ŽENSKI SVET.
LETO XVI. / MAT / ŠT. 5
ZdraTstro
Čudodelna zelišča
Na deželi, v marsilcateri vasi žive stare žene ah atari možje, ki znajo za skoraj vsako bolezen svetovati Caj iz posebnih zelišč. Zdravljenje s Šaranjem, pravi ljudstvo, Iri se ne zaveda, da je često ozdravljenje res nekam čarobno, nepričakovano, osupljivo. V preteklosti, ki ni še tako davna, ni zdravniška veda še ničesar vedela o bakterijah, o belih -in rdečih telescih v . krvi, o hormonih, o serumih in injekcijah čudodelnih preparatov. A pomagala si je pri različnih boleznih z zelišči, ali čaji Te idile je že dolgo konec. Ne povsem po pravici. To dokazuje dejstvo, da se moderna medicinska veda počasi vi-ača k starim, skoraj pozabljenim receptom srednjega veka in preiskuje njih učinkovitost. Neredki moderni zdravilni preparat izvira IZ preizkušenih zelišč naših prapraiahic /ehščarji po deželi uživajo med ljudstvom mnogo vere, in kakor vemo, vera že sama pomaga marsikdaj. Seveda se ljudstvo tudi več-' krat vara in plača svojo vero s trajnim pohab-Ijenjem, hiranjem in celo s smrtjo. K zeliščar-jem pa prihajajo tudi . izomikanci Ako je zehäcar pošten in ros izkušen, je mogoče, da bolniku koristi ah mu vsaj ne škoduje Za marsikatero telesno nadlogo in lažjo, čeprav zelo neprijetno bolezen pa poznajo zeKščarji uspešna zdravila.
Gorje pa onemu, ki se na milost in nemilost preda mazaču ali mazački-konjederki! O teh mazačih mislijo nekateri, da poznajo skrivna, čudodelna zdravila, tajne zagovore in čudne molitve, ki pa so bližje viragu kakor Bogii. Zdravnik pozna vsako mišico, vsako koščico človeškega telesa, pozna sestavine rastlinskih, živalskih in rudninskih snovi, učil se je eta in leta po bolnišnicah, kjer je imel priliko opazovati najra-iličnejše bolezni ter načine zdravljenja. Zato ni mogoče, da hi niazač več vedel kakor izkušen zdravnik. Res pa je, da imajo nekateri ljudje poseben dar za opa-žovanje snovanja v naravi, za učinek raznih rastlin na živalsko in človeško telo. To so rojeni zdravniki; marsikateri izmed njih bi nemara postal dobrotnik trpečega človeštva, ako bi bil našel priliko, da se strokovno izuči in praktično izvežba.
Mleko — moda
IIa, uživanje mleka postaja moda. Uvajajo pa to modo filmske zvezdnice iz Hollywoöda, kl ne samo da mleko pijejo in se z mlečnimi
jedrni hranijo, temveč se tudi z mlekom umivajo m se nekatere baje celo v mleku — kopljejo.	^ ^ Za marsikaj, kar se je po modrih zahtevah m navodihh zdravstva in higijene udomačilo tudi med navadnimi Zemljani, se imamo zahvaliti modi. Cesto je moda polna nemogočih kapric, smešna, pretirana je, a prinaša tudi mnogo koristnega. Se pred manj kakor pol stoletja so veljala za najlepša ona dekleta, ki so bila «bela kot mleko», nežna in plaha. Zato so se ženske s sončniki in pahljačami skrivale pred sončnimi žarki in so tičale zaprte med Sturmi stenami. Dandanes pa se je ljudski okus popolnoma izpremenil. Zdravje je postalo lepota. Žal je na soncu in na zraku zarjavel obraz, mično je v delu in športu razgibano in po pravilih zdravstva hranejiio in zato vitko telo. Toda sprva je bila moda tista, ki je pognala svet v gore na zrak in sonce, v sneg in na- led. Moda je uvedla kopalnice, je odpravila kakor oklep trde steznike. Cesar ne dosežejo modrijani, učenjaki, pa najsi propoviedujejo še s tako prepričevalno vnemo, modi se posreči vse izlalika.
In tako je tudi mleko postalo moda. Temu ali onemu je ta moda morda potrebno zlo. Moški,^ ki so v mladih in tudi v zrelih letih prenasičali svoje telo s preobilno in predobro hrano, z alkoholom in nikotinom, pijo — radi ah neradi — mleko in jedo mlečne jedi, da si uravnajo želodec in preženejo iz telesa razne strupe. Kajti tudi brez kulinaričnih dobrot in celo brez pijače in kajenja je življenje vseeno lepo, zato se odrekajo vsemu, samo da ozdravijo.
y splošnem pa ljudje ndeko v resnici radi uživajo. Saj mleko je zdravo in predaja telesu hrano v prijetni, lahko prebavljivi obliki. IVTleko vsebuje vitamine in redilne snovi: beljakovine, maščobo, sladkor in rudninske snovi v taki popolnosti, kakor jili najdemo pri nialokaterem drugem živilu. Dva in pol litra mleka ima isto hranilno vrednost kakor 1 kg" mesa, a ima pred mesom veliko prednost, da je cenejše, mhogo lažje prebavljivo in dosti bolj zdravo.
Klice mlečne kisline, ki so v mleku, so najhujše sovražnice vseh gnilobnih klic ali bakterij in jih sproti pokončujejo. Kdor uživa mnogo mleka, uživa protistrupe in vničuje na ta način v telesu različne strupe s tem, da jih nara\'!nim potom izloča. Nekatera velika podjetja, kjer so delavci izpostavljeni sti-upenim vplivom svinca, kakor n. pr. v tiskarnah, škrbe za to, da doLe delavci dovolj mleka kot proti-
.33
strup. A takih modemih, socialno čutečih podjetij je .seve äe prav. malo. Stavci, njih matere in iene bi morale skrbeti za to, da dobe čim več mkka delavci, ki imajo opravka s svbicem.
A tudi sicer postreiimo odraslim m še prav posebno otrokom z mlekom ob vsaki priliki, ker je zdravo, okusno in cenejše kaltor katerakoli druga opojna ali brezalkoholna pijača. Kjer je mogoče, naj bi bilo mleko zjutraj, opoldne in zvečer na mizi.
Zvezdnica filma pravi: Pijem mleko in jem" mlečne izdelke, da ostanem lepa, švežs, vitka in mlada. — RE pa: dostavljamo: Ne uživajmo mleka zato", da -bi shujšale, uživajmo ga zato, da ostanemo lahke, zdrave in krepke, da bo naša polt gladka in čista.
Posnemajo nas tudi moški. Vse bolj cenijo . mleko, ker vedo, da jih obvaruje zaštmpljenja z nikotinom, da krepi živce in poživlja delu-vanje možganov.
Pijmo mleko, jejmo kislo mleko, jogurt m vseh vrst mlečne izdelke! Izkušnje novodobne prehrane, nas uče, da je mleko najbolj zdrava pijača in da so . mlečni izdelki najprimernejša jed. Mleko daje zdravje in lepoto.
Higijena rok. Prav za prav je samo ob sebi ■ razumljivo, da si roke tolikokrat očistimo, kolikokrat jih onesnažimo, gotovo pa vsaj vsako-
krat pred jedjo. .Posebno pozornost je obračati na nohte. V' nesnagi za nohti se' različne bolezenske kali najtrdovratneje drže. Pri otrokih, ki so lazili .po tleh, so zdravniki z mikrosko-. pičnimi poizkusi v zanohtni nesnagi našli bacile j etike." V kakšni nevarnosti so torej taki zane-mai-jeni otroci, ki si — kar je splcišna otroška navada — roke pogostoma vtikajo v usta. Treba je torej' tudi nohte temeljito snažiti; in sicer nam služi za to krtačica. 2 njo, z,milom in 2 gorko ■ vodo si roke in nohte temeljito 'osnažimo in obenem razkužimo. Snaženje nohtov je nekaj tako važnega, da moramo že majhne otroke na to navaditi. Vsakemu otroku' mora biti samo ob sebi umljivo, da si vsak dan večkrat, na vsak način pa zjutraj pred obedom in večerjo očisti,roke in že posebej nohte, s krta-, čico in.milom. Čistost in snaznost nohtov ni le znak kulture, temveč obenem t:udi ena . najvažnejših zahtev higijene. K. higijeni rok spada tudi, da .so nohti'gladko posteiženi in da ne presegajo prstov. Človek ni' žival' roparica in ne potrebuje krempljev.
^^ Proti zaprtiu
0(las ttl. S br. yi3l II. H. 19»
Materidstro
Dajaj iz srca!
Časi so težki- in dajemo lahko prav malo, «kronco», «nežko», redkokdaj ves dinar.'Tudi oblek in obutev nimamo več toliko, kolikor smo jih -imeli. Vsako reč desetkrat obrnemo, to se pravi: skrijemo za priliko, ko so .'celo cunje dobrodošlo darilo kakemu siromaku. Vse se je izpremenilo, tudi berači. Včasih so nam .trkali na vrata: le starke, starci, sirote, pohabljenci. Dandanes trkajo tudi ljudje, oblečeni kakor gospoda in mnogo je mladih obrazov. Podeseto-rilo se je število prosilcev pred vrati, nam pa so se zmanjšali dohodki la 25, 35, celo 50%. ICxinkurenca med prosjaki je zlasti' pozimi neznosna, a naša stiska zmerom občutoejša. Kič ni čudno, da so prosjaki ogorčeni in smo mi, ker ne moremo kakor bi radi, včasih slabe volje in.v<ečkrat osorni ž njimi. Potem nam je lastne osornosti žal, dasi smo žrtev razmer. Hladnokrvnost in mirni iivci so danes največ vredni.
Soseda Alma, je razmeroma premožna in daje siromakom cele dinarčke ali vsaj «nežke», pa še nekoliko obeda, kave aH še prav dobro uporabno obleko. Toda yselej, kadar daje, se razburja nad prosjakom, javka in zabavlja na ves svet. «Saj bomo kmalu Se. sami morali iti beračit! Kar užrli nas boste! Vsak dan je več beračev!» Kriči,, toda daje in daje. Zakaj dobra žena je. Vendar odhajajo reveži z njenega praga nezadovoljni, ker so bili ponižani, ližaljeni. Njeni očitki jih bole in njenih besed ne pozabijo.
Soseda Marta je urednikova žena, ki živi
skrajno skromno, a v redu.in .miru. Prosjakom daje izključno' «kronce» in točno' po G—8 na dan. Več ne more. «O, danes sem vas pričakovala», pravi znani starki. «Hudo bi mi bilo, če bi zamudili in bi bil moj mošnjiček.že prazen! Dam kolikor zmorem. Pa še drugič!» Zmerom je vedrega lica in nob'en očitek se ji ne zmakne z jezika. Berači pa pravijo:. «Dobra žena je! Sama nima. nič odveč, a nikoli nas ne ozmerja. Bog ji plačaj!»
Resnično, ne gre, koliko, temveč kako daješ. Zakaj tudi najbednejši ima občutljivo srce in svojo čast Ako ni sam kriv svoje bede nego ga je nesreča, bolezen, smrt ali- karkoli pahnilo v propad, je posebno občutljiv. Prijazni Martin obraz, njen topli nasmeh in prisrčna Beseda zaleže marsikdaj več kakor v jezi, čemernosti in z godrnjanjem darovana izdatnejša podpora gospe Alme. Srečna je gospa Mirta, ker ima v prsih sonce, vir toplote in dobrote, ki se ji izraža v očeh. in na ustih. Tako so siromaki pri nji obilneje' obdarovani kakor pri Alnji. Celo če odhajajo od nje praznih rok, so zadovoljni, ker sočutna beseda-in tolažba, da jutri ne pridejo zaman, jih veseli iri jim utrja vero, da je še dosti dobrih src, čeprav je človeštvo čim dalje bolj -mrzlo, stvarno in sebično. «Ideali»- so danes smešna beseda in «sentimentalnosti» ni -v0č v človeškem slovarju.'Idealni in sentimentalni so kvečjemu še preživeli penzio-nisti. Matere pa moramo biti na strani preteklosti, če.hočemo dobro tudi «voji bodočnosti,
M
z. Nivea
tva
in sonce I
Ne hodile na zrak, dokler si niste z IS'iveo okrepčali -. liCže. Z Niveo okrepčana kožn Jii samo odporna proti/ njej' nevarncinu. pomladanskemu ,foiicu, ' ampak tudi' ■prot-i dalj časa. trajajočjin vremenskim •špremembani. Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih' opeklin in Vas dela pri nagli vremeiiski. spremembi' manj dostopne za prehlade. Zato na zrak samo z Niveo!
svojim otrokom. Vzgajajmo jili za 'mehkbsre-nost, plemejiitost, nesebičnost, saj jih delamo" s tem občutljive za najvišje lepote, ki jih sploh-more še nuditi 'življenje.
'Tako jih vzgajajmn, da postanejo in ostanejo dobrih, od srca darežljivih rok. .Navajajmo. jih, ki imajo na kupe igrač, da včasih, zalogo iztrebijo in znosijo v kak predal, kar jim je odveč ali nič več povsem zadovoljivo; navajajmo jih, da sami odložijo premajhno ali zadelano obleko,
Žena m
Ce dva storita isto...
Vendar ni isto. Imeli smo prvaka poslanca, ki se je vedel vzgledno pravilno. Ko te je zagledal v. družbi v kavami ali v gostilni, se je takoj približal, poklonil in podal roko. A. vse je storil tako, da si morala čutiti, da te odlikuje ne brez namena in skrite-nakane. Vpraševal te je po zdravju,- počutku in delu tvojega moža in celo o uspevanju tvojih otrok. Obenem se je kislobno smehljal, se trdo poklonil in ti obrnil hrbet. Vzlic vžgledni korektnosti in prijaznosti tega prvaka te je nekam zeblo in iznebiti se nisi mogla občutja, da je vse skupaj neiskrena komedija. Vselej se je tudi izkazalo, da je pre-blagorodje špekuliralo na tvojo ali liioževo uslugo po programu g. prvaka. Niti za okraj niti za kogarkoli ni storil nikoli ničesar. Imeli
perilo in obutev. Ogoljene igraće in obleke naj potem sami podarijo siromašni vdovi ali siroti, ki pride prosit za svojo deno. Marsikaj se zavrže ali celo sežge_ v premožnih, a tudi v skromnejših hišah, kar bi še zelo koristilo revežem- in silno obradovalo otročičke bednike. A ni lepSega čuta tudi za našo deco, ako lahko darujejo iž srca. Učimo jo tega za vso bodočnost.
družba
smo mlado predsednico, in njene prijateljice sii vsakomur dopovedovale, da je izredna. Na sejali pod njenim vodstvom se je govorilo -in smejalo vse križem, sredi tajničinega poročila so od-Jiornice pripovedovale smešne doživljaje, in gospa predsednica je razložila, kaj so danes obedovali ter je še razložila svoj najnovejši ku-. harski recept. O kakem dnevnem redu ni bilo sledu in o povsod veljavnem, «parlamentarnem« redu govorjenja in -glasovanja ter končno beleženja v zapisniku ni imel odbor s to predsednico niti pojma. Kadar je čitalnica morala prirediti slavnost, je rekla predsednica: «Moj mož želi. da prevzame naše društvo vsaj pol programa, dnigo polovico pa je naložil moj mož drugim. Moj mož je- sklenil, da bo govoril slavnostni govor g. deklamacijo pa prevzamete, kaj
.35
ne? vi gospa učiteljica, M ste slavna deWama-tor]!B, kaj ne? Ti blagajničarka, bo5 sedela v blagajni, kaj nc? — ve, Spela, Nežilia, Ivanka, Vera in Tinea pa boste pripravile i gosp. Y dramsko predstavo.» In vsaki posebej je povedala, da ima sijajen igralski talent. Tako je razdelila vse naloge drugim, zlasti pa nabiranje prostovoljnih prispevkov za stroške. Sama si je pridržala «težke ribe» t hranilnico, posojilnico, zadrugo, župaua, notarja in veletržca. Znano pa je bilo, da je tudi te obral njen mož in je predsednica izročila zbrane prispevke pod svojim imenom. Niti s prstom ni mignila za vso prireditev, na slavnosti je le milostno kimala, se smehljala in celo parkrat zaplesala. Pa so vse odbornice bile navdušene in vse mesto je govorilo, da ni še imelo .žensko izobraževalno di-nštvp tako agilne predsednice.
Pa je bil gospod mož premeščen drugam in društvo je dobilo novo predsednico. Samico, starejšo, resno, silno delavno žeiio. Na sejo je prinesla zvonec in dnevni red. Niti kihniti ne sme nobena odbomica brez dovoljenja predsednice. Na seji se govori, debatira lepo po vrsti in vlada red kakor v šoli. Tajnica mora pisati zapisnik, blagajničarka pobirati točno članarino, knjižničarka prihajati točno ob napovedani uri. Katera ne drži reda, je takoj zamenjana: navadno prevzame še njeno delo predsednica, Ce zine katera odbornica: «Moj mož je -rekel:, ,
Moj mož meni. . ,», takoj pozvoni predsednica in pravi: «Ne zanima nas, kaj pravi, kaj meni vaš gosp. mož! Prosim, povejte, kaj pravite in menite vi,žena!» In prav nič si ne da narekovati od moškega društva, kaj naj ob narodni slavnosti prispeva na programu žensko izobraževalno diuštTO. Sama stori polovico dela, a strogo zahteva, da tudi druge izvršujejo sprejeto nalogo, Ne sili pa nikogar. Seveda je večina starih odbornic odstopila. «Neprijetna mozača je ta ženska!» pravijo. «Prejšnja je bila vsa drugačna.» Ali nova predsednica je kmalu našla dragih, mlajših, resnejših in modernejših odbornic. Te smo navdušene la novo predsednico novih metod in novih inanir.
Tudi novega poslanca imamo. Ko je bil izvoljen, je sklical vse mesto, moške in ženske in dejal: «Nobenih čudežev ne obetam, a storil bom vso svojo dolžnost. Svetujte, pomagajte mi, a tudi jaz sem vsakemu med vami, ženski ali možu, vedno rad na razpolago, če misli, da mu lahko pomagam. Nočem biti nikalte sorte 'prvak, temveč sem vaš brat in tovariš» . , , itd. In je mož-beseda. Nikomur se ne .klanja, nikogar ne sprašuje po počutkih, od daleč je vsakomur prijazen, a od blizu vsakomur iislužen, če more, ■ Vsi pravimo: poštenjak je! Pa da, če dva delata isto, vendar ni isto!
Podeželanka.
KuUnja
Kislična juha. Seseldjaj, dve veliki pesti dobro oprane Hslice slnipaj s srednje veliko čebulo in šopkom zelenega peteršilja ter opraži to in 5 dkg moke na presnem maslu, zalij z litrom kostne jiibe in kuhaj pol ure. Primešaj naposled pol skodelice kisle smetane in daj na mizo z rezanci kruha, ki si ga opekla na maslu.
Zelenjavna juha. Operi dobro in sesekljaj kislice, krebiiljice, pchtrana peteršilja in drob-njaka, vsega skupaj dve pesti; dalje četrt srednjevelike čebule in pol stroka česna, vrzi na maslo ali mast, dodaj 5 dkg moke in zarumeni, Zalij z litrom ko,stne juhe, osoli in kuhaj pol ure. Postavi juho na stran, in ko več ne vre, razmotaj v njej 4 žlice kisle smetane, ki si jo prej razmešala z enim rumenjakom, Potem juha ne sme več vreti. Ako imaš na razpolago kako gobo: šampinjon, preslico •'mavrah) ali jurček, ga tudi kuhaj v zelenjavni juhi, ker jo zelo izboljša. Daj juho na mizo s kockami kruha, ki si jih opražila na maslu,
Zemeljna juha. Skuhaj jnho iz govejih kosti in jnšnih zelenjav in jo postavi na stran, da se sčisti. Medlem zreži žemljo na tanke rezine in jo kuhaj v dela pripravljene juhe tako dolgo, da se popolnoma razkuha, Razmešaj in razredči jo z ostalo precejeno juho; razreži 2 hrenovki na kolačke in ju kuhaj nekaj časa v tej juhi, V ju.šno skledo ubij 2 rumenjaka, prilivaj polagoma juhe, ki ne sme biti prevroča in neprestano mešaj. Naposled prilij
še ostalo vročo juho s hrenovkami vred in daj na mizo.
Ponarejena mozganja juha. Prepraži na 5 dekah presnega masla 5 žlice nastrgane sirove zSene, 1 žlico nastrganega peteršilja (korenine) in pol Mice nastrgane ^ čebule. Dodaj 5 ostrgane, v mleku namočene in ožete žemlje in žlico zelenega sesekljanega peteršilja. Praži še par minut in mešaj; potem prilij ob neprestanem mešanju litra kostne ali goveje juhe in .14 litra mleka. Motaj z motičem in kuhaj še 6—8 minut, V skledi za juho razmešaj rumenjak, 3 žlice mleka in pol žlice zelenega sesekljanega peteršilja. Vlivaj juho počasi na to in mešaj.
Spomladanska juha. Osnaženo kdreninje mladega korenja, rumeno kolerabe, zelene in kako iižitno gobo zreži na majhne kocke; razboli košček masla in opraži vse to na njem, Zahj z osoljeno kostno ali krompirjevo jubo ter kuhaj počasi. Medtem osnaži in zreži 10—15 zelenih strokov fižola na poševne koščke in jih slnihaj skupaj s skodolico izluščenega graha in z majhnim cvetom karfijole; naposled dodaj tudi 3 olupljena, na kocke zrezana krompirja. Vse stresi končno v juho, pokuhaj še malo; ako treba zalij z zelenjavno vodo. Preden neseš na mizo, potresi povi-hu drobno zrezanega drob-njaka,
Kislica, ki raste med travo na travmkih, je spomladi dobrodošla za pripravljanje juhe, omake ali prikuhe. Pripravimo jo lahko kot pri-
.36

j^Ä^i kr,

• •
m
vseJßmeJ
^""" moi. pryeten rnf??"""" ^Jno aromo.	Podoben oJcus I
dalelt k mesu na naslednji način: Operi mlade liste Irislice in jih zreži na drobne rczance; primešaj sesekljano čebulo in 4 žlice olja ter pari brez dodatka .vode. Razmotaj žlico, moke s skodelico mleka in primešaj kislici, osoli pičlo m pari le par minut.. Daj na mizo s telečjimi ziezki ah praženimi jajci. — .Na ledicah bolni ljudje ne smejo jesti sirove kishce, ker vsebuje' mnogo posebne vrste kisline, ki bolnim ledi-cam škoduje.
Kislo zelje v solati. Preplakni kislo zelje v vodi; iztisni gn in zreži na krajše rezance. Primešaj pol nastrgane čebule, pol nastrgane srednjevelike zelene, kavno žličko zelenega sesekljanega peteršilja, prav toliko zrezanega kimlja in obilo segretega finega olja. Dobro premeäaj in pusti najmanj pol nre stati. Ta solata je jaio zdrava, ker ureja prebavo in je bogata vitaminov.
Pikantna leča. Leče sicer ni treba kuhati tako dolgo kakor fižol, vendar je dobro, da jo namočimo že prejšnji večer ali vsaj par ur pred kuhanjem. Vodo v kateri se je leča namakala odcedimo, m jo nalijemo z mlačno vodo; kuhamo jo do mehkega. Potem napravimo temno
prežganje, a pražimo z moko tudi drobno sesekljano čebulo, sesekljano očejeno sardelo nekoliko nastrganega limonovega olupka, par kapar, šopek materine dušice (timesa) in pol lo-voijevega lista, vse drobno sesekljano. Prežganje raz>nešaj najprej z malo zajemalko mrzle TOde, potem z zavarkom od leče, stresi vanj lečo, premešaj in daj, da še nekaj časa vre..
Zelnata mineštra. Zloži v lonec 60 dkg opranega in ožetega kislega zelja, zrezanega počez na kratke rezance. Potresi ga s sesekljano čebulo, dodaj 30 dkg na kocke zrezane s™že svmjine od pleča ali stegna, 20 dkg prekaje-nega, tudi na kocke zrezanega svinjskega mesa od reberc ali od šinjeka ter 5 dkg na majhne kocke zrezane slanine. Dobro premešaj in nalij na to toliko pičlo slane vode, da pokriva zmes. Kuhaj na zmernem ognju tako dolgo, da je vse mehko. Potem napravi svetlo prežganje xz 4 dkg masti in 1 žlice moke in ga razmešaj s pol skodelice dobre kisle smetane in pol kavne žličke mile paprike. Primešaj prejšnjemu, prevri in daj na mizo s krompirjem v oblicah. Ako bi bilo pregosto, zalij nekoliko s kostno ali govejo juho.
.37
Krompirjevi svalki. Skuhaj krompir, v oblicah, olupi vročega in ga pretlači. Ko se ohladi, primešaj i jajce, 6 dkg presnega inasla, soli in polovico toliko moke kot je krompirja. Zgneti v srednjetrdo testo, ki ga razreži na več koščkov. Vsakega izmed njih razvaljaj na . .deski z rokami v dolg, 6—7 mm debel pram. Te prame reireži na 4 cm dolge svalke, ki aaj bodo proti obema koncema okoničeni. Kuhaj sValke 6 do 8 minut na slanem kropu, - Potem jili bdcedi, ohlij 7 mrzlo vodo in ponovno odcedi. Ko se osuše,, jih prepraži na presnem maslu in drob-tinali. Serviraj jih k mesu v omaki. Lahko pa jih tudi osladiš s sladkorjem, jim primešaš zmletega maka in jih daS kot samostojno jed na mizo. — Morda ni vsakomur znano, da krom-• pirjevo testo ne sme stati, ker postane sicer premehko.
Slano pecivo. Zgneti v precej trdo testo .•20 dkg. möke, 13 dkg kuhanega, nastrganega' krompirja, 12 dkg presnega masla, celo jajce in ščep soli. Razvaljaj potem, ko. je testo počivalo pol ure, prereži testo na dva enaka dela, položi ju- na pekač, posipan z moko. En del po-maii z jajcön in potresi s soljo, drugega pa pusti praznega, Speci pecivo .zlatonimeno. Ko se ohladi, namaži prazni del s presnim maslom in položi nanj s soljo posipani del tako, da bo sol na vrhnji strani; potem raireži na štiri-oglate koščke.
Jajnine, rezance in druge preproste močnatc jedi treba kuhati v kropu narahlo, da imajo dovolj prostora; le na ta uaČin kiihane narastejo. in se -ne .sprimejo.. Za pol kg jajnin potrebuješ 2—3 litra.vode. Ko so- toliko mehke, da jih z lahkoto pregrizneš ali bre« ovire s pritiskom dveh prstov razpoloviš, so dovolj kuhane. Odcedi jih, oblij na hitro z inrzlo vodo. in jih takoj odredi. Ako hoče jajnine, rezance ali žličnike opoHne skuhati za večerjo, tedaj pusti kub-ane v sveži vodi; šele pred uporabo jih odcedi, in ko se nekoliko osuše, jih pre-praži na maslu in drobtinah; niti najrnanj se jim ne pozna, da niso bili pravkar skuhani. Uporabljaj pa po možnosti boljše vrste jajnin^ ker se nakuhajo in jih je zato manj treha.
Jajnine v paradižnikovi omaki. Skuhaj jajnine po prej navedenih, navodilih, oblij odce-jene z mrzlo vodo in jih ponovno odcedi ter prepraži v odkriti posodi na presnem maslu, kar traja 8—10 minut. Medtem pripravi paradižnikovo omako na sledeči način:' Na šest dkg
presnega ali kuhanega masla larumeni + dkg
mbke, ali.-polovico moke, polovico presejanih iemeljnih. drobtin. Dodaj toliko paradižiiikove triezge, da postane prežganje lepo. rdeče. Začini s 'soljo, polno žlico sladkorne- sipe in sokom četrt limone in zali] s kostno ali . govejo. juho, da dobiš pravilno gosto omako. Kuhaj jo' polagoma 10—12 minut. Ako treba jo okisaj Se. z milim vinskim kisom ter dodaj- po .okusu tudi nekoliko cimeta in če treba, -še sladkorja. • Nakupiči viroče jajnine v plitko skledo; potresi jih po vrhu z nastrganim domaČim sirom, paradižnikovo omako pa daj v- posebni skledici na mizo. A tudi sir lahko serviraš zase v posebni posodi.
Ocvrt svinjski jezik. Kuhaj prav do mehkega . 2 sveža svinjska jezika v slani vodi, kateri- si . pridejala vso jušno zelenjavo. Potegni kožo z ■jezikov, zreži ju na poševne rezine, ki jih povaljaj- v moki, raztepenem jajcu- in drobtinam-in jih OCTTi na- masti. Serviraj jezike s kakršno--' koli solato. Juho, v kateri sta se jezika kuhala,-porabi 2a zelenjavno juho ali za smetanovo, čorbo.
Vanilijev sladkor si lahka napravimo sami-V pločevinasto zaklopnico, ki se dobro zapira, stresi' približna četrt kg presejane sladkorne moke (sladkor v prahu). Vmes položi podolgem razcepljeno šibico' vanilije, tako da jo sladkor popolnoma pokriva. Zapri zaklopničo in jo pusti nekaj dni na suliem kraju, da se- sladkor navzame vänilijevega vonja, Potein spravi vanilijev sladkor v kozarec, ki ga dobro zapri, natresi v zaklopnico" novega sladkorja in iopet deni vmes narezano vanilijo. Tako postopaj tako dolgo, dokler oddaja vanilija dovolj vonja. - Zmešaj končno ves . pridobljeni vanilijev sladkor" in ga hrani, v zaprtih .posodah.
Slane palčiće. Enako težo presnega' masla, soli,, moke in sunega pretlačenega kravjega, sira hitro na deski zgneti v testo. Razvaljaj ga -in zreži s kolescem na palčiće ali trake. Razrezane na deski namaži. i-raztepenim jajcem, posipaj s kimljem in soljo in peci v pečici na nenamažanem pekaču. Se boljše'so, ako up.orab-■ IjaS namesto kravjega sira parmezan ali kak drug sir. Namesto presnega masla vzameš lajiko tudi enako težo tropih, t. j. tvarina, ki. pri kuhanju presnega masla ostane na dnu posode. Tako slano pecivo .je posebno krhko in ima prijeten okus.
Praktična nayodila
Red v omarah
Reden človek posveča dovolj skrbi tudi oblekam in perilu ter omaram, kjer je Vse to spravljeno. S tem si prihrani precej denarja; razen tega pa je zmeraj brezhibno oblečen. Redno čiščenje, popravljanje in likanje obleke mnogo pripomore, da ostane dolgo Čedna in da. traja, dalje časa.
Obleko, krila, kostume, plašče, jopiče in oprave obešamo v omare po možnosti tako, da
niso posamezni 'komadi pretesno skupaj in se torej ne mečkajo. Kjer je .to mogoče naj vsaka obleka visi na svojem, prav za njo primernem obešalniku ..Obleko, ki smo jo pravkar slekli, ne obešajmo takoj v omaro, posebno ne, ako smo bili v zakajenih prostorih, n. pr. v kavarni s Vsako obleko treba najprej prezračiti in Če je ugodno vreme, tudi na zraku', prevetriti. Potem jo lahko spravimo, a šele tedaj, kO' smo jo do čistega skrtačili.
Moška obleka zahteva posebno skrb in nego.
.38
Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje
Ali morcJa fudi Vr 3£e vedno ničesar ne ukrenete proti nevarnemu zobnemu kamnu? Ne čakajte, da se Vam bodo začeli zobje majati, uporabljajte rajši takoj Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinoleat, ki od stran i polagoma zobni kamen in prepreči, da se ne napravi na novo.
SAR CD V

Treba jo je vsak dan očistiti. 2epe suknje in hlač moramo od časa do časa obrniti, prav tako hlače same, da lahko skrtačimo vse robove na notranji strani, kjer se. nabira, največ prahu ... Za praWlno čiščenje potrebujemo dve različni ščetki, ker ne kaže ovratnika, rokavov, hrbtnega in • prednjega dela čistiti z isto šče.tko,. s k^ero , smo čistili, robove hlač, ki šo bih gotovo zelo praäni,. ihorda tudi blatni.
Razne madeže, treba takoj odstraniti; dokler so še sveii, je dosti manj dela 4 njimi. Ako je kje kaj raztrganega, moramo vse nedostatke po možnosti takoj popraviti in zašiti. Ko je obleka zlikana, je ne obešajmo takoj v omaro; para, ki se pi-oizvaja pri likanju, se mora prej ohladiti in vsa vlaga posuš^iti.
.Za moške obleke so najprimernejši dvojnati obeiftlniki, ker imajo poseben del tudi za hlače.
.39
A tudi za žensko obleko so dvojiiati obešalniki pripravni, ker se na njih. bolje čuva oblika ram in rokavov. Zelo praktično je, ako lesene ali kovinaste obešalnike preoblečemo s platnom ali kako podobno tkanino. Volnenega blaga pa ne uporabljamo ^a. to, ker se v volni radi vgne-zdijo molji.
Pametno je, da visi skupaj po vrsti' obleka, ki je ne nosimo vsak dan; preko nje razpro-stremo slabo lanko rjuho ali kako ceneno platno; tako jo obvarujemo najmanjšega prahu. Za ko-žiihovino se dobe' posebne papirnate vreče, ki so impregnirane proti moljem.
Pasovi, šali, rutice, ki spadajo k ženski obleki, naj vise skupaj na posebnem mestu, da ni ne-• potrebnega iskanja. V ta namen si lahko pritrdimo na notranjo stran omarnih vrat z risalnimi žebljički vrvico ali trak, ki sega malo manj kakor od desnega do levega roba vrat. Na • to vrvico obešamo vso našteto drobnarijo. — Lahko pa tudi v notranji (spodnji) rob navadnega lesenega obešalnika, pritrdimo v presledkih 6 do 8 — 2a en obešalnik — skrivljcne železne, kljukice; na te -kljukice privežemo 7.apone, kakoršne uporabljamo pri obešanju perila, da ga veter ne odnese. V vsako zapono pripnemo po 1—2- pasova. Šale i. dr., tako da vise od zgoraj navzdol. Tudi ta način_ shranjevanja je praktičen. Uporaben je prav tako za kravate, tembolj, ker ima gospod vse pred seboj in mu ni treba dolgo izberati. Vsekakor v škatlji hitreje nastane zmešnjava.
Čevlji, snežke in galoše ne spadajo v omaro, ker morajo biti na zraku. Zanje je najprimernejša polica, ki naj jo zakriva zastor. Posebno primerno je, "ako so posamezne police za čevlje sestavljene iz letev; med njimi naj bo vedno par cm presledka, da more zrak tudi od spodnje strani do obutve. Razume se, da treba čevlje imeti na kopitih, posebno če smo slekli vlažne. Le tako ohranijo dolgo lepo obliko.
Omare treba vsaj štirilarat na leto popolnoma izprazniti, izbrisati in znotraj s terpen-tinom lahko namazati. Tako natančno čiščenje je najzanesljivejše sredstvo proti moljem, ki ne trpe, da bi jih vznemirjali.
Prav kakor, omaram za obleko, moramo posvečati pozornost tudi perilnim omaram. Večkrat treba perilo preložiti in ga že pri vlaganju preiirejati vedno tako,, da pridejo spodnje plasti nawgor, da se torej vsi komadi približno enako \iporabljajo. Ako leži perilo dolgo na kupu, porumeni; če je prostor količkaj vlažen, pa začne perilo celo prepereti.
Naše prababice in babice so vlagale med perilo sivkine (lavendljeve) vršičke, vijolice, kutine; te vonjave nam starim še dandanes vzbujajo čut prijetne domačnosti. V ostalem pa: dovolj mila, pridne roke, zrak in sonce, vse to daje perilu najprijetnejši vonj.
Od robca do zastorja! Tak naslov nosijo navadno katalogi, ki . nudijo pregled potrebnega
perila v gospodinjstvu. Ravno tako obsežna je mogočnost uporabe Schickt ove ga Radiona, kateri je danes najidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila.
Snaženje stekla na oknih gre prav hitro izpod rok, ako postopamo takole: Mokro in ožeto icrpo potakni v zmleto kredo (Schlemmlireide), da se je dobro oprime; potem drgni s krpo po steklu samo toliko, da namažeš vso šipo z zmleto kredo. Počakaj, da se posuši, nakar izbriši z mehko suho krpo. Razume se, da treba pri začetnem delu krpo večkrat zmočiti in pi-avi toli-krat tudi potakniti v kredo. — Ako zmočiš zmleto kredo z gorilnim Špii-itom, je snaženje še uspešnejše, ker špirit raztopi tudi najhujšo nesnago in se snov hitro suši.
Izvrstno čistilno sredstvo. Zmešaj pol kilograma krede in pol kilograma v prah zdrobljenega Jalovca (Bimsfetcin) in hrani to na suhem v pločevinasti zaklopnici ali v kozarcu, kakor-šnega uporabljaš za sadje. Ta mešanica lepo osnaži štedilnikovo ploščo, kopalne kadi, vse pločevinaste posode, nože, vilice in tudi aluminijasto ter bakreno posodo., Uporabljaj kar suh prah..
Roke očistiš raznih madežev. Ako si si urna-zala roke z oljnatimi barvami, tedaj si jih odrgni z zmleto gorčico, nakar jih umij z gorko vodo in milom. Tudi bencin ali terpentin raztopi oljnate madeže; toda \iporabljati ga smeš le, če nimaš na rokah niti najmanjše ranice. Sm.olo in kolomaz odstraniš s petrolejem, olje in maščobo z bencinom. Končno čistilno sredstvo pa sta vedno topla voda in milo. Madeže od borovnic, malin, črnega vina odpraviš z rok, ako nekoliko mokre roke držiš nad žviepljevim dimom in jih potem dobro umiješ.
Ako slika na steni ne visi ravno, nalepi narobe ob robu desne in leve strani dva enaka tanka kolobarčka probkovine, ki ju odreži od zamaška; slika se ne bo več premikala in bo visela ravno.
Muhe se ne približajo mesu, alco ga pokriješ s svežo čebulo, narezano na kolobarčke. Ali pa pokrij meso s steklenimi zvonci ali ga zapri v hladilnico.
2ivila, ki so zadehnela in so dobila vonj po plesnivbsti, izpostavi solncu in zraku in jih večkrat premešaj, pa bodo zopet dobra in okusna. To velja zlasti za ješprenček, fižol, grah, riž, zdrob, kašo, posušeno sadje in suho zelenjavo. Vendar pomni, da je viedno bolje pravočasno preprečiti, kakor potem popravljati. Zato hrani vsa ta in podobna živila na zraku in na suhem mestu ter jih včasih tudi pretresi v drugo posodo, oziroma vrečo.
Potic, šartljev ter drugih sladic iz shajanega testa ne puščaj v kalupih, da bi se v njih ohladile; kmalu potem, ko jih vzameš iz pečice, jih zvrni na lesene krožnike ali na deske in jih pokrij s prtičem, da nekoliko odnehajo.
.40