potrebne učne knjige, razen zvezkov, že na zalogi. Predpogoj taki nabavki knjig pa je, da se knjige prepogosto ne menjajo, temveč ostanejo v veljavi za daljšo dobo (10—15 let). Jasno pa je, da bodo izgledali taki proračuni povsod drugače, saj bodo in so odvisni od krajevnih šolskih prilik in števila šolo obi-skujočih otrok Odkod sredstva? Kdo naj nosi ta povišek vsako leto? Naravno je, da se naj razdeli sorazmerno med davkoplačevalce. Če računamo letni povišek davka povprečno 15 din na enega, moremo reči, da je uspeh zagotovljen. Stvarno je pa dolžnost onih, ki kaj imajo, da žrtvujejo nekaj tudi za one, ki si niti preprostega zvezka ne morejo privoščiti. To zahteva že narodna dolžnost. Skratka: povišek par tisočev za šolo prenese vsaka občina in tudi davkoplačevalci. Skrb za knjige in zvezke pa naj prevzame učiteljstvo. Uspehi bodo odlični Kakšni pa bodo sedaj vzgojni in učni uspehi? Reči moremo, da naravnost odlični. Otroci bodo čuvali »tujo« imovino, doma ne bo treba nikdar prositi (mnogi otroci na ta račun debelo lažejo) za denar, ker bo sleherni vedel, da se v šoli dobe vse potrebščine. Veselje do pouka in šolskega dela bo rastlo, ker bo imel učenec na razpolago enake stvari kakor njegov tako zvani boljši tovariš. S tem bo rastla tudi — rekli bi lahko za majhne de-narce — kulturna vrednota prebivalstva do-tičnega kraja. Šolski obisk bo popolnejši, učiteljstvo pa bo s toliko večjo vnemo delovalo v šoli, ker bo vedelo, da njegovo prizadevanje ne bo brezuspešno, kot je bilo marsikje kljub vestnemu, požrtvovalnemu in trudapol- nemu delu učiteljstva do sedaj. * Krajevni šolski odbori naj se zavedajo tozadevne nujnosti in važnosti. Ako store tako, bodo tovrstno glavnico dali na visoke obresti, ki se bodo živo in vidno poznale ob novem doraščajočem rodu. Malo dobre volje, ljubezni do otrok, upoštevanja domače skupnosti in malenkostnih žrtev je treba, pa gre. Kraljevska banska uprava pa bo gotovo odobrila tovrstne naknadne kredite (za letos) in redne postavke v naslednjih proračunih. Po Jugoslaviji Novi svetniki Kmetijske zbornice. Glasom § 8 pravil Kmetijske zbornice je z žrebom prenehalo članstvo zborničnega sveta za nekatere svetnike Kmetijske zbornice. V po žrebu izpadlih okrajih so se v nedeljo, dne 18. avgusta vršile ponovne volitve svetnikov Kmetijske zbornice. Izvoljeni so bili: Okraj Maribor levi breg: Koban Franc, Sele pri Pragerskem, namestnik Lešnik Avgust, Slivnica; okraj Celje: Turnšek Pongrac, Polzela, namestnik Rebov Martin, Teharje; okraj Gornji grad: Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki, namestnik Pečnik Ivan, Gornji grad; okraj Ptuj: Prelog Franc, Sv. Marjeta niže Ptuja, namestnik Starnberger Janko, Središče ob Dravi; okraj Ljutomer: Rajh Jakob, Ljutomer, namestnik Režonja Štefan, Apače; okraj Slovenj Gradec: Sevčnikar Stanko, Velenje, namestnik Hribernik Franc, Šmartno pri Slovenj Gradcu; okraj Dolnja Lendava: Horvat Anton, Črensovci; okraj Laško: Orožen Martin, Sv. Štefan, namestnik Tratnik Miha, Brstnik. Framasonstvo v Jugoslaviji je likvidirano, razšlo se je ter prenehalo delati v celoti. Niso pa še likvidirani vsi framasoni. Člani frama- Iz carske opere k ml sijonarjem. Na morski obali v Južni Kaliforniji stoji cerkvica, v kateri poje ob praznikih ženska, ki ima bajno preteklost. Je to Marija Ka-rinska, svojčas prva pevka carske opere v Petro-gradu. Kot 12 letno dekle je izvajala takšne stvari na konju, da so se ji vsi čudili. Petja se je učila pri slavnem šalja-pinu, ki jo je šolal na lastne stroške. Postala je operna pevka, miljen-ka vse Rusije. Gostovala je po vseh večjih gledališčih Evrope, v dveh letih je zaslužila dva milijona rubljev. Po svetovni vojni je Karinska bežala iz Rusije. Skozi Sibirijo je dospela na Kitajsko. V Šanghaju jo je neki režiser nastavil za pevko in bi morala z njim po svetu. Toda do tega ni prišlo. Lepa Ma- Junak divjine Ameriški roman * 7 Od tistega dne naprej se čuti tako osamljenega. Na zunaj se ni nič spremenilo, a njemu se zdi, da je ves svet drugačen. To, kar mu je bilo najljubše, je izgubljeno. Vrata Walserjeve hiše so se zaprla za njim, in sicer ravno v trenutku, ko je hotel nastopiti kot rešitelj. Marija je bolj verjela Rogerju ko njemu. Toda kaj za to! Ali je on njen varuh? Naj gre vse svojo pot! On je storil svojo dolžnost. A ne gre samo za to. Eriku se zdi, da vidi Benjamina, plavolasega dečka, ki vprašujoče upira vanj svoje velike oči. Prej ga je dečko vedno veselo sprejel. Od tistega dne sem pa se je spremenil napram njemu. Njegov obraz je mrk, oči neprijazne. Često ga je vprašal, kaj mu je, a dečko je vedno samo skomignil. Nekoč pa je izbruhnilo iz njega. Jokaje je rekel: »Erik, jaz sem zaupal vate! Upal sem, da boš obračunal z njim. Boga se» prosil, naj ti pomaga, toda ti — ti...« Eriku se je zdelo, da se ves prizor na novo odigrava pred njim. Dečko je tako jokal, da so covboji, ki so bili v bližini, prisluhnili in je pes Kora začel cviliti. In ko se je že nabrala cela truma hlapcev in pastirjev okrog njiju, je Ben začel vpiti: »Zdaj se bo Marija omožila s tem Ro- ger jem, ker ga ti nisi ubil! Nočem te več videti!« Vsi so se smejali, samo on ne. Zgrabil je dečka za roko in ga peljal na samoten kraj. Tam mu je vse povedal in ga zagotavljal, da ni mogel storiti drugače, ker nad Marijo ni imel oblasti. Bena njegove besede niso prepričale. Jezno je vpil: »Zakaj je nisi vzel za ženo?!« On mu je odgovarjal. Povedal mu je, da Marije tedaj še ni dobro poznal in da ga ona najbrž ne bi bila hotela vzeti. Tudi ta dopovedovanja niso nič zalegla. Otrok je še bolj jezno zavpil: »Erik, ti si bedak! Ali nisi opazil, da te je Marija ljubila? Kadar je prišla k Walserjevim, je vedno najprej povpraševala po tebi — dokler ni prišel vmes ta lopovski Roger. Oh, Erik, ti si zaigral svojo srečo! Zakaj nisi odstranil tega vsiljivca?!« Njemu je bilo težko ob vsem tem, a je premagal bol in tolažil Bena. A vse je bilo zaman. Dečko je nevtolažljivo jokal in venomer gnal svojo, da Mariji preti velika nevarnost. To se je zgodilo z Benjaminom. Tudi starejši brat Will se je spremenil. Molčeč je postal. Njega se je izogibal in če sta se slučajno srečala, je mrko odgovarjal na njegova vprašanja. Erikove misli so se spet vrnile k Mariji. Pred njim je lebdela v tihi noči. Svetle zvezde so venčale njeno glavo. Nepremično je stala in vanj upirala pogled. Mladenič je skril obraz v dlani, ker ni mogel prenesti tega pogleda. Ni vedel, kaj se godi z njim, samo to je čutil, da nikdar ne bo srečen. Obupno je zaječfll. sonske lože, ki zavzemajo visoka uradniška mesta, še vedno niso izgubili svojega vpliva na notranjo in zunanjo politiko naše države. Ta vpiiv poedincev mora prenehati. Prenehati mora tudi vpliv, ki ga imajo posamezni fra-masoni kot člani važnih finančnih, gospodarskih in trgovskih organizacij v državi. Znane bo tesne zveze framasonstva z velikim mednarodnim finančnim kapitalom, od katerega so bile odvisne osobito manjše države. Če hočemo, da bo ta vpliv prenehal, se morajo zveze prekiniti. Ne sme se tudi puščati iz vidika, da je framasonstvo ustanovilo razne organizacije: humanitarne (človečanske), mladinske (skavte), zmernostne, celo nekatere pod versko krinko, ali pa je imelo na delovanje teh organizacij odločilen vpliv. Ukinitvi fra-masonstva mora tudi slediti likvidacija njegovih organizacij, kakor tudi prekinitev vseh zvez framasonstva s časopisjem v jugoslovanski državi. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije v fra-masonskih rokah. Prepoved framasonskih tajnih organizacij in razpustitev framasonskih lož po večjih jugoslovanskih mestih sta dvignila tudi zastor, za katerim se je skozi leta in leta skrivala v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije vodilna framasonska roka. čiščenje na vodilnih sokolskih mestih pa ne zahteva kaka krščanska organizacija, ampak beogradska sokolska župa. V beogradskem listu »Vreme« je objavil 21. avgusta dr. Gre-gorič članek, v katerem navaja, da imajo fra-masoni od 25 sokolskih žup celotnega jugoslovanskega Sokola v svojih rokah 20. Prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, Vladimir Belajčič, je obenem podpredsednik vrhovnega sveta jugoslovanskih fra-masonov ali namestnik velikega mojstra lože Jugoslavije. Prosvetni odbor sokolskega sa-veza, ki skrbi za propagando in vzgojo Sokolov, pa je povsem v framasonskih rokah. Samo v beogradski župi framasoni niso mogli priti do vodilnega vpliva in ravno ta sedaj zahteva, da se sokolske vrste prečistijo, ker sicer bodo framasonske osebnosti postale usodne za sokolstvo in njegov obstoj. Kratko beležena razkritja nam v tako hudih in resnih časih kričeče dokazujejo, kako so imeli jugoslovanski škofje prav, ko so obtoževali Sokola pogubonosnega brczverstva. Radi teh upravičenih obtožb so morali škofje celo pred sodišče! Sedaj je tudi Slovencem jasno, zakaj so se slovenski Sokoli tolikanj pulili za brezversko vzgojo v svcjih vrstah in da je bila in je tolikanj hvalisana sokolska narodna zavednost samo zunanja krinka za notranjo framasonsko gnilobo, ki je upropastila Češkoslovaško in Francijo! Hvala Bogu, da je prišlo pri nas do beleženih razkritij, da ima vodstvo naše države svarilne zglede v žal propadlih državah in da bodo pri nas enkrat pošteno pometli z družbo framasonske interna-eionale, ki širi samo korupcijo, brezboštvo in s pomočjo tega prcpast narodov. Naše potniško letalo se je razbilo in je 12 mrtvih. Na poletu iz Zagreba v Split je zadelo 22. avgusta naše potniško letalo ob po- gorje Velebit in se je popolnoma razbilo. Razbito letalo so našli 24. avgusta 15 km daleč proč od vasi Medak pri Gospiču in 20 m pod najvišjim vrhom Velebita v tem področju. Gore, kjer se je zgodila nesreča, so krog in krog visoke nad 1000 m. Ubilo se je 12 ljudi, ki so bili v aeroplanu. Med smrtnimi žrtvami je tudi mlada Ljubljančanka, uradnica Vika Otoničar. Povodenj znaino oškodovala Slovenijo Hudi nalivi v noči na 22. avgust, ki so trajali celi četrtek do popoldne in je neutrgo-ma deževalo dobrih 12 ur, so povzročili po celi Sloveniji poplave. Mestoma je prišlo celo do preloma oblakov in je lilo, kakor bi vlival iz škafa. Padlo je toliko dežja, da ga itak preveč namočena zemlja ni mogla sproti popiti. Radi tega so se spremenili vsi gorski potoki v hudournike, ki so prihrumeli v rečice ter reke, katere so se razlile in je povodenj izredno slabo letino še hujše udarila in ponekod zelo občutno oblatila in celo uničila. Manjša škoda v območju Drave Zadnje deževje v območju Drave sicer ni povzročilo poplav, pač pa se je nabralo po njivah ter poljih toliko mokrote, da je bilo povsod vse polno večjih ter manjših mlak, ki bodo v znatno škodo koruzi in posebno pa še dozorevajočemu krompirju, ki že v bolj ilovnati zemlji zaradi preobilne vlage gnije. Pohorski hudourniki so nanesli v Dravo precej lesa ter vejevja in trpelo je zaradi prehudo deročega valovja več mostov. Ako pa primerjamo pri tej poplavi obdravske kraje z drugimi v Sloveniji, lahko rečemo, da so bili še najmanj prizadeti. Večja škoda v Slov. goricah in Halozah Mnogo več škode kakor kraji ob Dravi, so občutile Pesniška dolina, Slovenske gorice in Haloze. Grajena, Rogoznica, Pesnica in hudourniki v Halozah so se razlili čez svoje bregove. Doline po Slov. goricah in Halozah so se spremenile v blatna jezera. Ljudstvo trpi ogromno škodo. Lepa otava je preblatena, mnogim je odplavilo pokošeno otavo. Tudi njive so močno preblatene. Valovi so porušili brvi in mostičke ter razdrapali ceste. Hudo prizadeta Dravinjska dolina Poročila o povodnji v Dravinjski dolini pravijo, da so zaradi četrtkovih nalivov vode tako nepričakovano narasle, kakor že dolgo ne. V nakrajšem času je prihrula voda v dolino in jo spremenila v jezero. V prvih četrtkovih jutranjih urah se je začela v Poljča-nah napihovati Brežnica. Proti popoldnevu je že preplavila vse bližnje travnike ter njive. Voda je udrla celo v kleti in pritlična stanovanja, iz katerih so jo morali na več mestih izčrpati gasilci. V opoldanskih urah se je razlila Dravinja. Vasi Pekel, Poljčane, Spodnje Poljčane, ki ju spaja medsebojno most čez Dravinjo, so bile popoldne poplnoma odrezane druga od druge, ker je bila cesta na več mestih pod vodo in je bil ponekod celo prehod z avtom ogrožen. Pod vodo je bila tudi Lušečka vas. Konjiška proga, ki se vije po Dravinjski dolini, je bila od Loč pa tja do Žic vsa pod vodo. Največ je trpela celjska okolica Največ škode je napravila četrtkova povodenj po okolici Celja. V četrtek popoldne sta Savinja in Voglajna nevarno naraščali in je dosegla voda-proti večeru višek. Savinja je pri Celju nekoliko izstopila pod Starim gradom, pač pa je preplavila Sušnica polja in travnike na Ostrožnem, kjer je najbolj udarjen posestnik Ratajc. Voda mu je odplavila precej lesa ter orodja in s težavo je rešil živino. Ložnica je prestopila bregove v Medlogu. Koprivnica je poplavila niže ležeči del Nove vasi, Cesto na Dobravo in Spodnji Lanovž. Voglajna je zalila Zavodno in Cesto na Grad. Hudinja je podrla v Škofji vasi nasip ter se razlila. Mnogo škode je povzročila poplava Bolske. Nekod po Savinjski dolini je Savinja izstopila ter poplavila polje, škoda po okolici Celja je tako velika, da jo bo ocenila posebna komisija. Poplave tudi na Kranjskem Podobno kakor po na kratko naštetih krajih Slov. Štajerske je gospodarila četrtkova povodenj po ostalih krajih Slovenije. Sava se je dvignila znatno nad navadno stanje, Ljubljanica je preplavila Barje. Hudo povodenj je povzročila Krka in še druge reke in večji potoki. Kranjsko so znatno odškodovali zadnji nalivi po njivah ter travnikih. Ogenj je medtem popolnoma ugasnil. Nenadoma je zavladal mraz, a Erik tega ni opazil. Zleknil se je po tleh in polagoma zadremal. Ko se je ves premražen in od rose premočen zbudil, se je že svitalo. Mladenič je vstal in se nekajkrat pretegnil, da bi razgibal kri v otrplih udih. Nato je poklical konja, ga osedlal in zajahal. Konj je imel težavno nalogo, ker je bila pot strma in skalnata. Čim više sta se vzpenjala konj in jezdec, tem bolj svež je postajal zrak. V ozki dolini je še vladala tema, vrhove pa je že objemala rdeča zarja. Najbolj rdeči so bili najvišji vrhovi, ki so dajali videz, da se dotikajo neba. Blisk se je vztrajno vzpenjal više in više. Naporna ježa je trajala že nekaj ur, a na plemeniti živali se še niso kazali niti najmanjši sledovi utrujenosti. Najprej bo zaostala drevesa, potem je zmanjkalo trave in cvetlic, ostale so samo gole, ostre skale. Po grebenu visoke gorske stene je vodila ozka steza, po kateri je Blisk korakal s tako gotovostjo, kakor more le konj, ki je navajen strmin in prepadov divje Sierre Nevade. Naposled se je konj vzpel na najvišji vrh. Erik se jo na ozkem skalnatem izrastku ustavil in je pogledal v skrivnostno dolino, ki so jo pokrivali mogočni smrekovi gozdovi. Korito Nevade se je vleklo v nedogledno da-liavo. Nad snežniki, ki so se bliščali iz daljave, so plavale lahke, svetle meglice. Konj in jezdec sta stala na obronku, ko bi bila izklesana iz kamna. Nad gorovjem se je razprostiralo mrzlo, modro nebo. »Rajski dol«! Da, pravi nevadski raj! Koliko lovcev, covbojev in iskalcev zlata je že iskalo to dolino, ki je igrala tako veliko vlogo v pripovedovanjih potepuških junakov. Razen Erika in tistega moža, ki se je bil pred mnogimi leti v njem naselil, pozneje pa brez sledu izginil, ga ni nihče našel. Erikov pogled je blodil po skalah, ki so venčale Rajski dol. Skalnate stene! Ogromne skale, ki so se pred neštetimi tisočletji nagrmadile skupaj. Skale so bile na vzhodni in južni strani rdeče, na severu pa temnosive. Kakor neustrašeni junaki so čuvale vhod v dolino. Spodnji deli gorovja so bili pokriti s temnimi smrekovimi in bukovimi gozdovi, vrhovi pa so bili goli. Na zapadni strani je bila dolina odprta in se je izgubljala v daljavi. To skalovje je venčalo eno najlepših dolin na svetu — Rajski dol. Zrak je bil miren in kristalno čist. Erikov pogled je zablodil daleč proti zapadu. Iz doline se je slišalo čebljanje potoka in šelestenje listja. Zrak je bil nasičen z vonjem smrek in cvetlic. Vsa dolina je izžarevala očarljivo lepoto. Potok se je vil po dolini ko z biseri posuta steza. Bregova sta bila pokrita z grmovjem, tu in tam pa se je svetlikalo pet do deset belih vitkih dreves. rija se je seznanila z nekim ameriškim misijonarjem, šla je z njim v Kanado, kjer je prebila osem let. Kasneje je prišla v Združene države, kjer je našla zatočišče v neki misijonski hiši ob lepi kalifornijski obali. Pravi, da ni bila še nikoli tako srečna kot je sedaj. Tutankamen še vedno nima miru. Po vesteh iz Kaira so dragoceno Tu-tankamenovo mumijo prepeljali iz kairskega muzeja v neznan kraj v zgornjem Egiptu, da bi bila varna pred letalskimi napadi. Tutankame-novo mumijo sta 1. 1922. našla dva Angleža v Dolini kraljev. Ta najdba je bila takrat senzacija. Našli so jo po dolgoletnem delu sredi ogromnih zgodovinskih zakladov, številnih predmetov iz starega veka, dra- Novice iz domačih krajev 80 letnica prior ja benediktinskega samostana. Dne 28. avgusta je dočakal 80 letnico preč. g. p. Viljem Rožman, prior benediktinskega samostana Št. Pavel na Koroškem in že dolgoletni oskrbnik samostanskih posestev v Mariboru in po okolici. Jubilant se je rodil dne 28. avgusta 1860 pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. Mašniško posvečenje je prejel 1. 1888. Deloval je kot mladinski vzgojitelj na šent-pavelskem gimnazijskem zavodu. Kmalu po prevratu je bil kot Slovenec poslan v Maribor za oskrbnika. Na tem odgovornosti polnem mestu vztraja pri popolni duševni čilo-sti in še precej krepkem zdravju do danes. G. jubilantu naše čestitke z željo, da bi dočakal v slovenskem Mariboru še več jubilejev! 50 letnica redovnih zaobljub. Zadnjo nedeljo, 25. avgusta, sta obhajala v mariborskem frančiškanskem samostanu 50 letnico slovesnih zaobljub: kaplan p. Severin Korošec in pridigar p. Emerik Landergott. V trajni spomin tega dne je bila zadnjo nedeljo kratka pozna pridiga v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Nato se je zbrala redovna družina in vabljeni tretjeredniki pri velikem oltarju. Po nagovoru preč. p. provincijala sta obnovila srečna jubilanta po lepo preteklih 50 letih tri svete obljube, nakar se je vršila slovesna služba božja z zahvalno pesmijo. K izrednemu jubileju izreka zglednima redovnikoma »Slov. gospodar« iskrene čestitke! Šestletna deklica padla na kol. Šestletna Terezija Topolovec iz Pekla pri Mariboru je padla pri igri na prostem na kol in si je pre-parala trebuh. Hudo poškodovanega otroka so spravili koj po nesreči v bolnico. Smrt otroka v mlaki. V Rogoznici pri Mariboru se je mudila pri svojem očetu Marija Zavec s tremi malimi otročiči. Odšla je k mlaki za gospodarskim poslopjem, da bi oprala krompir. Pri sebi je imeli triletno hčerkico Jožico, v sobi pa je pustila petletno Martiko in petmesečnega Frančeka. Pri delu je čula, da se majhen otročiček joče in je odbrzela k njemu. Ko se je vrnila zopet h krompirju, je zagledala Jožico v mlaki. Potegnila je otroka iz vode, a mu ni bilo mogoče več pomagati, ker je kmalu po rešitvi iz mlake izdahnil. Smrtonosen skok iz vlaka. Blizu postaje Pragersko so našli ob železniškem tiru razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Glava je bila odrezana od trupla in je ležala 15 m stran. Ugotovili so, da gre za 34 letnega Jurija Krivaka iz Velikega Pogorištva pri Klanj- cu ob Sotli. Krivak se je odpeljal v spanju v napačno smer. Ko se je prebudil in opazil, da se ne vozi pravilno, je skočil iz vozečega vlaka, ki ga je smrtno razmesaril. Usodepolna udara strele. V zadnjem času so imeli ponekod po Slov. goricah mnoge nevihte z bliskom ter gromom. V okolici Sv. Lenarta v Slov. goricah je strela ubila enega moškega in omamila kravo. Na dvorišču posestnika Franca Jančiča v Šetarjevi je stal pod drevesom Ivan Avdulovič. Nesreča je hotela, da je urezalo ravno v tisto drevo in je Avdulovič obležal mrtev. V Radehovi je udarilo v drevo, pod katerim je stala 4000 din vredna krava posestnika Maksa šumana. Strela je kravo tako poškodovala, da jo je moral doklati. Tovorni avto smrtno povozil 11 letnega fantka. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah se je zgodila smrtna nesreča, pri kateri je bil ob življenje 11 letni posestnikov sin Stanko Gregore. Igral se je na paši s svojim tovarišem, ko je pripeljal mimo tovorni avto. Fantka sta stekla za njim in se obesila nanj ter se peljala nekaj časa srečno. Na nekem ovinku pa je Stanka vrglo pred kolesa, ki so ga tako zmečkala, da je bil na mestu mrtev. Avtomobil zdrobil posestniku nogo. Janez Malek, 45 letni posestnik iz Hlaponcev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, se je peljal a kolesom. Ko je vozil skozi Pacinje, ga je podrl neki tovorni avto in mu zdrobil nogo. Sreča v nesreči. Velika nevarnost za kmečka vozila in ljudi je železniški prelaz v Čreš-njevcu pri Gornji Radgoni. Te dni je pripeljal iz Radencev posestnik Jakob Novak eno-vprežni voz in je bil pri prelazu, ko je pripeljal predpoldanski vlak skozi presek, ki je tik podi križiščem. Strojevodja je dajal znak z žvižgom. Novak je že opazil v zadnjem trenutku grozečo nevarnost, skočil z voza in potegnil konja preko tira. Strojevodja je potegnil zavoro, vendar ni mogel preprečiti zadetka lokomotive v zadnji del voza. Stroj je zbil voz ob stran in ga poškodoval. Ženska, ki je bila na vozu, je še pravočasno skočila na tla, a si je pri skoku poškodovala nogo. Želja ta-mošnjega prebivalstva je, da bi železniška uprava ta tolikanj nevarni prelaz zavarovala, ker se je zgodilo na tem mestu že toliko nesreč. Huda nesreča posestnikove hčere. Marija Feuš, 20 letna posestnikova hči iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, je pomagala pri mlačvi. Pri delu je sp drsnila in zašla z levo nogo v mla-tilnico, ki ji je odrezala stopalo. Nesreča pri podiranju drevja. Pred dnevi je Durič Anton iz Satahovc nekemu posestniku v izključuje sončne opekline! Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA-OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo po-rjavitev. Razen tega porja-vite hitro in lepo enakomerno. Ultra-olje-Nivea deluje takole: /vvv kratkovalovne (opekline povzročujoče) sončne žarke zadržuje /=, dolgovalovne (porjavitev povzročujoče) sončne žarke pa propušča gocenosti itd. Mrtvi egipčanski vladar je počival tam 3000 let v veliki pozlačeni krsti iz dragocenega lesa, v katero je bil vložen sarkofag iz pe-ščenca in v njem zlata krsta. Obličje in gornji del telesa sta bila pokrita s krasno masko iz čistega zlata. Samo ta maska je bila tako dragocena, da bi lahko pokrila vse stroške odkopava-nja. Raziskovalci pa niso pustili mumije na kraju mrtvih, temveč so jo prepeljali po Nilu do Kaira in jo razstavili v muzeju. Egipčansko ljudstvo je to zelo obsojalo in zato so kmalu začeli govoriti o Tutankamono-vem prokletstvu, ki doleti slehernega rušilca miru mrtvega faraona. To vero je še potrdila nagla smrt članov eks-pedicije, ki je odkrila Tutankamonov grob. — Med žuborenje vode se je mešalo žgolenje ptic. Vsi ti glasovi so se dvigali k Eriku kot nedosegljivo lepa pesem. Vmes je zadonelo veselo hrzanje divjih konj. To je bil Rajski dol. Bog je milostno razprostiral nad njim svoje radodarne roke in ga je obdaril s tako rodovitnostjo, da je bil pravi blagoslov za ljudi in živali: vir veselja in življenja. Kaj vse bi mogle tu pridelovati marljive človeške roke! Zlato pšenico, najlepše sadje, sočivje, cvetlice; prebivalci bi živeli brezskrbno. V tej tihi samoti bi vsakdo čutil dih božji in bi živel v sreči in miru. Erik je ves prevzet občudoval krasno naravno sliko in poslušal žgolenje ptic, žuborenje potoka in šelestenje listja. Vse to ga je omamljalo. Zdelo se mu je, da se nahaja v deželi sanj in se bo zdaj-zdaj zbudil. Iz zamaknjenosti ga je vzdramil Blisk, ki je stresel z glavo. Erik je potrepljal po vratu plemenito žival. Nato jo je rahlo udaril s koleni ob stran in ji govoril ko kakemu prijatelju. »Naprej, Blisk! Pod nama je Rajski dol. Tam boš našel najboljšo travo in vodo. Tudi svoje tovariše, divje žrebce in krotke kobile, boš našel tam. In najina prijatelja Šlim in Noel naju pričakujeta. Naprej, ne boj se strme, skalnate steze!« Blisk ko da je vsako besedo razumel. S plemenito, ozko glavo je prikimaval in njegovo veselo hrzanje je odmevalo ko glas trombe. Ježa je bila naporna, ker je bila steza zelo strma, in sicer tem bolj, čim niže sta se spuščala. Erik je moral nazadnje razjahati in za uzdo peljati konja. V nižji legi je steze skoraj popolnoma zmanjkalo. S skale na skalo sta morala stopati in paziti, da nista zdrknila v prepad. Čez čas je mladenič spet zajahal. Konj je počasi stopal in se previdno spuščal niže in niže. Steza je zavila v ozko zaseko. Topot kopit se je odbijal ob skalnatih stenah in močno odmeval po ožini. Soteska se je končala in potnika je zakril mogočen gozd. Tisočletna drevesa so dvigala svoje krone proti nebu. Po gozdu je odmeval ptičji koncert. Blisk je veselo stopical. Erik ga ni priganjal; zatopljen je bil v misli in zdelo se je, da se ne meni za okolico. Konj je nenadoma obstal in zahrkal. Erik se je vzdramil in pogledal okrog sebe. V razdalji kakih petdeset metrov je zagledal mogočnega medveda, ki je dostojanstveno križal stezo. Mladenič je ostal miren. Ni imel niti časa, niti volje za lov na medveda. On sploh ni ubijal živali samo iz lovske strasti. Medved je izginil med drevesi. Kmalu nato so priskakljale divje ovce. Ko so zagledale konja in jezdeca, so hitro izginile. Gozda je naposled zmanjkalo. Pred jezdecem se je odprl v obliki podkve Rajski dol v svoji krasoti. Erik je Soboti pomagal podirati drevje. Ko sta že drevo precej podžagala, je Durič splezal na drevo t namenom, da bi pritrdil nanj vrv, s katero bi uravnala padec drevesa, da ne bi napravilo Škode. Drevo pa se je z njim vred zrušilo in je Durič dobil hude notranje poškodbe. Zdravi se v bolnici, a je malo verjetno, da bi popolnoma okreval, čeprav mu to iz srca želimo. žrtev mlatilnice. Nedavno smo na tem mestu poročali o smrtni nesreči Sedonja Janeza iz Rakičana, a zopet nesreča ni mirovala ter je zahtevala življenje komaj 35 let starega mehanika Golob Ivana. Imenovanega je trans-misija mlatilnega stroja po nesrečnem naključju pograbila in potegnila s seboj. Pri tem mu je polomila več reber ter mu je prizadejala hude notranje poškodbe, zaradi katerih je v groznih mukah kmalu izdihnil. - V Veščici pa je podajal snopje vlagaču mlatilnice delavec Virag Jurij iz Odranec. Iz neznanega razloga je vtaknil levo roko v žrelo stroja, ki mu jo je nad laktom odtrgalo. Zdravi se v sobošl-i bolnici. Otrok pod motornim kolesom. Pred dnevi se je peljal skozi V£nčo vas v Slov. Krajini neki motorist iz Sobote. Nič hudega sluteč se je peljal skozi vas, ali naenkrat je pribežala z dvorišča štiriletna hčerka posestnika Vogrin-čiča, ki jo je motorist podrl ter ji prizadejal hude poškodbe po glavi. Mlada ženska smrtno ponesrečili, v apnenci. Pri posestniku Klar "raku v Dobrniču pri Sv Andražu pri Velenju so gasili apno. V apne-no jamo je padla 26 letna Kristina Klančnik. Koj po nesreči so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je pa podlegla prehudim opeklinam po vsem telesu. Ponesrečil pri reševanju samomorilca. Izpod vrha Ojstrice je pomagal nositi truplo Save Veliča iz Zagreba, ki si je sam končal življenje pod vrhom Ojstrice, 36 letni drvar Peter Štebe iz Solčave. Pri prenašanju po težavni poti je padel in si je zlomil desno nogo. Štebe se zdravi v celjski bolnici. Ob roko pri mlatvi. Franc Šukelj, 64 letni sodarski mojster pri Sv. Krištofu nad Laškim, je vlagal v mlatilnico žitno snopje. Zašel je predaleč in mlatilnica mu je odtrgala levo roko v zapestju. S kolesa padel in se ubil. 201etni Bojan Cuz-nar, sin železniškega uradnika v Šiški pri Ljubljani, je padel tako nesrečno s kolesa, da si je prebil lobanjo in je kmalu po prepeljavi v bolnico podlegel poškodbi. Most se je zrušil pod kolesarjem in je ta utonil. 28 letni sodni sluga v Logatcu Tomaž Lampe se je vračal med dežjem na kolesu po opravljenem opravku iz Zirov nazaj v Logatec. Čez potok Hleviščica je vodil do spomla- di betonski most, ki se je pa zrušil in so zgradili lesenega. Ko je privozil Lampe dopoldne na ta most in je že bil na sredini, se je zrušil in kolesarja je odnesel močno narasel hudournik. Lampe je utonil. Pri avtomobilski nesreči trije potniki hudo poškodovani. Pri vasi Sp. Otok blizu Radovljice »e je zgodila v noči huda avtomobilska nesreča. Novi avto Franca Zaletela iz Št. Vida nad Ljubljano je vozil iz Bleda proti Ljubljani. Avto je šofiral Jožef Jerina. Z njim so bili še njegova žena, brat in še neka druga gospa in gospodična. Avto je zdrknil v obcestni jarek, zadel ob hrib in se postavil navpično. Vsi potniki so dobili hude poškodbe. Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Na rojstni dan kralja Petra II., v petek, dne 6. septembra, bo v Ljubljani v parku na Kongresnem trgu odkrit veličasten spomenik kralju Aleksandru. Za to priliko se vršijo velike predpriprave. Odkritju spomenika bodo prisostvovale razne organizacije in društva iz vse Slovenije. Da bi bila udeležba naroda čimvečja, je dovoljena četr-tinska voznina v Ljubljano. Tiskovno društvo za Prekmurje. V četrtek, 22. avgusta, je bil v Turnišču ustanovni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva za Prekmurje. Občnega zbora se je udeležila duhovščina iz obeh dekanij in drugi katoliški inteligenti. Gospod Klekl, lastnik katoliškega tiska v Prekmurju, je predal temu društvu lastništvo našega tiska. Za ravnatelja društva je bil izvoljen dekan gospod Jerič iz Turnišča. V odboru so razen g. dr. Klara sami duhovniki. — V kratkem bo začela v Murski Soboti poslovati tudi zadružna tiskarna, ki bo tiskala naš katoliški tisk. Bog blagoslovi započeto delo. — Gospod Klekl Jožef, dosedanji izdajatelj našega tiska, je bil pa soglasno izvoljen za častnega predsednika tisk vnega društva. Zagorje ob Savi sedež nove dekanije. Dne 21. avgusta je dobila novoustanovljena deka-nija Zagorje ob Savi dekana v osebi tamoš-njega župnika g. Frana Markeža. Pod območje nove dekanije spadajo žopnije: Čemšenik, Sv. Planina, Št. Gotard, Radeče, Svibno, Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpo-loženjem za jed zaradi zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda. Zelo pogoste se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda pr; posebno koristni domače sreč" vo, kadar gre za to, da se zjutr j -čisti prebavni kanal s salinsHm sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30.474/35. Št. Jurij pod Kumom, Dobovec, Št. Lambert in Kolovrat. Žitna skladišča. Že dalje časa zasledujemo v časopisih poročila o zidavi skladišč za žito in sedaj se celo navajajo imenoma kraji, kjer bodo ta skladišča postavljena, iz katerih želijo oblasti preskrbovati prebivalstvo pasivnih, nežitorodnih pokrajin s cenenim zrnjem za prehrano prebivalstva. Nikjer pa ni sledu brige za Haloze in Slovenske gorice v tem oziru in to spoznamo iz opustitve žitnega skladišča, ki bi moralo biti v Ptuju kot središču pasivnih krajev tega dela Slovenije. Prosimo Kmetijsko zbornico in g. bana ter vse činitelje, da se ta prezir odpravi. Isto je s sadnimi skladišči, ki naj se zidajo v sadjarskih središčih in blizu postaj. Uspešno reguliranje Drave pri Budini pod Ptujem. Regulacijska dela na Dravi pri Budini pod Ptujem so že peti mesec v polnem teku. 130 delavcev je na delu na dolžino 1 km, ki je bila izlicitirana od ljubljanske tvrdke Aleksander Pretner za tri milijone dinarjev. Od valov najbolj ogroženo nabrežje na levem bregu bo zaščiteno s šestimi traverzami, od katerih bo ena dolga 174 m. Posrečilo se je zagraditi mali rokav, kjer je višinska razlika vodne gladine dva in pol metra. V par mesecih se je rokav pred pregrado tako za-prodil, da je mestoma že videti ledino. Upati je, da bo že prihodnje leto Drava v tem odseku toliko uravnana, da ne bo povzročala več škode. Resno so že bila ogrožena polja in domovi od Budine do Stojncev. Drava je v tem območju naglo razširjala svoje korito, ki presega širino 600 metrov. Predvsem pa se je zaganjala v mali rokav ob levem obrežju. V par letih ga je tako razširila, da so morali most čez rokav prestaviti precej niže. Tam, kjer je vodil prej most, je zdaj razširjen rokav za par širin starega mosta in je bila pred durmi nevarnost, da bi usmerila Drava svoj glavni tok v ta rokav, kar bi pomenilo uničenje naselij od Budine do Stojncev. Terenska hidrotehnična sekcija v Ptuju ima izdelan načrt regulacijskih del na Dravi od Maribora do Ormoža. Po tem načrtu bo sčasom odkazano deroči Dravi 126 metrov široko.in 4 metre globoko korito. Velika dobrota za Haloze. Prastara rak-rana za Haloze je pomanjkanje zdrave pitne vode. Večina Haložanov mora hoditi po vodo v grabe, ali pa celo v mlake. Tudi letos, ko preživljamo eno najbolj deževnih let, po Halozah ni dobre vode, ker pač ni pravih studencev. Pred nedavnim pa je bil s pomočjo banovine in domačinov na Belskem vrhu pri Zavrču dograjen nov velik javni vodnjak, ki ima celo napajališče. Vode iz tega vodnjaka se že poslužuje do sto haloških družin. med brinjevim grmovjem ustavil konja. Prisluhnil je in obenem pozorno pogledal okrog sebe. Na mladeničevem obrazu se je bralo razočaranje. Pod vodstvom Šlima in Noela je bil poslal naprej svoje najzanesljivejše covboje s čredo plemenitih konj, ki jih je hotel v Hillu prodati. Možje so jezdili po krajši in boljši poti in bi že morali biti tu. Razjahal je in se sklonil k tlom. Tako je šel po stezi za kakih dve sto korakov. Njegove ostre oči so našle na skalnatih tleh sledove konjskih kopit. Iz tega je sklepal, da so njegovi ljudje že prispeli. Vrnil se je h konju in tuhtal. Čemu možje niso na dogovorjenem mestu? Šlim in Noel nista človeka, ki se brez vzroka ne bi držala dogovora. Erik je slutil, da se je moralo primeriti nekaj nenavadnega. Hodil je med grmovjem sem ter tja in oprezoval. Nenadoma je zagledal tanek stolp dima, ki se je dvigal iz Rajskega dola proti nebu. Zmajal je z glavo. Taborski ogenj? Morda so se njegovi covboji hoteli tem ljudem izogniti ? To je verjetno. Erik je samo c^vak*at videl Rajski dol. Prvič slučajno, ko je zasledoval divje konje. Dol je tako odročen, skrit in nedostopen, da je med tisoč ljudmi morda eden, ki bi ga tako slučajno našel ko on. Kdo je ta? Komu je prišlo na misel, da je zavil s steze in se po skoraj neprehodnih strminah spustil v to samotno dolino? Saj je ta del Sierre Nevn.de neoblir^en. Z druge strmi na nihče ni mogel najti steze, če ni imel takega tlorisa, kakor si ga je napravil Erik. Indijancev ni bilo v teh krajih. Kako so torej prišli ljudje v Rajski dol? Erik je bil nejevoljen. Vrnil se je h konju, zajahal in počasi jezdil v dolino. _ Kmalu je zagledal novo domačijo. Na obsežnem dvorišču, ki je bilo obkroženo z debelimi cedrami, so se pasli konji. Pred vhodom na dvorišče je stal mož, s cigaro v ustih in širokokrajnim klobukom na glavi. Roke je skrival v hlačnih žepih. Nepremično je zrl v daljavo in zdelo se je, da je opazoval mladeniča. Erik je skočil iz sedla in peljal konja za uzdo za seboj. Šel je proti hiši. Zdelo se mu je, da moža pozna, a vendar ni vedel, ob kaki priliki sta se srečala. Mož se mu sploh ni dopadel, čeprav je bil močen in mlad, kar je Erik zelo cenil pri sinovih divjine. Štel je kakih trideset let. Bil je zelo vitek, toda širokih pleč. Na sebi je imel pisano volneno srajco, ki je bila napeta na mogočnih prsih. Čim bolj se je mladenič bližal možu, tem bolj je raslo v njem spoznanje, zakaj se mu ne dopade. Z roko je previdno potipal težki samokres, ki je tičal za pasom. Za obotavljanje in razmišljanje ni bilo časa, zato se je mirno bližal možu. Ta se je hlinjeno sladko nasmehnil in dejal: »Dober dan, Erik Folkman!« (Dalje sledi) Najprej je umrl lord Car-narvon po zastrupitvi krvi. Pičila ga je neka strupena muha. Kmalu za njim so pomrli še drugi sodelavci, ki so raziskovali Tutankamo-nov grob. Zdaj so Tu-tankamonovo mumijo zopet preselili in ljudstvo domneva, da jih bo za to doletela Tutankamonova kazen, ker mu še v smrti ne dajo miru. 492 starčkov nad 90 let starih je umrlo lani v Londonu. Med njimi je bilo 165 moških in pa 326 žensk. Za bolezen, ki zahteva najvišje število žrtev, velja malarija. Za malarijo umre v Indiji vsako leto več nego 1 milijon ljudi, na Kitajskem tudi najmanj toliko, nadaljnji milijon žrtev zahteva močvirna mrzlica v drugih deželah zemlje. Požari V Mihovcah pri Cirkovcah na Dravskem polju je začelo goreti pri posestniku Antonu Vuku. Ogenj je vpepelil v kratkem času stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Iskre so preskočile tudi na sosednje gospodarsko poslopje posestnika Fr. Pršuha. Končno se je vnela še sosedova hiša in pogorela. S poslopji vred je uničenih precej živil in krme. Vuk je oškodovan za 20.000 din, Pršuh pa za 30.000 din. Zavarovalnina je malenkostna. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je izbruhnil v noči ogenj pri posestnici Katici Za-vec. Požar je preskočil na hišo soseda Izidorja Horvatiča. Horvatičeva žena se je opekla po vsem telesu in so jo prepeljali v bolnico. Skupna škoda znaša krog 40.000 din. V št. Vidu pod Ptujem je uničil ogenj ostrešje na hiši posestnika Franca Koletnikač Gasilci so Ogenj še pravočasno pogasili in preprečili večjo nesrečo. Proti večeru se je pojavil v Račah pri Prager-skem rdeči petelin na strehi gospodarskega poslopja posestnika Antona Marčiea. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko hišo, ki je pod isto slamnato streho. Zgoreli sta obe poslopji in je oškodovan pogorelec za 15.000 din. Močan veter je zanesel iskre še na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Ivan Lenarta. Zaneteno po-slopje je pogorelo, oteli pa so Lenartu hišo. Smrtna žrtev pretepa. V Vinički vasi pri Koreni v župniji Sv. Barbara v Slov. goricah so se fantje v pijanosti sporekli in stepli. V pretepu je dobil 26 letni Franc Robič zabodljaj v vrat. Zabodenega so prepeljali koj v mariborsko bol- Spored velike slovesnosti in vabilo nanjo V nedeljo, 1. septembra, bomo v Nazar^ih praznovali slovesen in pomemben dan, pomemben ne samo za naš prelepi kraj, ampak prav tako za vso gornjo Savinjsko dolino. Na ta dan bo blagoslovitev in slovesna otvoritev novih železobetonskih mostov in ceste preko Savinje ob gradu Vrbovec ter »Tomičevega« mostu preko Drave. Slovesnosti se bo udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen. Ob 9 bo sprejem g. bana, blagoslovitev in otvoritev ceste in mostov. Po otvoritvi bo sv. maša na prostem pred gasilskim domom, nakar sledijo pozdravi merodajnih činiteljev in zastopnikov raznih društev. Blagoslovitev in sv. mašo bo opravil dekan in župnik iz Rečice ob Savinji g. msgr. Alfonz Požar. Prireditelj, Okrajni cestni odbor, vabi vse krajevne organizacije, da se slovesnosti v največjem številu udeleže, enako pa tudi vse Gornjesavinjčane, saj se vsi zavedamo, kako slovesen mora biti ta dan, ki bo pokazal ne samo delo, napredek in važnost vse gornje Sa- üradke tedenske novice Po zgledu Nemčije je napovedala Italija Angliji blokado ali zaporo, ki se nanaša predvsem na angleške kolonije. Italijanska vlada je poslala tozadevno sporočilo vsem nevtralnim državam, ki vzdržujejo pomorske zvez® z angleškimi kolonijami. Po sporazumu med Romunijo in Bolgarijo bo izpraznila Romunija Dobrudžo do 10. oktobra tega leta. Vodja rajha Hitler je vključil poljsko gubernijo v Nemčijo kot odgovor Londonu, ki še varuje v svojem okrilju poljsko vlado kot vojno zaveznico. Miron Taylor, osebni zastopnik ameriškega predsednika Roosevelta pri Vatikanu, je. bil odpoklican, ker je njegovo odposlanstvo končano. Z vladno odredbo je bilo 150 francoskih generalov upokojenih. Upokojitve so v skladu z določili premirja z Nemčijo in Italijo. Razmere med Anglijo in Španijo so se zbolj-šale, ker je obiskal španski vojaški guverner Al-gecirasa general Grande 21. avgusta po naročilu španske vlade guvernerja angleške trdnjave Gibraltar. Španskega generala je pozdravilo ob prihodu 17 topovskih strelov. Šef ameriškega generalnega štaba general Marshal je povabil v Zedinjene države za mesec oktober načelnike generalnih štabov in druge višje častnike vseh 20 ameriških republik. Gre za vojaško sodelovanje celotne Amerike. Romunsko-madžarska pogajanja, ki so bila prekinjena v Turn-Severinu, se bodo nadaljevala v nekem madžarskem mestu. Grčija je poklicala pod orožje 4 popolne letnike rezervistov. Pričakovati je v kratkem preosnovo Petaiuove francoske vlade in sestanek med nemškim mar- !" šalom Göringom in francoskim vojnim ministrom Weygandom v Berlinu. nje banovine in g. bana za napredek tega na- Nemški gospodarski krogi trdijo, da ima Nem-šega gozdnega in turističnega predela Slove-i «ja dovolj hrane in da se bodo tudi ostale evrop- nišnico, kjer pa mu niso več mogli rešiti živ-< ljenja. Po enem mesecu razkrinkana detemorilka.' 22 letna služkinja Neža Golenko iz Kaple pri Sv.' Juriju ob Taboru se je vračala 29. julija iz cel j-' ske bolnišnice z zdravim novorojenčkom. V Graj-' ski vasi blizu potoka Bolska je otročička zada-' vila in trupelce pokopala. Svojemu gospodarju,' pri katerem je služila, je lagala, da je oddala' otroka neki ženski v vlaku, da ga bo redila. Ko; 30 zvedeli orožniki za nečloveško dejanje, so pri-] jeli Golenkovo, ki je zločin priznala in je bila' predana sodišču. Podivjanost rodila zločin. Proti večeru se je( pojavila pred hišo male posestnioe Katarine Str-< nad na Veterniku nad Kozjim gluhonema ne-j znanka, ki bi najbrž bila rada tamkaj prenočila.) Strnadova je pozvala 30 letnega pijanega po-| sestniškega sina Janeza Moškona z Veternika, naj spravi neznanko dalje. Ker Moškon ni nič j opravil z besedo, je zagrabil palico in je z njo( začel udrihati po beračici, ki se je zvrnila v ap-neno jamo. Neznanko so potegnili že mrtvo iz< apnence in so jo zvalili po strmini, da je obležala) na trati, kjer so jo pozneje našli. Orožniki so< prijeli radi tega zločina in izročili sodišču: Mo-| škona, Stmadovo in Jakoba Resnika z Veternika, ki bi naj bil pomagal potegniti že mrtvo revo* iz jame. Vlom v župno cerkev. V Artičah pri Brežicah* je bilo v noči vlomljeno skozi zakristijo v župno ] cerkev. Vlomilci so odnesli iz tabernaklja mon-štranco z Najsvetejšim in ciborij, katerega so' pa izpraznili v žagradu. Poleg tega so še ukradli' dva mašna keliha in en prazen ciborij. Skupna] škoda znaša 12.000 din. vig prometa v Gornji Savinjski dolini nije, ki bo odslej še trdneje povezan ne samo s splavarstvom, ampak tudi z za nas tako važno prometno in gospodarsko žilo — cesto z ostalimi predeli Slovenije in Jugoslavije. Pomen novih prometnih zgradb Novi železobetonski mostovi — štirje so — trije manjši, ki vodijo preko strug in odtokov Savinje, in glavni 64 m dolgi nad glavno strugo Savinje speljani »Ribičev« most tik ob gradu Vrbovec, ter na novo preložena cesta, so bili dograjeni v glavnem že lansko jesen. Zadnja cestna dela pa so bila končana letošnjo pomlad. Stroški zgradbe so znašali din 1,493.239, gradilo pa je podjetje inž. A. Umek iz Ljubljane. Pogoji za gradbeni rok so bili določeni do 1. avgusta 1940, toda nujnost novih prometnih objektov — saj je bil stari le- ske države lahko prehranile. Turške oblasti so podvzele Izredne vojaške ukrepe. Vsi mostovi in kolodvori so zastraženi od vojaštva. Angleška vlada je naročila v Kanadi posebna oklopr.a letala, katera so izredno okretna in prekašajo po brzini dosedanje bombnike. Ta letala bodo posegla v najkrajšem času v borbo proti Nemcem. Zlato portugalske Narodne banke so prepeljali v Njujork. V Nemčiji so izdelali največji avtobus na svetu, ki je dolg 21 m in prireje* za 100 potnikov. Nemški častnik je našel na cesti v zapuščenih avtomobilih blizu francoskega mesta Clermont-Ferranda klobuk Napoleona. Pred 150 leti, leta 1790., se je posrečila davčnemu izterjevalcu Jožefu Hardtmuthu na Dunaju zmes grafita, ki se uporablja še danes za svinč- "" t* ~ ~ j - ~ ■ --'j j----.. ^— - - - ¿iiica seni most v skrajno slabem stanju in kot takfnike. nepremostljiva ovira zelo velikemu prometu ( Japonska letala so skoraj čisto porušila začas-v Savinjski dolini — ugodni vremenski in te- no prestolnico Cangkajšekove Kitajske čungking. Izvor šaha. Kraljevska igra, šah, izvira nedvomno iz Kaldeje in Babilona. Njegovo ime izhaja sicer iz Perzije, kajti šah pomeni v perzijskem jeziku toliko kakor kralj. Kraljevska Igra se je razširila od vzhoda na zapad. Kronike govorijo, da so že Grki pred Trojo igrali šah. Domnevajo, da je šah iznašel modrijan Fi-lometer ali Xerxes v dobi vlade babilonskega kralja Evilmerodaha. Igra se je kmalu zelo razširila in je bila znana med Rimljani, pozneje pa tudi med Arabci. V dobi vlade cesarja Karla Velikega so jo poznali tudi že na bizantinskem in francoskem dvoru. Najbolj popularna pa je postala med križarskimi vojnami, ko je prišel zapad v neposreden stik z vzhodom. 18 Mogočni Jurij Povest iz domačih hribov * »Sedemred tavžent in eno krono,« se je tedajci oglasil slinav glas od zadaj. Hrupen smeh je zadonel. Tisti, ki je namaknil krono, ni bil nihče drug kakor Špetinov Matija. »Sedemdeset tisoč in dvajset kron,« je dodal advokat zaničljivo. »Sedemred tavžent ena in dvajset kron.« »Sedemdeset tisoč trideset kron.« »Sedemred tavžent ena in trideset kron.« »Sedemdeset tisoč petdeset.« »Sedemred tavžent ena in petred.« Tako je šlo dalje, advokat je namikoval po dvajset, Matija po eno krono, v dvorani pa se je vse krohotalo. Dosegla sta sedemdeset tisoč in dve sto kron. Matija je spet namaknil eno krono, tedaj pa se je advokat obrnil in zadri tja v kot zadaj: »Doklej še mislite uganjati to - ro komedijo?« »Če so gospod dohtar nori, jim mora biti komedija prav,« mu je Matija zasolil. »He, vi, pazite, kaj govorite! Tožil vas bom zaradi žaljenja časti.« »Jaz bom vas tožil zaradi žaljenja časti; potem se bo izpričalo, kdo je nor, vi ali jaz.« Po dvorani se je vse krohotalo, ko sta se dajala advokat in Matija. »Sedemdeset tisoč dve sto petdeset,« je ponudil advokat. »Jaz dam deset krajcarjev več,« se je oglasil Matija. »Hoho, le drži, Matija! Le drži!« so mu klicali. — Drugi so vpili: »Le še več, Hudnik! — Le še! ... Hahaha.« »Sedemdeset tisoč dve sto šestdeset.« »Jaz dam deset krajcarjev več.« »Dve sto sedemdeset.« »Deset krajcarjev več.« »Vrag! Tri sto!« »Deset krajcarjev več.« Vsa dvorana se je krohotala. Še sam sodnik se je komaj držal, da ga ni posilil smeh. »Gospod sodnik, napravite tej norčiji konec!« je zahteval advokat, ves rdeč od jeze. »Saj vas ima za norce. Sicer pa so tako nizki namiki proti zakonu in ne veljajo; po krajcarjih ne sme dodajati.« Tedaj se je sredi med mestnimi dvignil častitljiv gospo;] in se je obrnil k clr. Hudniku: renski pogoji ter tudi velika delavnost podjetja, ki je gradilo, zlasti pa pomoč in naklonjenost uprave gornjegrajskih posestev ljubljanske škofije z ing. Lojzetom Žumrom na čelu, so veliko pripomogli, da so bila vsa dela "končana v tako kratkem času in da ni bilo nikakega večjega zastoja v prometu, ki bi sicer nujno sledil, kar je bilo posebno važno v lanski jeseni in letošnji pomladi, ko je bil tako močan izvoz lesa. Kolikega pomena je za naš kraj in prav tako za ves gornjegrajski okraj, ki obsega vso gornjo Savinjsko dolino, novi most in z njim ustvarjeno novo važno cestno križišče, pa bodisi v gospodarskem ali turističnem oziru, bo lahko spoznal vsak tujec že ob samem pogledu na krasne in veličastne naprave, ko se približa biseru gornje Savinjske doline — Na-zarjam. Koliko več pa vedo o tem ostali krajevni činitelji, zlasti industrijski in turistični, kmetje, splavarji, podjetniki in prevozniki, o tem pa lahko sodijo samo oni, ki poznajo gospodarski pomen gornje Savinjske doline. Nazarčani znajo ceniti novo pridobitev In kako znamo ceniti Nazarčani sami to novo pridobitev, ki je še bolj povzdignila lepoto in slikovitost našega kraja in dala še močnejši pečat gospodarskemu razvoju tega važnega industrijskega, prometnega in v bližnji bodočnosti tudi turističnega središča gornje Savinjske doline, pa se lahko prepriča vsak, ki pride v Nazarje. In tudi ni človeka, ki se ob pogledu na Nazarje ne bi čudil skladnosti pokrajine z novimi napravami, ki so bile ustvarjene z resnim in skrbnim delom. s vel Ameriška oboroževalna mrzlica. Od 10. maja, ko so začeli Nemci svoj zmagoviti bliskoviti vojni pohod na zapad, se je polastila Združenih ameriških držav prava oboroževalna mrzlica, ki je podobna pred desetletji po Ameriki razširjeni zlati mrzlici. Tovarne za izdelovanje letal poganjajo iz tal kakor nekoč mesta iskalcev zlata na zapadu Amerike in na severnem polotoku Alaska. Vsako večje in že opuščeno poslopje popravijo z vso naglico in ga spremenijo v oboroževalno tvor-nico. Izračunali so, da bodo posedale Združene države v enem letu več tvornic za strelivo kakor celotni ostali svet. Vse tekstilne tvor-nice se ukvarjajo poleg izdelovanja tkanin s produkcijo streliva in raznih kemičnih izdelkov, kateri se potrebujejo za razstreliva. Ne- dvomno so se prebudile Združene države dne 10. maja, ko so vdrli Nemci na Holandsko, iz povojnega spanja. Uredbe in zakoni, za katere bi bila sicer potrebna leta, kar dežujejo iz Washingtona in dežela, čeprav še ni v vojnem stanju, se pokori radevolje posegom v tolikanj poudarjano ameriško svobodo. Mehiški katoličani so boj dobojevali ter dosegli zmago. Dolgo let so trpeli raznolika, tudi krvava preganjanja. Pa niso klonili v duhu in s svojo vztrajnostjo so zmagali. Ta zmaga kajpada ni popolna. To se bo zgodilo šele takrat, ko bodo levičarske (framasonsko-so-cialistično-komunist.ične) stranke premagane ter bodo katoličani zavzeli njihovo mesto v javnem življenju. Tako daleč pa razvoj še ni napredoval. Levičarji so samo odložili orožje ter ne vodijo več javnega nasilnega boja zoper katolicizem. Proticerkveni zakoni so še vedno v veljavi, toda ne izvajajo se več tako strogo. Cerkve so večinoma vse odprte, javno bogoslužje se zopet lahko vrši, duhovniki so se vrnili v državo. To veselo vest so mogli duhovniki in zvesti katoliški verniki sporočiti sv. očetu, ko so bili nedavno od njega sprejeti v avdienci. Obenem pa se vodilni krogi mehiškega katolicizma ne vdajajo varljivim nadam, ker dobro vedo, da je levičarski sovražnik ne samo nasilen, marveč tudi lokav. Zato so ostali na oprezi. Eden glsBVBiEli organizatorjev boljševizma Iz Mehike je prispela vest, da je bil v tamkajšnji prestolnici izvršen atentat na Trocke-ga, ki je bil eden od glavnih organizatorjev boljševizma, a je živel že dolgo let v pro-gnanstvu. Kje in kako je bil izvršen napad? Napad je bil izvršen v vili pri mestu Mexico, v kateri je stanoval Trocki. Morilec je prihajal že nekaj časa na Trockijev dom in V Mexici umorjeni Trocki se je izdajal za njegovega prijatelja, v resnici pa je bil najet od Stalinovih zastopnikov. Dne 20. avgusta je ta »prijatelj« udaril Trockega nenadoma z zidarski sekirici podobnim kladivom po glavi. Ko je udaril napadalec žrtev prvič, je imel Trocki še toliko ¡moči, da je skočil proti vratom in jih skušal zapreti, da bi obračunal z atentatorjem. Toda napadalec je bil urnejši kot 60 letni Trocki in je zamahnil še parkrat po njegovi glavi. Zadnje besede Trockega Trockega so prepeljali po atentatu v brezupnem stanju v bolnico, kjer se je 21. avgusta tik pred smrtjo zavedel in izrekel besede: »Prepričan sem, da bom umrl. Obdolžujem Stalina za ta umor. Stalin je potreboval mojo smrt, ker pripravlja zadnji odločilni napad.« Kdo je napadalec? Atentatorja je policija prijela. Izpovedal je, da se piše Frank Jackson. Je francoski Žid, ki se je izdajal za časnikarja in kemika in je prišel pred nedavnim v Mexico. Ameriška policija je prijela morilčevo ženo Silvijo Agalov, ki živi v Njujorku. Aga-lova je bila nameščena v Trockijevem tajništvu, ko je živel Trocki v Parizu. Že tedaj se je spoznala z atentatorjem Jacksonom. Pred kratkim sta prejela Agalova in Jackson ogromno vsoto denarja iz Moskve. Morilec je tudi točno nastopal po navodilih, katera je prejemal od moskovskega vodstva komunistične stranke. Iz življenja in delovanja umorjenega Lev Davidovič Trocki se je pravilno pisal Leib Bronstein. Rojen je bil blizu Nikolajeva v Ukrajini 7. novembra 1879 kot sin židovskega veleposestnika. Že v dijaških letih ga je carska policija zaradi revolucionarnega delovanja leta 1899. poslala v Sibirijo, od koder je leta 1902. pobegnil v Anglijo. Leta 1903. se je pridružil manjševikom. Ko je bila leta 1905. revolucija, je bil predsednik petrograj-skega sovjeta. Vendar je bil kmalu ujet ter »Dovolite, da vas opozorim: zakon ne pravi nič o tem, koliko mora kdo pri licitaciji namakniti, da je veljavno. Vsak znesek, naj je še tako nizek, je veljaven.« »Kaj pravite? Kdo pa ste vi?« ga je ošinil doktor Hudnik. »Moje ime je doktor Kotnik, advokat iz Celovca.« Hudnik je klecnil, ugriznil se je v ustnice in se okorno priklonil. — Poskusil je in udaril na druge itrune. »Saj revež še tisočaka ne spravi vkup,« je zaklical; »najprej naj dokaže, da more plačati, preden naj bi njegove neresne ponudbe obveljale!« »Sem jaz tudi še tu; midva sva skup kupca,« se je oglasil Blaž, Matijev brat. Matija pa, ki je ves čas zijal skozi svoj rešpetin na bližnje hribe, je dejal mirno, pa tako, da se je čulo po vsej dvorani: »Če imam sam premalo denarja, mi ga dohtar Kože-derec posodi po petnajst procentov, kolikor ga hočem.« Vse se je zakrohotalo. Potem so spet začeli križem poprek vpiti: »Prav tako, Matija!...« — »Za Matija sem jaz porok. ..« — »Jaz tudi!« — »Jaz tudi!« — »Matija velja za tri Hudnike.« — »Matija Ima denarja ko slame.« — »Matija, ne daj se advokatu!« — »Ne kaži mu mošnje; drugače te obere.« »Ha-ha-ha! Ha-ha-ha!« V ta hrušč se je zadri kanclist: »Sedemdeset tisoč tri sto kron in deset krajcarjev k prvemu — k drugemu ...« »Sedemdeset tisoč štiri sto kron,« je udaril Hudnik srdito. , »Jaz dam en krajcar več,« se je oglasil Matija iz svojega kota. »Ha-ha-ha-ha, hahahaha ...« »Sedemdeset tisoč pet sto.« »In še en krajcar.« »Sedemdeset tisoč sedem sto.« »In še en krajcar.« »En in sedemdeset tisoč.« »In še en krajcar.« »Vi ste goljuf!« je zdivjal advokat. »Vam ni za kup, vi bi le meni radi visoko nagnali.« »Ne, jaz bi le hudika rad nagnal.« Hahaha — hahaha. »Pa ga dolgo naganjate,« se je nekdo oglasil. »Za dobro reč je treba časa,« je odgovoril Matija. »Pa mi za eno uro dol ali gor ne gre.« Dvorana se je stresla od krohota. »Živijo, Matija! — Le drži ga! «— Pokaži mu, Kože-dercu!« šah se je kmalu razširil tudi v srednjo Evropo. Že v 14. stoletju je bil zelo razširjen na češkem. Tedaj je ta igra veljala za grdo razvado, kakor kvartopirstvo. To sprevidimo iz pridig Jana Husa, ki je obsodil šahiste in jih uvrščal med druge grešnike. V srednjem veku šahovske figure niso bile takšne, kakršne so dandanes. Šahovnica je v srednjem veku predstavljala mesto Babilon. Rob šahovnice je pomenil mestno obzidje. Mesto, ki je bilo pravokotno, je imelo na vsakem oglu po en trd-njavski stolp. Vsa igra je predstavljala dvoje kraljestev, ki sta si stali nasproti in sta imeli mejo po sredi šahovnice. V splošnem se je šahovska igra razširila šele v 19. stoletju, ko so tudi začeli ustanavljati SpoEninja|ino se y molitvah rajnih! poslan v izgnanstvo v Tobolsko gubernijo, od koder je leta 1907. pobegnil na Dunaj, kjer je bil novinar. Leta 1914. je Sel v Švico, pozneje v Pariz, od koder je bil leta 1916. izgnan v Ameriko. Po izbruhu revolucije leta 1917. je prišel nazaj v Rusijo. V juliju je vstopil v Leninovo boljševiško stranko ter bil eden izmed glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je pripeljala boljševike na oblast. Trocki je postal ljudski komisar za zunanje zadeve (zunanji minister) ter je vodil sovjetsko zastopstvo pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem. Od marca 1918. je bil narodni komisar za vojsko in mornarico (vojni minister). Znan je kot pravi ustanovitelj in organizator »rdeče vojske«, s katero je dobil državljansko vojno proti »belim« generalom, izgubil pa vojno s Poljsko leta 1920. Po Leninovi smrti leta 1924. je prihajal v vedno večja .nasprotja z drugimi boljševiškimi voditelji, predvsem s Stalinom. S Kamenjevom, Zinovjevom in Radekom je tvoril odločno opozicijo v ruski komunistični stranki. Kot strog boljševik je zastopal stališče, da brez svetovne revolucije ni mogoče vzdržati boljševizma, zahteval je trdo roko proti kmetom ter hotel komunistično stranko nasloniti izključno na tovarniške delavce. V tem boju s Stalinom je podlegel, ker je večina stranke potegnila Tako zgleda angleško pristaniško s Stalinom. Leta 1925. je moral odstopiti kot vojni komisar, oktobra 19Ž6. pa izstopiti iz vodstva komunistične stranke. Novembra 1927. leta je bil izključen iz stranke, 1. 1928. izgnan v Turkestan, januarja 1929. pa iz Sovjetske zveze. Ker mu nobena druga drža- nesto po od letu nemških bombnikov va ni dovolila vstopa, je živel do leta 1933. pri Carigradu, nato nekaj časa v Franciji, dokler se ni dokončno preselil v Mehiko, kjer je živel v neki vili v Mexici. Poleg enajstih knjig je napisal tudi dolgo vrsto propagandnih člankov in brošur. šahovske klube in organizacije, in tedaj so se tudi začeli prirejati prvi Šahovski turnirji. Telesna velikost In hrana. V skandinavskih deželah so v zadnjih letih proučevali telesno velikost povprečno 201et-nih vojnih obveznikov. Telesna višina obveznikov je po statistikah iz let 1915. do 1938. stalno naraščala, In sicer na švedskem od 1718 do 1742 mm, na Norveškem od 1706 do 1736 mm, na Danskem od .1688 do 1712 mm. V tem času je bilo opaziti zastoj le v letih od 1930. do 1933., torej v dobi gospodarske krize, medtem ko se je krivulja v naslednjih letih spet strmo dvigala. Iz številk je razvidno, da je telesna višina neposredno v zvezi z načinom prehrane. Razlika je največja na Norve- Doktor Hudnik je bil od same jeze ves zelen in rumen. Kar slinil se je, ker besede ni spravil iz sebe, pobral je klobuk in dežnik in planil skozi duri. Ljudje so žvižgali in ploskali, ko so videli, kako je advokat pogorel. Zopet se je oglasil kanclist in se zadri: »En in sedemdeset tisoč kron in en krajcar k prvemu — k drugemuuu — ali ne da nihče več? — in — k tretjemu!« špetinov Matija je zlicitiral domačijo na Ledinah. Po dvorani je zahruščalo, ljudje so ploskali in klicali: »Živio Matija!« — »Zivio novi Ledinek!« Mirno in ne da bi koga pogledal, je šel Matija z bratom proti mizi, za katero so sedeli gospodje s sodišča; svoj rešpetin je nesel seveda s seboj in ga tiščal pod pazduhom. Pred sodnikom sta moža naštela štiri in dvajset tisoč kron in sta obenem izjavila, da bosta ostali denar položila v treh mesecih. Potem so licitirali še manjše Končnikove reči, pa to je bilo hitro opravljeno. Blaž, Matijev brat, je osem dni nato prevzel gospodarstvo na Ledinah, medtem ko je šel Matija s svojim rešpetinom zopet po svetu. X. Tiho in mirno je bilo jezero. Tu pa tam je plaval kak čoln. Iz zelenja so kukale bele hiše z zelenimi oknicami. Na obrežju so se sprehajali letoviščarji. To tišino pa je iznenada zmotil vrišč otTok. Spremljali so črno oblečenega, bradatega moža s smejočim obrazom in rdečkastim nosom. Ta se je menil z otroki o šoli, o spričevalih, o igrah, o mačkah, potrpežljivo je poslušal, kaj mu je zdaj eden, zdaj drugi pripovedoval in je bil med otroki sam kakor otrok. Vsakemu je vedel za krstno ime, vpraševal je, kako je staršem, posnel je ptičji glas in vabil ptiče iz grmovij, potem je spet zagnal nekaj krajcarjev, da so jih otroci lovili, pa je vselej skušal tako narediti, da so jih dobili najrevnejši. To je bil doktor Silan, ki je bil kmalu že štiri leta tu v Vrbi za zdravnika; v kratkem času si je pridobil zaupanje mladih in starih. Ko je prišel s tropo do jezera, jim je veselo zaklicali »Tako, pobiči in deklice, zdaj pa pojdite domov, dohtar ne utegne več. Lepo mi pozdravite doma! Srečno, otroci!« »Srečno, gospod — srečno — srečno!« so ponavljali otroci in se razpršili kakor na povelje. Po stezi, posuti s sivim peskom, sta prišla star gospod in gospa, letoviščarja z Dunaja. Že od daleč jima je zaklical zdravnik: »Bog ga daj, gospod Medved! Klanjam se, gospa! Kako je? je že vse dobro. Ni bilo nič hudega, sonce vas je malo bolj ogrelo pa vas je glava bolela. Imenitni st« na pogled.« Tako živijo iz Londona na deželo preseljeni otroci čta«i fantovskega odseka in cerkveni pevec umrl na KeMju. Dne 21. avgusta se je poslovil za vedno od nas vrli mladenič Janez Capi. Bil je iz- V starinski hiši je zavladalo novo življenje. Mijavkanje sicer ni utihnilo, a bolj glasno je bilo Gretičino veselo čebljanje. Gospodična je nehala biti »mačja mati« in je postala mati revežev in sirot. SMEJTE SE! S} g, § Nedeljski jezdec: »Ali ta mrha nI plašljiva?« Fantek: »Ne, saj je cele noči sama v temnem hlevu. ,.« Mladostne želje »Ali se vam je uresničilo dosti mladostnih želja?« »Samo ena.« »Katera?« »Kadar so mi v otroških letih umivali glavo, sem si zmerom želel, da bi bil — brez las.« Prebrisan cigan Cigan je šel-k spovedi in pri tej priložnosti se mu je posrečilo, da je ukradel župniku uro iz žepa Župnik ga je vprašal, kakšne grehe ima na vesti. »Uro sem ukradel.« »Vrni jo lastniku!« »Tu jo imate!« »Jaz je ne potrebujem!« »Ponujal sem jo lastniku,« je dejal cigan, »pa je ni maral vzeti. Kaj naj sedaj storim?« »No, potem jo pa kar obdrži!« »Hvala,« je rekel cigan, se prekrižal in šel. Po svetem pismu »Stric, ali ne pravi sveto pismo, da je treba hudo poplačati z dobrim?« »Da, Mirko!« »Potem pa mi daj dinar. Tvoj« naočnike sem razbil...« Kateri naj pomaga? Neki oče je imel dve hčeri. Ena je poročila vrtnarja, druga pa lončarja. čez nekaj časa je oče obiskal prvo hčer. Vprašal jo je, kako ji gre. Odgovorila je: »O, dobro mi gre. Samo eno je nerodno: kar naprej moram prositi Boga. naj dežuje, da ne bi bilo treba vrta zalivati.« Nekoliko pozneje je oče obiskal drugo hčer. Tudi njo je vprašal, kako ji gre. Dobil je odgovor: »Vse je dobro, samo moliti moram nenehoma, da bi nam Bog dal lepo vreme, da bi se lonci hitro sušili.« Oče je zmajal z glavo in rekel: »Ti prosiš za lepo vreme, sestra pa za dež. Zdaj pa res ne vem, kateri bi pomagal.« Neločljiva »Ali si že slišal, da sta se Tonč ln Janez včeraj stepla?« »Kaj poveš?! Jaz sem pa mislil, da sta ta dva neločljiva.« »Saj sta tudi bila. štirje so ju s težavo spravili narazen!« * UGANITE! Železno tramovje, črno okovje, suho drobovje, kdor me ne rabi, rad me pozabi. (Ti!U?aa) Kakšna razlika je med 2 dinarskim kovanoem in 100 dinarskim bankovcem? ( 86) Kdo^je vedno doma, čeprav gre iz hiše? c?ioa) Kaj peče noč in dan in vendar ne zgori? ("BAUdOH) Imam luknjo in napravim luknjo in še grem skozi to, kar napravim. ("BI^i) * IGRAJTE SE! Kuhanje jajca v roki Na jajcu napravimo malo luknjo in izcedtmo skoz njo malo beljaka, nato pa vlijemo v jajca malo močnega žganja, potem luknjo zamašimo in jajce hitro v roki ohračamo. Jajce se kmalu skuha in ga lahko pojemo. Izrežite ln sestavite! MOSTIN l