Dopisi. Od slovensko - nemške meje. (N a delo za narod.) Ziraski čas je tu, delo na polju miruje. Prišel je pa tudi čas, ko treba dati gospodarjem svoj račun. A treba bo dati tudi račun od letošnjega narodnega dela. Kak bo? Koliko se je storilo letošnje leto za narodni napredek obmejnih Slovencev? Ali smo si kaj priborili? To so pač važna vprašanja ter v resnici potrebna, da si jih natančneje ogledamo. Poglejmo najprvo delovanje naših društev. Na S!ov. Štajerskem imamo lepo število bralnih društev, katera iinajo blagi namen iaobraževali priprosti naS narod. Kako so kaj delovala bralna društva? Odgovor: Lepo število bralnih društev je zares živahno napredovalo; a žal še večje število je skozi celo leto, da celo v letošnjem vročem poletnem času, spalo trdo zimsko spanje. Ali ni to žalostna resnica ? Saj je pred kratkim «Siovenski Gospodar* poročal o nekem bralnem društvu ob re^fi, ki se ziblje v sladkem spanju že celo leto. Tudi meni je znano isto društvo, znam pa tudi, z a k a j da isto spi. Gotove osebe pri društvu se nočejo raznim nam nasprotnim faktorjem zameriti ter zategadelj ne dajo, da bi društvo pokazalo kaj agilne delavnosti. To je pribita resnica! Čuditi se le moramo, kako more društvo tako dremati, ko isto vendar gmotno dobro stoji, ima vrle ude, ki so voljni kaj storiti v prid društva ter v blagor naroda. Pa bodi dovolj tega. Mislim, da se bodo gg. pri društvu zavedli svoje dolžnosti. Pa to društvo menda na Spod. Štajerskem ni edino, ki ne kaže nifi življenja. Ko bi se vendar vsa bralna društva začela zavedati svoje lepe naloge! Poglejmo, kaj bi se vse lahko doseglo. Posebno v zimskem času. Ker nam nedostaje strokovnih kmetijskih Sol (kakor jih imajo n. pr. na Danskem, Nizozemskem ter v Švediji), v katerih bi se naša mladina temeljito v vseh kmetijskih strokah izobraževala, bila bi pač takorekoč sveta dolžnost bralnih druStev sklicevati v zimskem času večkrat gospodarskopodučne shode. Pred vsem, naj bi se naši kmetski mladeniči usposobili za svoj težavni poklic. Pa kako ? S praktičnimi vajami v vseh narodnogospodarskih zadevah! Recimo: jedno nedeljo bi predaval kdo o praktičnem poljedelstvu, drugič spet o novem vinogradništvu, o umnem kletarstvu, živinoreji, gozdarstvu itd. Taki podučni shodi bi hitro zbudili vsestransko zanimanje, in Ijudstvo bi se z veseljem posluževalo takih podučnih in prepotrebnih zborovanj. Kako blagodejno bi to uplivalo na na§e mladeniče! Kakor je vsakemu znano, si želi mladina zabave. A ker je premnogokrat ne dobi pri poštenih, pa jo iSče drugod ! Zategadelj je pač neobhodno potrebno, da se prirejajo tudi poštene narodne veselice, kjer bi se predstavljale gledaliske igre ter prepevale narodne pesmi ter govori. Po nekod imajo ne ravno hvale vredno navado, da postavijo kot zadnjo točko veselice: ples. Opozarjam naSa bralna društva, da naj ples prepuste raje gostilničariem, ker pri rajanju se pač ne širi in vzbuja niti verski, niti narodni čut. Toliko za danes o bralnih dmštvih. — Kaj pa so storila naša politična društva? Tudi o teb se sme reči, da so le slabo životarila. »Slovensko društvo* mariborsko ni priredilo skoraj nič shodov, istotako so dremala več ali manj ostala politična druStva. Ali gospodje rodoljubi-voditelji ne premislijo, kolike važnosti so za probudo naroda politični shodi in zborovanja? Nobena knjiga, noben, Se tako navdušeno pisan časnik ne primore našemu narodu toliko do narodnega ponosa, kot navdušene ognjevite besede govornikove. — Letošnje leto se nagiblje h koncu, nastopilo bode novo. Gospodje rodoljubi ter naša društva bi pač naj v novem letu bolj pazno gledala na to, da se narod naš navduši za boj za svoj obstanek. Pripomorimo mu do potrebne izobrazbe, da bode potem čil in jak ter ponosen vojeval naSemu skupnemu narodnemu sovragu boj na vsej črti! Pri tem svetem delu pa nas naj vodi bratska sloga in le složen se bode naš narod otresel sovražnih krempljev in si pripomogei do gospodarskega samoosvojenja. Branislav. Galicija pri Celjn. (Z a]s p a n o s t.) Gudno se vam morda dozdeva, g. urednik, ker dobivate od vseh strani dopisov, da vam iz naše fare nihče nic ne poroča. Mislite morda, da je pri nas vse zaspano. Zal, da vam moram na to pritrditi; dočim se po drugih krajih mladeniči in možje zbirajo v druStva kmetska ali bralna, se pri nas prav slabo zanimajo za društveno življenje. Dne 15. dec. je bilo zborovanje Bralnega društva. Prišlo je pa tako malo ljudi, da se skoro ni moglo zborovati. Pravega rodoljuba mora pač srce boleti. (-e vidi tako malomarnost. Preteklo leto je imelo bralno društvo 23 udov. Bili so večina iz okolice Sv. Jungerti, namreč 18. ketps bodemo pa samo štjungertčani, ker po drugod se nič ne zanimajo za izobrazbo. Čudno pa je, da nekateri, ki so znani, kot posebno «zarukani», rujejo proti našemu bralnemu, kakor tudi proti kmetijskemu društvu. To je pač duh «Štajerca», v katerega so z vso) dušo vdani. «Štajerc> ne bo nobenega olikal; pač pa se pri nekaterih na prvi pogled pozna, kako so se navzeli otročje bedarije, da se s takimi že skoraj ne da več kaj pametnega dognati. Smešno je posluSati, kako taki ljudje hvalijo «Štajerca», druge poštene liste pa grajajo. Za «Štajerca» imajo takoj denar, za bralno društvo se jim pa skoda zdi ene krone. Pa nič ne d6, če nočejo biti pri društvu; saj bodo imeli sami škodo. Olikali bi se lahko, a bodo ostali nevedneži in starokopitneži. Fantje pa, ki ste pristopili, le korajžni bodimo, če nas je malo, smo pa mi več vredni, ker smo pokazali, da se ne bojimo zaprek, če gre za dobro stvar. Bodimo zvesti svojim načelona ter delajmo z vsemi močmi za dobro stvar. Pokažimo našim faranom zgled. Z dobrim zgledom iih bodemo več pridobili, kot z besedo. Liste smo skenili naročiti sledeče: «Slov. Gospodarja>, «NašDom», «Doraovino>, «Domoljub» in «Vrtn. in Vinarski list». Tudi knjig imamo nekaj, pa ne veliko, zato prosimo slovenske rodoljube, če bi nam kateri kaj daroval ali za odkup ponudil. Pristaviti še tudi moram, da so nam v preteklem letu poSiljali č. gosp. Ivan Košar, naš župnik, «Gospodarja» in «Svetilnik», g. Jos. Klemenčič pa «Domovino» in «Slov. Gospodarja*, za kar jima izrekamo srčno zahvalo. Obljubila sta nam tudi za prihodnje leto svojo podporo. DruStvo je sicer majhno po število, pa upamo, da bode veliko po delovanju, ker ima za prihodnje leto boljše osnovano delovanje. NaSi nasprotniki pa bodo tudi proj ali slej sprevideli, da društvo ni ljudstvu na Skodo, ampak v korist. Potem bodeio tudi sami radi prisli v naS tabor, kar bi bilo kmalu želeti. Tine Podgorski.