—   71    —
Novičar iz slovenskih krajev.
Terst 26. feb. Zima, o kterej v Terstu komaj govoriti smemo, kjer tukaj sne^^ ce tudi včasih nekoliko naletje , vender cez dan ne obleži, je bila letos do preteklesra tedna jako ^orka in prijazna. Te dni pa je vstala huda burja, Bne«: je bližnje griče pobelil in gorki zrak zmrazil. Ljudje tožijo zoper mraz. Ako vendar zapazujemo po tergu semtertje prodajavke s polnimi jer-ba8i lepo cvetečih cvetic ^ nas minejo misli o hudi zimi.
Ko se je tukaj zvedla novica o poskušenim umoru presvitlega cesarja, se je vsak čudil in stermel nad tako hudobnim naklepom. Drugi dan ob dvanajstih je bila zahvalna sv. masa, ktero je sam škof opravljal, za srečno rešitev njegovega veličanstva. Pri tej slovesnosti je bila tudi zbrana istrianska straža, ki obstoji iz enega celega bataljona, vsa po vojaško izurjena, pa v narodni istrian-ski opravi z rauziko, majhne fante ima za trobentarje. Ta straža, iz samih korenjakov zbrana, je gotovo zlo mikavna in Teržačani jo močno hvalijo.
Vojaka Cernogorcev zoper Turke ima tukaj mnogo sočutja, Turkom nobeden sreče ne privošči, ker zatiranje in nečloveško ravnanje s kristjani je vse razdražilo. Čuje se, da je francoski poslanec v Carigrad šel naznaniti ondašnji vladi, da francoska vlada bo ravnala v porazumljenju z austrian^^ko in rusko.
Lutomer 22, feb. Brrrrrr, huš! Tak brnijo danes ljudi, kojem silovita nenavadna bura po cestah ali stezah hodjenje preprečavlja.
Vremenarski preroki svojim oznanilom: j^Letoa ne bude snega" so potihnuli. Od 22. pret. mesca vidili smo pervič obraz njega ; sedaj pak imamo ga za dovolj. Merzi<»ta nas samo po srednom sili.
Časnik ^Presse" pod brojom 40. t. g. je tudi na našo školo natekel, i besedo od 4. razreda ali klasa sprn-žil. Kdor okolnosti naše varaške ljudske šole barem nekaj pregleda, mu temeiitje 4. razreda brez tretjega nemore  zadostiti.
Okolčani lutomerski!! Po mislih i namenu večine domorodcev dostavite osnovo 3. razreda kod naše učiv-nice; da bodete se hvaležni skazali dobrotljivemu pok. g. dr. J. Gottweis-u , koji je skerbel za temeiitje 4. razreda. — Spomente se zlate slavjanske besede: Sloga, i prevdarite kaj sloga — služnost pomeni! Jaz mislim, da ne bi bilo prenapeto, ako bi h temu načinu vsaka občina od 50 do 100 fl. pripomogla, da bi se po takem glavnica temeljila, od koje obresti bi se za obderžanje učilnice porabili. — Premislite koliko potroškov pri iz-učevanju svojih dečkov bi si vi prihrnnili, ako bi imeli glavno ljudsko školo v Lutomeri. Ne pridejo potroški nekim starisom v dalejšnih mestih od jednoga otroka samo u jednoj godiui že na 100 — 140 fl. srebra? Ne bi se to pustilo pri domači skoli u 3, ali 4. razredu tudi potrošiti? Ali ni vam lubše, ako svoje otroke vsakdan vidite, njim u fiotrebah pripomoči zamorete, kakor pak jih tjudojim rokam, Bog  ve kakim, izročiti.   Starši bo-
-    72   —
g^olubni! kojim vam je mar za srečo i blagostanje svojih otrok! nepustite to stvar zapstoDJ brez haska mimo iti; vreme je kratko, delajmo dokler je dan. Ne zamudimo žrtev polagati na žartvenik (^oltar} naše domovine k izo-braženju naše mladine, i uživanja dušnega življenja u obče.
Iz Laškega (Tuffer^. Ako se kadkad za prid domovine in vspeh materinskega jezika vneti domorodci snidejo , da Lblančane s kako slovensko igro razvesele, ni skoraj tema več čuda , pa če se v tihem in samotnem tergu toliko rodoljubivih domorodcev najde, kteri si z velikim trudom prizadevajo s slovensko igro v njedri jih sobratov ogenj žlahtne ljubezni do drage slovenščine vpa-liti; je to častipolno delo vredno razglašenja po Slovenije daljnih kros^ih. To velja od Laškega terga, kde so na večer SO. t. m. iskreni domorodci jjDobro jutro" in nektero kratko nemško igro od Kotzebue-a igrali. Naj mi bo pripušeno, tukaj le perve igre z nekterimi besedami omeniti. Neposredoma pred igro je jeden g. igrav-cov s kratkim nagovorom žalostno naznanil grozno nevarnost, v kterej so Njih veličanstvo naš predragi cesar 18. t. m. bili, ter hvalo Večnemu izrekel, po kterega modrej previdnosti se ni še hujši nesreča pripetila, — gromeči „Zivio" in odpevanje auetrianske narodne hvalnice (^Volkshymne) sta teh besed odmev bila. Po tem ee je igrati začelo. Tiho veselje je vsak rodoljub občutil pri pogleda nadušenih igravcov, kteri so se močno trudili, tudi slovenskej igri veljavnost pridobiti. Igranje je bilo okroglo in mieno, jezik gladek posebno iz ust krasnih domorodk. Cas od jednega do druzega čina 80 nam dobro izurjeni godci z milimi slovenskimi vižami kratili. -- Hvala lepa gre tedaj čast. gospodom, kteri so se samovoljno tega imenitnega dela lotili, ter verli gospe, in ljubeznivim gospodičnam, ktere so s tolikim trudom ta lepi dar na oltar drage Slave položile. — Veseli in zadovoljni smo vsi zapustili gledališče, noseči v serci vnovič spodbujeno ljubezen do cesarja našega, in do mile naše domovine slovenske.             L. R—ki.
hz Senožeč 25. feh. Ni davno tega, ki je en voznik na Gaberku zmerznil, kakor so nam Novice povedale. Mislil sim, da si bodo ljudje to vender zapomnili , čez Gaberk, kjer jih je že toliko svoje življene zgubilo, ponoči v hudi zimi, kjer večidel nar bolj hudo mede, vender ne hoditi; pa kakor jez sodim, da ta nesrečnik , ki je včerajno noč , to je med S3 in S4. t. m. na imenovanem kraji vnesrečil, ni mislil, da se njemu zna ravno taka zgoditi, ko se je v tako predvideno nesrečo podal. Se je zmerznjenec ;2:ovoril, ko so ga najdll, pa kakor je navada pri km€tih — „je zmerznjen, denimo ga, da se otaja" — so ga pripravili v gorko sobo, kjer je ta revež zavoljo prenagle spremembe gorkote, umreti mogel.                     ______