ARHIVI 28 (2005), št. 2, str. 153- 164 Članki in razprave 153 UDK 929 Močnik F. 51-051(4)" 18" Prejeto: 15. 9. 2005 Močnikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije) STANISLAV JUŽNIČ dr. zgodovine, dipl. ing. fizike, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, el. pošta: stanislav.juznic-l@ou.edu IZVLEČEK Z uporabo graškega arhivskega gradiva prvi podrobneje opisujemo doktorat Franca Močnika, našega najpomembnejšega pisca matematičnih učbenikov, morda celo enega najpomembnejših v vsej habsburški monarhiji. Podajamo časovni okvir in okoliščine ob Močnikovi disertaciji. Raziskujemo poklicne poti in razmeroma številna objavljena dela Močnikovih graških profesorjev in skušamo nakazati njihove povezave z Močnikovim goriškim "mentorjem" Augustinom Cauchyjem. Končno pripovedujemo še razmeroma žalostno usodo Močnikovega družinskega groba na graškem pokopališču. KLJUČNE BESEDE: Augustin Cauchy, Franc Močnik, jezuiti, Ferdinand Hessler, Julius Wilhelm Gintl, Josef Knar, Gradec, zgodovina matematičnih ved ABSTRACT MOCNIK'S DISSERTATION By using archive sources of the Graz archives Močnik's work on his Graz dissertation is described for the first time. Močnik is presented as the most important mathematical textbook writer from Slovenian Lands and even of all Habsburg Monarchy. The time and events that enabled Mocnik's success are researched. Lives and published works of Mocnik's Graz professors are presented and their connections with Mocnik's Gorica "mentor" Augustin Cauchy are claimed. At the end, a somewhat sad story of Mocnik's family tomb at Graz cemetery is described. KEY WORDS: Augustin Cauchy, Franz Močnik, Jesuits, Ferdinand Hessler, Julius Wilhelm Gintl, Josef Knar, Graz, History of Mathematical Sciences Uvod1 Močnik2 je bil naš največji pisec matematičnih učbenikov in drugih učnih pripomočkov. Njegov vzpon od goriškega učitelja četrtega razreda normalke do univerzitetnega profesorja in vodje urada cesarsko-kraljevih deželnih šolskih oblasti se je začel predvsem po uspešnem doktoratu v Gradcu. Zato si podrobneje oglejmo dokumente povezane z Močnikovo promocijo. 1 Za pomoč se zahvaljujem dr. Brunu Besserju, dr. Karlu Močniku, dr. Marku Razpetu, dr. Milanu Hladniku in dr. Janezu Šumradi in Milanu Novaku iz Slovanske knjižnice v Ljubljani. 2 Vitez Franc Močnik (* 1, 10. 1814 Cerkno; t 30. 11. 1892 Gradec). V Močnikovem času za promocijo v doktorja filozofije na habsburških univerzah še ni bilo treba napisati disertacije. Do doktorskih časti je kandidat prišel po opravljenih rigorozih. K Močnikovemu uspehu pri doktorskih izpitih na graški univerzi je zelo pripomogla njegova knjiga o Cauchyjevem postopku za reševanju enačb, čeprav je Cauchyjev najtesnejši sodelavec Ferdinand Hessler zapustil Gradec pet let pred Močnikovo promocijo. Močnikova promocija V desetih letih poučevanja v Gorici (18361846) se je Močnik dodatno izpopolnjeval na Univerzi v Gradcu. Leta 1839 je bil (pri petindvajsetih letih) vpisan v matrike graške univerze 154 Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 kot štirinajsti kandidat. Med sošolci so bili celo veliko mlajši, predvsem komaj šestnajstletni Kari, sin profesorja iz Vinkovcev Franca Mat-skahsyja. Močnikovo rojstno Cerkno so v Gradcu navedli z nemškim imenom Kirchheim na Primorskem, Tam je bil Močnik sin "kmeta Andreja". Andrej v katalogu ni bil omenjen kot gostilničar, čeprav ga kot takega poznamo iz drugih virov. V obeh semestrih leta 1839/40 je Močnik napredoval s prvorazrednim uspehom, posebej pa je bil skupaj z Levičnikom in drugimi povabljen na študij avstrijske državne zgodovine,3 ki jo je kot neobvezen predmet predaval dekan HaBler v drugem semestru. ■ y & /s/ ' j? fWf/£si> '/ly.'/S j'r'A;!/-- ///,','//■/■ g ^»/M/f/ss/f - t/srMC>ß, fr—tr ----- FFL^—J - SaLuE ilf > — yiii-™. > _ i > _E ■t j ■ * r. ■ ib.y t- "■. - — -/^r-^H-Ii"- t * — Ä .....yV i* m d «r 4- - - !, ft " ^--J i/ m .^..iZjfSL — Ti ■ JV Naslovtia stran Kataloga izbirnih predavanj avstrijske državne zgodovine v študijskem letu 1839(/1840) (Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Studentenkatalog, 1836—1839) . i M t iT TFT- ^- v UpiZ. ■CL *_- V; . ■•-— r-- utn HW .iti ■MAuii «7 .Jfili—. J- ?/*< jr — +— ■ '^—rr j. £ £ v*- / ' s ^ h. ■ ■' i - K- ¿¿L JT - 2 Levičnik kot enajsti in Močnik kot štirinajsti med popisanimi študenti v Katalogu izbirnih predavanj avstrijskega državnega prava v študijskem letu 1839/(1840) (Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Studentenkatalog, 1836— 1839) r- ' 1 t ■■ i '! " ^-niiir -n■ifn-'lt- ^«'^^-"ffl*-1 _. v / '' / -■ Vtti'ti__ ¡¿im t t f f i-f* . ^■At** r¿Mj/WA i r rf /.tj m^/jV f/y f■ ■ ■■y-jß.:— ¿/S ^y.. Jjf -ff,/, jix.iff j f. „v /y. Mi. JHf. ^ W-iß' MUI. ■ r. - jy i'^y - . C 2,. w-. ■ ■ r ® - - ■1 Z JifSz. /i TP I A4 Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Studentenkatalog, 1836-1839. f/cw moči na filozofski fakulteti v Gradcu v prvem semestru leta 1839/40 (Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Studentenkatalog, 1839/40-1843) ARHIVI 28 (2005), št. 2_Članki in razprave_155 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 Preglednica 1: Izpiti pr\>ega semestra prvega letnika 1839/40 v januarju in februarju 1840 na Filozofski fakulteti Univerze v Gradcu Profesor Predmet Število študentov Profesorji, navzoči pri posameznih izpitih Knar Osnove matematike 144 Appeltauer, Widerhofer, Muchar, Gabriel Muchar Latinska filologija 149 Appeltauer, Knar, Gabriel Gabriel Filozofija 144 Haßler, Appeltauer, Gintl Widerhofer Bogoslovje 144 Knar, Appeltauer, Muchar Preglednica 2: Izpiti pr\>ega semestra drugega letnika 1839/40 v januarju in februarju 1840 Profesor Predmet Število Profesorji, navzoči pri študentov posameznih izpitih Gintl Fizika in uporabna matematika 145 Haßler, Appeltauer, Gabriel Widerhofer Bogoslovje 145 Haßler, Appeltauer, Gabriel Muchar Latinska filologija 141 Knar, Appeltauer, Gintl Gabriel Moralna filozofija 145 Gintl, Appeltauer, Muchar Preglednica 3: Izpiti iz neobveznih predmetov v februarju in marcu 1840 Profesor Predmet Število študentov Profesorji, navzoči pri posameznih izpitih Gabriel Zgodovina filozofije 66 Widerhofer, Appeltauer Haßler Svetovna zgodovina 70 Widerhofer, Appeltauer Widerhofer Vzgojni nauk 79 Appeltauer, Gintl Haßler Državna zgodovina 14/5 Appeltauer Muchar Klasična filologija 24 Gintl Preglednica 4: Izpiti drugega semestra prvega letnika 1839/40 v juliju 1840 Profesor Predmet Število študentov Profesorji, navzoči pri posameznih izpitih Knar Osnove matematike 133 Appeltauer, Widerhofer, Muchar, Gabriel Muchar Latinska filologija 129 Appeltauer, Knar, Gintl Gabriel Filozofija 133 Haßler, Appeltauer, Gintl Widerhofer Bogoslovje 133 Knar, Appeltauer, Gabriel Preglednica 5: Izpiti drugega semestra drugega letnika 1839/40 v juliju 1840 Profesor Predmet Število študentov Profesorji, navzoči pri posameznih izpitih Gintl Fizika 138 Muchar, Appeltauer, Gabriel, Haßler Widerhofer Bogoslovje 138 Appeltauer, Gintl, Knar Muchar Latinska filologija 134 Appeltauer, Haßler, Gabriel Gabriel Filozofija 138 Gintl, Appeltauer, Widerhofer Preglednica 6: Izpiti iz neobveznih predmetov konec drugega semestra v juniju in juliju 1840 Profesor Predmet Število študentov Profesorji, navzoči na izpitu Gabriel Zgodovina filozofije 12 Appeltauer Haßler Svetovna zgodovina 71 Appeltauer, Muchar Widerhofer Vzgojni nauk 53 Appeltauer, Muchar Haßler Državna zgodovina 43/5 Appeltauer Knar Uporabna geometrija 5 Muchar Kvas Slovenščina 10 Appeltauer Rossi Italijanščina 14 Appeltauer 156 Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 ■ Hl" YdV * "iUvrvA hty- . j nr» yr^,' J, /-Pit'- h i r " t i- & y. t . . _ ■ / .. -f-i-^i iL. /f-fij '"■"VJ "/ f' T^v "/j-y Sf - f /i j / r& f'tJ*. / S, ¿i- fß' Ji rti., «vor^ / -' 'fü r ' J "7 ■f. ¿> ti -.¿'.I- JS _ ' 1 \ '"A ? + ^-yt.^- /ti.; ^ r . S.I ist / "V' C'-'*- fJri.l} .1. rf.ry.J /iXf.^. //r ■■>.■ -v jy..v. -r';. fi.. Jf . -r ■»■-'fh / f ■ W'iiV/.-i.^i"/-, 1 1 1 * '/J/ :v / ■■ V ^tdp. ? / / ¿tTTt^A- j g * ~ - j / . U ^ 1 Učne moči na filozofski fakulteti v Gradcu v drugem semestru leta 1839/40 (Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Studentenkatalog, 1839/40-1843) Leta 1839 in 1840 je Močnik opravil izpite iz osnov matematike, fizike, uporabne matematike, teoretične in uporabne filozofije ter zgodovine. Prvi rigoroz je zagovarjal 22. 3. 1839 med peto in sedmo uro popoldne, in sicer iz "čistih" osnov matematike in fizike. Poleg profesorjev obeh predmetov sta se pod protokol o izpitu na desni stani podpisala še dekan Leopold Haßler in profesor filozofije Lorenz Gabriel. Na levi strani dokumenta je podpis direktorja filozofskih študijev, deželnega svetnika Karla Appeltauerja. Enaka komisija je spremljala Močnika pri vseh poznejših izpitih. 3. 4. 1839 med deseto in dvanajsto uro je Močnik pri Gabrielu opravil izpit iz teoretične in praktične filozofije. Naslednje leto je Močnik nadaljeval z izpiti na graški univerzi in 13. 4. 1840 opravil izpit iz zgodovine; predaval jo je dekan Haßler. Močnik je bil soglasno potrjen "per unanimia". Naslednjega dne 14. 4. 1840 je bil promoviran za doktorja filozofije v Gradcu s podpisom dekana Haßlerja.4 Povšit, 1966, 5; Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Rigorosenprotokolle, 1823-1866/1-140, Nr. 33 d: 1839/40-1843. -ÄJ ii *£y (Wj^/.f.. Jy.....t ¿L&&S. r 7 — 7p ^ 'MM? * f^Af* * ^ti^fj « ftif yy^ti ',>.f.i ijr, •t&cffi > > rix cvit«. —n. fL i«.,, / sJ i Dokument o Močnikovih rigorozih leta 1839 (Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Rigorosenprotokolle, 1823-1866/1-140, Nr. 33 d) iL. .. f&.iij-J. r-snc- Jt,f ^ Ji...,_j -t vV, f,____; Jütfjt^y .£ti, A/wC/ «w^i.^^ /iff-ii ^'- Zapis ob Močnikovih rigorozih in doktoratu leta 1840 (Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Rigorosenprotokolle, 1823-1866/1140, Nr. 33 d) Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 157 ' - PL/f d ^ .-CT/' „. " /1 if' 'l&yjZ /f .v - /J+VT ¿/'XlyOU?" j/ .. C - Zapisi o doktorandih iz filozofije na graški univerzi v šolskem letu 1839/40 (Universitatsarchiv Graz, Philosophische Fakultat, Rigorosenproto-kolle, 1823-1866/1-140, Nr. 33 d, 1839/401843) Za doktorske izpite so v šolskem letu 1839/40 štirje kandidati opravili šest izpitov, nato pa so vse štiri promovirali. Vsi so opravili v tem šolskem letu samo zadnjega od treh izpitov, le Julius Gelba je opravil vse tri. Anton Futter je opravil tretji in obenem zadnji izpit iz filozofije 19. 10. 1839 z večino "per majora" in je bil promoviran 9. 1. 1840. Gelba je opravil izpita iz zgodovine (23. 12. 1839) in iz filozofije (29. 1. 1840) po soglasnem mnenju vseh izpraševalcev ("per unanimia"). 15.6. 1840 je na tretjem izpitu iz matematike in fizike odgovarjal nekoliko slabše, kljub temu pa je dobil pozitivno oceno večine profesorjev v komisiji ("per majora"), tako da je bil 20. 6. 1840 promoviran. Jernej Levičnik5 je 4. 5. 1840 opravil izpit iz matematike in fizike "per majora" in je bil promoviran 8. 5. 1840. Bil je Jernej Levičnik: (Bartholomeus Levvitschnigg, * 15, 8. 1808 Železniki; f 9. 5. 1883 Šmohor v Ziljski dolini na Koroškem). najstarejši sin Luke Levičnika,6 zemljiškega posestnika iz Železnikov na Kranjskem, ki se je povzpel od preprostega žebljarja do trgovca z žeblji s 16 ali celo 40 zaposlenimi delavci. Levičnik je bil pet let starejši od Močnika. Oba sta prejela nagradi za prizadevno učenje. Močnikova promocija je bila druga izmed štirih v šolskem letu 1839/40. Pod zapis o tedanjih štirih doktorandih, Futterju, Močniku, Levičniku in Gelbi, se je podpisalo vseh osem profesorjev filozofske fakultete: Haßler, Knar, Widerhofer, Matheu Muchar kot profesor klasične filologije in estetike, Gabriel, Gintl, slavist Kvas kot "Prof. der wind. Sprache" in Josef August Rossi kot provizorični profesor italijanskega jezika od leta 1839 do leta 1842.7 Učnih moči med Močnikovim študijem leta 1839/40 niso menjavali. Domnevamo, da se je Močnik glede na svoje poznejše pisanje učbenikov in prizadevanja za večjo veljavo slovenščine v šolah v Gradcu zanimal za neobvezna predavanja uporabne geometrije pri Knaru v drugem semestru, morda pa celo za neobvezna predavanja iz slovenskega jezika pri Kvasu,8 prav tako v drugem semestru. Kvas ova predavanja je lahko poslušal celo Levičnik, ki je bil Metelkov učenec na ljubljanski gimnaziji (1820-1826) in liceju (1827, 1828) kot sošolec Prešernovega mlajšega brata Jurija. Zadnji letnik liceja je Levičnik končal v Celovcu (1830-1832); tam je nanj vplival Slomšek, ki je tik pred Levičnikovim prihodom postal celovški semeniški spiritual (29. 10. 1829). V času doktorata v Gradcu je bil Levičnik kurat v Zgornji Pleši (Inner Teuchen) nad Osojskim jezerom ob samih trdih Nemcih, med katerimi je bilo dvakrat toliko protestantov kot katolikov. Pri pesništvu se je zgledoval po Prešernu in je sodeloval kar pri vseh štirih bukvicah Kranjske čbelice.9 Najbolj je zaslovel s prvim Prešernovim življenjepisom, zasnovanim zelo osebno v obliki osmrtnice ob drugi obletnici Prešernove smrti. Tako kot je bil doktorat v Gradcu Močnikova odskočna deska za boljše službe na univerzi in končno za položaj šolskega referenta in svetovalca, je tudi Levičniku promocija kmalu omogočila napredovanje. Seveda ne takoj, saj je celo Močnik moral počakati do leta 1846, ko je bil izbran za profesorja matematike in trgovskega računstva na tehniški akademiji v Lvovu (Lviv). Dne 9.J>. 1852 je Levičnik končno le dobil deka-nijo v Smohorju. Tam je ostal do smrti. Med Močnikovim študijem je pouk slovenskega jezika na graški univerzi lepo napredoval. Kvas je končal gimnazijo v Mariboru (18041809), licej in pravo pa v Gradcu. Ko je bilo po 6 Lukas LeviCnik (* 6. 10. 1780 Železniki; f 26. 8. 1860). 7 Krones. 1886, 601. 8 Koloman Kvas (Kolloman Quass, * 30. 11. 1790 Rožiiki vrh pri Sv. Juriju ob Ščavnici; t 19. 12 1867 Gradec). 9 SBL, 1: 647-649. 158 Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 bolezni Janeza Primca10 in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju mesto slavista znova razpisano (leta 1823), so med štirinajstimi prosilci 26. 3. 1823 sprejeli Kvasa. Kvas je postal najprej začasni, po natečaju z dne 17. 12. 1834 pa od 28. 4. 1836 redni (stalni) profesor vse do poletnega semestra 1867. Na natečaju leta 1834 so bili med Kvasovimi tekmeci Anton Murko, Franc Miklošič in Caf,11 ne pa nadarjeni Vraz,12 ki je bil tedaj šele študent logike. Caf je pozneje, leta 1848, prevedel Močnikovo računico za drugi in tretji razred ljudskih šol; bila sta vrstnika in sta se poznala še iz časov Močnikovega doktorata v Gradcu, ko je bil Caf kaplan v Gradcu (1838) in Lebringu pri Wildonu (1839). Med Močnikovim in Levičnikovim študijem v Gradcu je Kvas predaval po tri ure na teden po Dajnkovi13 slovnici, ki jo je Kvas celo sam pomagal pisati. Ker pri Kranjski čbelici niso uporabljali dajnčice, je Kvas o čbeličarjih omalovažujoče sodil.14 To gotovo ni bilo po godu Le-vičniku. Kvas je na svojem domu v Gradcu leta 1834 gostil Vraza; le-ta gaje kmalu spreobrnil v ilirizem, vendar Močniku in predvsem Levičniku ta seveda ni bil všeč. V Gradcu so malo pred Močnikovo in Levičnikovo promocijo Vraz, Miklošič in sodelavci brez uspeha skušali izdati Metuljčka kot "vrstnika" ali celo tekmeca Cbelice.15 Močnikov profesor uporabne matematike in fizike Gintl16 Jezuiti so vodili višje študije na Univerzi v Gradcu med letoma 1585/86 in 1773. Po ukinitvi jezuitskega reda so nastale podobne kadrovske težave kot na dveletnem liceju v Ljubljani. Jožef II. je ukinil graško univerzo, tako da so med letoma 1782-1826 imeli v Gradcu samo licej s tremi letniki. Kljub temu so profesorji večinoma ostali isti, med njimi fizik Biwald,1'ki je svojo poklicno pot začel kot predavatelj v Ljubljani. Politehnika ali Technische Hochschule v Gradcu se je razvila leta 1864 iz leta 1811 ustanovljenega Joanneuma nadvojvode Janeza.18 Prvi profesor poljudne astronomije na Joanne-umu je postal dotedanji ljubljanski profesor Neu- 10 Janez Neporauk Primic (* 1823; f 1867). 11 Oroslav Caf (* 13.4. 1814 Rečica; t 3. 7. 1874 Ptuj). 12 Stanko Vraz (* 30. 6. 1810 Cerovec; f 24. 5. 1851 Zagreb). 13 Peter Dajnko (* 23. 4. 1787 Sv. Peter pri Radgoni; f 22. 2. 1873 Velika Nedelja). 14 SBL, 1: 601-602. 15 Petre, 1939,71, 116, 126. 16 Julius Wilhelm Gintl (* 12. 11. 1804 Praga; f 22. 12. 1883 Praga). 17 Leopold Gotlib Biwald (* 26. 2. 1731 Dunaj; SJ 17. 10. 1747 Dunaj: t 8. 9. 1805 Dunaj). 18 Nadvojvoda Janez Habsburški (* 1782; t 1859). mann19 (od jeseni leta 1812 do leta 1816). Neumann je v letih 1804-1812 poučeval fiziko in druge predmete na gimnaziji in na liceju v Ljubljani, pozneje pa je postal pomemben pisec fizikalnih učbenikov, Jakob Philip Kulik je desetletje po Biwaldovi smrti začel novembra 1816 poučevati fiziko na liceju v Gradcu.20 Obenem je postal še Neuman-nov naslednik in zadnji predavatelj astronomije na graški visoki šoli. Kulik je leta 1826 v prvem zvezku Baumgartnerjeve in Ettingshausnove revije objavil razpravo o Heronovem predniku parnega stroja, ki ga je skiciral kot večjo posodo z dvema manjšima ob strani. Nato je raziskoval enačbe za sinusno nihanje idealnega nihala pod majhnimi koti brez izgub hitrosti. Za fizikalne količine je uporabljal simbole, približno enake sodobnim. Baumgartner in Ettingshausen sta med prvimi razpravami v svoji novi reviji objavila Cau-chyjevo Uporabo Lagrangeve interpolacijske enačbe za določanje koeficienta polinomov različnih stopenj in Preučevanje praštevil kot korenov polinomskih enačb.21 Za Kulikovo razpravo o nihalu sta urednika uvrstila ponatis dveh Cau-chyjevih del o diferencialnem računu z uporabo Lagrangevih interpolacijskih enačb. Baumgartner in Ettingshausen sta v prvih zvezkih revije objavljala veliko prevodov predvsem Cauchyje-vih najnovejših pariških del, da bi utrdila sloves svoje nove revije v znanstvenem svetu. Cauchy je tako močno vplival na habsburške matematike in fizike že desetletje pred preselitvijo v Gorico, Leta 1820 je Kulik prevzel graško katedro kot redni profesor. Leta 1826 je odšel v Prago, tik pred dolgo pričakovanim velikim napredkom graškega višjega šolstva, Leta 1827 je namreč po dolgih desetletjih cesar Franc v Gradcu znova ustanovil univerzo. Ta se še danes imenuje po cesarju Karlu Francu. Predavanj fizike na novi univerzi tako ni prevzel Kulik, temveč celo desetletje mlajši Hessler, kije prav takrat končal študije v Pragi in na Dunaju. Dne 9. 1. 1830 je Hessler poleg položaja suplenta za matematiko in fiziko na liceju v Gradcu namesto Vesta prevzel še predavanja iz kemije na Joanneumu.22 Hessler je leta 1830 postal redni (stalni) profesor, vendar je že 15. 6. 1835 dobil dovoljenje gu-bernija za odhod v Prago. Tam je prevzel katedro za fiziko. Istega leta (1835) je objavil razpravo o eksperimentalni potrditvi Cauchyjeve domneve o vplivu vrste stekla v prizmi na sipanje sončeve svetlobe. Tik pred odhodom je Hessler 12. 6. 1835 ob obletnici utemeljitve oziroma obnove graške univerze kot dekan Filozofske fakultete ^ Johann Phillip Neumann (Neuman, * 1774 Trebič (Tebitsch) na Moravskem ob reki Jihlavi; t 1849 Dunaj). 20 Jakob Philip Kulik (* 1. 5. 1793 Lviv (Lemberg, Lvov); t 26. 2. 1863 Praga (Krones, 1886, 516)). 21 Cauchy, 1826, 96. 22 Lorenz Christian von Vest mlajši (* 1776; t 1840). Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 159 slavnostno govoril o "Dobrodejnem vplivu priro-doslovnih ved in predvsem fizike na človeško kulturo".23 Hessler je pospeševal razvoj industrije na ( eškem; postal je celo član ocenjevalne komisije pri pariški industrijski razstavi leta 1855.24 Suplent za fiziko August Neumann je 5. 8. 1835 za kratek čas v Gradcu nadomestil Hess-lerja, 5. 6. 1836 pa je profesor fizike v Gradcu postal (Julius) Wilhelm Gintl. Katedro je obdržal do leta 1847.25 Gintl je študiral v Pragi in tam služboval kot zasebni docent, potem pa je februarja 1833 postal adjunkt za matematiko in fiziko na Dunaju. Njegov sin Wilhelm Friederich Gintl26 je bil med letoma 1867 in 1870 zasebni docent pri Lippichu27 na nemški Univerzi v Pragi, nato pa od leta 1870 redni profesor kemije na Tehniški visoki šoli v Pragi. W. F. Gintl je leta 1880 zavrnil Crookesovo idejo o četrtem agregatnem stanju snovi. W. F. Gintl je imel "katodne žarke" za tok kovinskih delcev, izbitih iz katode; kmalu seje izkazalo, da gre za elektrone. Preglednica 7: Profesorji, navzoči na Gintlovih izpitih iz fizike in uporabne matematike na koncu prvega semestra drugega letnika 1839/40 Preglednica 8: Profesorji, navzoči na Gintlovih izpitih iz fizike na koncu drugega semestra drugega letnika 1839/40 V času J. W. Gintla je fizika na Dunaju skokoma napredovala, posebno potem, ko se ji je povsem posvetil Ettingshausen.28 Ettingshausen je bil od leta 1821 do leta 1835 profesor višje matematike na dunajski univerzi, nato pa je prevzel katedro za fiziko, uporabno matematiko in mehaniko. Leta 1826 je skupaj z Baumgartnerjem začel na Dunaju izdajati odmevno fizikalno-matema-tično revijo, v kateri so objavljali Hessler, Gintl, Knar, Kulik in tudi ljubljanski profesor matema- 23 Wohlthätigen Einfluss der naturwissenschafien und vor allem der Physik auf die menschlische Kultur (Krones, 1886, 148, 152-153). 24 Santifaller, Obermayer-Marnach, 1959,306. 25 Krones, 1886, 148, 153. 26 Wilhelm Friederich Gintl (* 4- 8. 1843 Praga; f 1908). 27 Ferdinand Lippieh (* 1838; t 1913). 28 Andreas von Ettingshausen 1796; f 1878). tike Hummel.29 V reviji so povzemali najnovejše dosežke fizike, med drugim raziskovanja tretjega tona Pirančana Tartinija.30 Pozneje je Baumgartner še sam izdal še štiri zvezke podobne revije, vendar v naslovu ni več imela matematike.31 Leta 1840 je Ettingshausen v Poggendorffovih leipziških Analih opisal Cauchyjev takrat objavljeni v Gorici razviti postopek za računanje intenzitete odbite in lomljene svetlobe na temelju enačb pokojnega Fresnela.32 S tem je skušal zagotoviti Cauchyju in tudi samemu sebi prvenstvo, ki jima ga je nekoliko omajal Irec MacCullagh33 s pismom Cauchyjevemu pariškemu nasprotniku Aragoju34 dne 17. 6. 1839. Ettingshausen iz previdnosti v razpravi sicer ni omenil MacCullagha. Polemika se je nadaljevala v letu pomladi narodov, ko je Ettingshausen v prvem zvezku poročil nove dunajske Akademije pisal o diferencialnih enačbah nihanja svetlobe, ki jih je razlagal svojim dunajskim študentom in jih maja 1846 ter 5. 5. 1847 opisal v glasilih pariške Akademije. S tem si je zagotovil primat, čeprav je MacCullagh podobne enačbe objavil že februarja 1836, nato pa jih je sedmi kraljevi astronom Airy35 uporabil pri pojasnjevanju barv polarizirane svetlobe v kristalih kvarca. Airy je že leta 1835 odkril posebno obliko leč za odpravo astigmatizma, okvare, ki jo je imel tudi sam. Seveda je Ettingshausen v sporu med Cauchyjem in malo prej nesrečno umrlim Mac Cullaghom podpiral Cauchyjevo teorijo atomov etra in njihove neskončno majhne premike opisal z diferencialno enačbo.36 Leta 1852 je Etingshausen pri dunajski Akademiji ocenil razpravo pruskega gimnazijskega profesorja matematike Theodorja Schönemanna o grupah Evarista Galoisa in tehtnici, sestavljeni iz vzvodov. Galois je bil vsekakor ena žalostnih zgodb v Cauchyjevi preteklosti, saj mu Cauchy kot skrajno revolucionarnemu mladeniču ni posvetil dovolj pozornosti med julijsko revolucijo 1830; to je bil eden od povodov za Galoisov žalostni konec. Tega Ettnigshausen seveda ni objavil, vsekakor pa je skušal svojega vzornika Cau-chyja posredno opravičiti, ne da bi ga posebej omenil. Nekaj tednov pozneje je Ettingshausen 29 Karl Hummel (Carl, * 1801 Moravska; f 1879 Gradée). 30 Ettingshausen, 1826, 327-328. Ii (Baumgartner und Ettingshausen 's) Zeitschrift für Physik und Mathematik. Wien: J.G. Heubner 1 (1826)-6 (1829)-10 (1832) (NUK-8367). (Baumgartners} Zeitschrift für Physik und verwandte Wissenschaften... Wien: F. Beck's Universitäts Buchhandlung. 1 (1832), 3 (1835), 4 (1835) (NUK-11658), 5 (1837), 6 (1840). 32 Ettingshausen, 1840, 425. 33 James MacCullagh (* 1809 Landahaussy: t 24. 10. 1847 Dublin). 34 Dominiq François Jean Arago (* 1786; , 18531 35 George Biddell Aiiy (* 27. 7. 1801 Alnwich; 1 2. 1. 1892 Greenwich). 36 Ettingshausen, 1848, 125, 127, 129. Datum 30. 1., 31. 1. in 1.2. 1840 2. 2. 3.2. in 4. 2. 5.2. in 6. 2. Prisoten ob izpitu Muchar Appeltauer Gabriel Appeltauer Datum 3. 7. In 4. 7. 1840 6.7. 7. 7. in 8. 7. 9. 7. 10. 7. Prisoten ob izpitu Muchar Appeltauer Gabriel Appeltauer Haßler 160 Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 leta 1852 pri dunajski Akademiji zavrnil teorijo odboja in loma svojega sodelavca Pet z val a. Uporabil je načelo o ohranitvi nihanja na meji dveh medijev, kot sta ga oblikovala Cauchy in njegov ruski učenec Ostrogradski.38 Petzval je bil od leta 1835 redni profesor matematike v Budi, leta 1837 pa je v tekmi z nekdanjim ljubljanskim profesorjem Schulzem postal redni profesor višje matematike na dunajski univerzi. Katedro je obdržal štiri desetletja. Raziskoval je fotografske objektive in kritiziral efekt, ki ga je raziskal njegov tekmec z dunajske univerze Doppler.39 Leta 1856 se je oboleli Ettingshausen še zadnjič zavzel za Cauchyjeve goriške enačbe odboja in loma svetlobe v telesih z velikim lomnim indeksom, objavljene leta 1839. Tokrat je postregel še z meritvami svojega učenca in predvidenega naslednika Grailicha,40 dunajskega akademika, zasebnega docenta na Univerzi in asistent na politehničnem (fizikalnem) inštitutu, kjer je od leta 1854 dalje raziskoval predvsem optiko kristalov. Grailich je dokazal, da se intenzivnost lomljene svetlobe manjša s kvadratom prepotovane razdalje. Rezultat je bil seveda pričakovan po podobnosti z Newtonovo silo teže. Žal je Grailich kmalu umrl sredi uspešnega raziskovalnega dela; njegov položaj je prevzel Slovenec Jožef Stefan, ki je leta 1858 začel delati na dunajskem fizikalnem inštitutu. J. W. Gintl je meril višine z živosrebrnim termometrom z upoštevanjem vpliva tlaka (1835, 1837, 1849), raziskoval magnete (1837), opazoval meteorje nad Gradcem (1837), opisal graške vremenske razmere (1837-1842) in pojasnil poledenitve na reki Muri (1838) v primerjavi s tedanjimi francoskimi, britanskimi in nemškimi raziskovanji drugih rek. Leta 1847 je sprejel službo telegrafskega inšpektorja na Dunaju, Franz Steinz pa je postal asistent za fiziko in matematiko na Filozofski fakulteti graške univerze.41 Gintl je ob ustanovitvi dunajske Akademije leta 1848 postal njen dopisni član. Izumil je prvi prenosni telegraf, leta 1854 pa je objavil odmeven načrt za pošiljanje dveh telegramov hkrati po istem kablu. V letu 1850 se je začela reorganizacija Univerze v Gradcu. Ustanovili so samostojno katedro za fiziko, ki so jo do tedaj predavali znotraj prirodoslovja. Na Dunaju se je fizika osamosvojila že šest let prej, ko je Ettingshausen leta 1844 kot prvi v habsburških deželah dobil dovoljenje za predavanja matematične fizike v nemškem in ne več latinskem jeziku. Jožefinska 37 Josef Petzval (* 1807 Szepesbela; t 1891). 38 Mihail Vasiljevii Ostrogradski (* 1801; 1 1862). 39 Christian Johann Doppler (* 29. 11. 1803 Salzburg; t 17. 3. 1853 Benetke). 40 Ettingshausen, 1856, 390. Joseph Wilhelm Grailich (* 1829; f 1859). 41 Kranes, 1886, 519. jezikovna centralizacija je iz uradov prodrla še na univerze. Prvi profesor fizike na samostojni katedri Univerze v Gradcu je postal doktor filozofije Kari Hummel; katedro je vodil sedemnajst let (med letom 1850 in 31. 5. 1867). Pred odhodom v Gradec je bil od leta 1831 Schulzev42 pomočnik, od leta 1835 suplent in med letoma 1837 in 1850 profesor osnov matematike v prvem letniku liceja v Ljubljani. Glede na Hummlovo izobrazbo in pozneje visoki položaj si lahko mislimo, da so bila njegova predavanja v Ljubljani zelo dobra. Klub temu je njegov učenec iz leta 1849/50, poznejši pisatelj Trdina,43 poročal o Hummlu kot slabem predavatelju, ki je pretirano hvalil svojo znanost. Na Univerzi v Gradcu je menda imel pozneje le po štiri učence ali celo nobenega.44 Knar,45 Močnikov profesor osnov matematike Na graški matematični katedri so prav tako predavali nekdanji ljubljanski profesorji. Josef Jenko iz Kranja je študiral na Dunaju in leta 1799 prejel Knafljevo štipendijo46 skupaj študentom prava Antonom Gogolo.47 Jenko je poučeval matematiko na Ljubljanskih centralnih šolah, vendar je 14. 6. 1810 podal ostavko v korist Kersnika in odšel predavat v Gradec. Tam je po umrlem Mathiasu Jeschovvskem 29. 4. 1814 prevzel predavanja matematike, pol leta pozneje, 24. 11. 1814, pa še predavanja tehnologije na Jo-anneumu, poznejši graški Politehniki. Do februarja 1819 je Ignac Appeltauer poučeval na katedri za višjo matematiko univerze na Dunaju. Dne 13. 12. 1819 je bil na njegovo dunajsko katedro za višjo matematiko poklican Jenko.48 Jenko je na Dunaju postal redni profesor osnov matematike ter odbornik splošne vzajemne kapitalske in rentne zavarovalnice. Ob pomoči su-plenta Rudolfa Brestla, poznejšega finančnega ministra tako imenovane meščanske vlade, je poučeval zavarovalniško matematiko.49 Jenko je predaval matematiko osem ur na teden po Ap-peltauerjevem učbeniku. Dolga leta je bil dober prijatelj Jerneja Kopitarja, ki se je zatekel prav k Jenku v stiskah poslednjih dni in pri njem umrl 11. 8. 1844. Leta 1820 je začel poučevati matematiko v 42 Karal (Leopold) Schulz Edler pl. Strassnitzki (Straszinski, Strasznicki, * 31. 3. 1803 Krakow; f 9. 6. 1852 Bad Vöslau pri Dunaju). 43 Janez Trdina (* 1830; f 1905). 44 Trdina, 1946, 163, 169. 45 Josef K. Knar (* 1799 ali 1. 1. 1800 Hartberg; f 1. 6. 1864 Gradec). 46 Vodopivec, 1971, 67. 47 Anton Gogola pl. Leesthal (* okoli 1780 Lesce pri Bledu; y 9. 10. 1841 Trst). 48 Krones, 1886, 137, 290. 49 Geschichte, 1898, 276-277, 281. Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 161 Gradcu namesto Jenka Štajerec Knar in leta 1824 napredoval v naziv redni (stalni) profesor. Leta 1834/35 je Knar postal rektor graške univerze, v letih 1854/55 in 1857-1859 pa je bil dekan Filozofske fakultete v Gradcu.5'1' HaBler je bil dekan graške Filozofske fakultete od leta 1836 do leta 183851 in v času Močnikovih izpitov leta 1839 in 1840. Preglednica 9: Profesorji (prisedniki), navzoči na Knarovih izpitih iz osnov matematike na koncu prvega semestra prvega letnika 1839/4CP2 Datum 30. 1. 1840 31. 1. in 1. 2. 3. 2. 4. 2. 5. 2. 6.2. Prisoten ob izpitu Appel-tauer Wider-hofer Appel-tauer Wider-hofer Muchar Gabriel Preglednica 10: Profesorji, navzoči na Knarovih izpitih iz osnov matematike na koncu drugega semestra prvega letnika 1839/40 Datum 3.7. 1840 4. 7. 6. 7. in 7.7. 8. 7. 9. 7. 10. 7. Prisoten ob izpitu Wider-hofer Appel-tauer Wider-hofer Appel-tauer Muchar Gabriel Leta 1839/40 je Knar v prvem semestru predaval osnove matematike na Filozofski fakulteti Univerze v Gradcu. 144 študentov je spraševal na šestih izpitnih rokih. Izpiti pri vseh profesorjih Filozofske fakultete so bili med deveto in dva-naj sto uro dopoldne. Leta 1824 je Knar v Gradcu objavil knjigo o novem postopku za korenjenje števil. Raziskoval je razvoj funkcij (1827, 1856), kombinatoriko (1827), Evklidov peti aksiom o vzporednicah (1827, 1828) in harmonične vrste (1861, 1865) v Grunertovih53 Matematičnih arhivih. Knar se je zavzemal za reformo mer po francoskem desetiškem vzorcu (1830), ki ga je v habsburški monarhiji prvi zagovarjal Jurij Vega tri desetletja prej. Močnikov grob Prvi Močnikov življenjepis je spisal naš veliki matematik kar sam v Ljubljani 2. 1. 1856 za sloviti leksikon Kranjca Wurzbacha.54 Ob koncu zapisa o Močniku je Wurzbach leta 1868 še posebej omenil Močnikovo pismo. Močnik je v Ljubljani študiral tri leta pred Wurzbachom, tako da sta se že dolgo poznala. Vitez Franc Močnik je po srčnem napadu umrl 30. 11. 1892 v Gradcu. Pokopali so ga 2. 12. 189255 na graškem pokopališču Sv. Petra na Friedhofu v grob številka C-270. Na istem pokopališču leže v grobu številka 299 še posmrtni ostanki ljubljanskega matematika Riharda Zupančiča,5" umrlega dobrega pol stoletja po Močniku; vsekakor zanimiva naključna povezava. //—A''/ .....r///-...... tU/i t- i- ' '/ rj/ - ___ ' ' i----}.- 7 A r f ¿.J- s:. «ftn-t, r'v' S' y ■ ^ #r~ s*?.-/ ------- p .Ji,^) r' *-- i - H—/ ------- ■'fr,--?. 't/ — v* Močnikovo prijateljsko pismo Wurzbachu, poslano iz Ljubljane 2. 1. 1856, z omembo kratkega življenjepisa in čestitkami ob rojstvu sina Johanna. (Magistrat Wien, Landes- und Stadtbibliothek Nachlässe. Za posredovanje se zahvaljujem dr. Karlu Močniku z Instituta za vesoljske študije pri avstrijski Akademiji) Ob Francu Močniku so 12, 1. 1911 v isti grob pokopali še njegovo vdovo Terezo Močnik, rojeno Rosswald, Josefo Kejak, Francevo hčerko Emilijo Močnik57 9. 7. 1948 in takoj za njo še 50 51 52 53 54 Kranes, 1886, 582, 585-586. Kranes. 1886, 585. Universitätsarchiv Graz, Philosophische Fakultät, Studentenkatalog, 1839/40-1843. Johan August Grunert (* 1797; t 1872). Wurzbach, 1868, 18: 408^409. Constant pl. Wurzbach, vitez Tannenberg (* 1818; f 1893). 55 56 57 Schiviz, 1909, 409. Rihard Zupančič (* 22. 12. 1878 Ljubljana; t 21. 3. 1949 Judendorf-Strassengel (Suhadolc, 2001, 92-93)). Emilija Močnik (* 1854; f 1948) se je 3. 7. 1875 poročita z adjunktom deželnega sodišča dr. Josefom Schalleijem von Hirschaujem (* 1839; i 23. 1. 1896, pokopan v grobu B-76 pri Sv. Petru v Gradcu). Poročni priči sta bila nadporočnik Alex 162 Članki in razprave ARHIVI 28 (2005), št. 2 Stanislav Južnič: Mo£nikova disertacija (ob 165. obletnici Močnikove promocije), str. 153-164 Grob viteza Močnika. Na njem žal ni več spominskega znamenja našega velikega matematika. (Foto: Bruno Besser z Inštituta za vesoljske študije pri avstrijski Akademiji) f 1 , fl l 'l'l ii ftti ■ f 'til tyl 1 1