FANTJE IZ SOSESCINE
boyz'n the hood
Zvok mitraljezov, policijskih akcij in siren je običajen hrup v Južnem Los Angelesu. Trije odraščajoči Afro-Amerieani skušajo preživeti v brezupu nasilnega in agresivnega okolja. Tre Styles, Dough Boy Baker in Ricky Baker si delijo prijateljstvo, bolečino, nevarnost, bes in ljubezen v urbani črni Ameriki.
fantje iz soseščine
reiija: John Singleton
scenarij: John Singleton
fotografija: Charles Mills
glasba: Stanley Clarke
igrajo: Larry Fishburne, Cuba Gooding,
Jr., Ice Cube, Morris Chestnut
producent: New Deal Productuons,
ZDA, 1991
filmografija
Boyz W the Hood, 1991
Režiser John Singleton je star dvaindvajset let, a ima na glavi že veliko skrbi. Kot mladenič je odraščal v Comptonu, najbolj surovi soseski Južnega Los Angelesa. Zgodba, ki jo pripoveduje v svojem filmu, je sicer fikcija, a nedvomno ponuja prvo resnično podobo življenja v »L. A. Hood«. Veliko ljudi bo film Fantje iz soseščine vse prehitro označilo za banalnega in vzgojnega, ne da bi se sploh vprašali, zakaj je bil film narejen. Drži sicer, da Singleton s svojim filmom ne bo ravno veliko prispeval k filmski zgodovini. Zato pa na socialni ravni meri visoko. Filmi, televizija, seks, pijača in droge so zelo priljubljeni med tistimi ameriškimi mulci, ki špricajo šolo in se raje potepajo po ulicah s homeboys. Njihova izobrazba so ravno podobe, njihovi učitelji pa rap-glasbeniki, učenci Grand Master Flasha (sodobni pridigarji za ene, agitatorji za druge). Singleton učinkovito kombinira oboje in se s svojim filmom ostro zoperstavlja medijski težnji, ki skuša vojne med tolpami v Južnem Los Angelesu predstaviti kot zgolj še eno »življenjsko dejstvo«. Film Fantje iz soseščine je poziv Afro-Američanom, naj se bolj odgovorno posvetijo vzgoji svojih otrok. Očetje morajo sinove naučiti, kako naj bodo možje. Toda marginalnost teh krajev in teh domov je že tolikšna, da je rešitev problema skoraj nemogoča. Singleton vseeno še vedno verjame v možno spremembo. Tre Styles je edini, ki z očetovo pomočjo najde smisel in poskuša preseči brezupen položaj. Obstaja boljše življenje za slehernega, le da je odvisno od tega, kaj si zanj pripravljen storiti in koliko spremeniti svoje vedenje — taka je SingSetonova morala. Režiser močno udarja čez svoje »brate«. Vendar pa sami niso edini odgovorni za pekel samouničenja. Kar precejšen delež tega pekla ustvarjajo neverjetne drže bele rase. Trgovina z drogo je v rokah bele mafije, ki jo ščitijo uradne bele varnostne organizacije. Beli policaji Los Angelesa se ne obotavljajo, ko je treba brez pravega vzroka na smrt premlatiti črnce. Kot pravi Trejev oče: »Zakaj so trgovine z orožjem tod na vsakem vogalu, ni pa jih v njihovih čistih soseskah? Samo zato, ker radi vidijo, kako se sami uničujemo.« Singleton za svoj film ni izbral niti agresivne pripovedi, značilne za film New Jack City, niti profetsko-romantičncga načina,'ki ga najdemo pri Spikeu Leeju. Njegov film je šokantna doku-drama o ulicologiji in življenju na robu. Njegova fikcija razkriva skrite resnice gnile družbe. »Ne verjemite modi! Črno je sicer res čudovito, toda ne mislite si, da črnski film že hodi po rdeči preprogi,«
Cis Bierinckx
FEST