Prirodopisno natoroznansko polje
Divje živali.
Zajee je naš največji glodavee. Dolge in urne ima zadnje noge, da se hitro umakne vsakej nevarnosti. Oči iraa debele in izbuljene ter jili ne more pokriti. ker so trepalnice premajhene, zato pa spi zajec z odprtimi očmi. Zajčja plahota iu bojeenost je prišla v pregovor. A vender ni tako ueunien, kakor se navadno misli. Ako mu gre za kožo, skače in šviga sem ter tja, da niu ne moreš priti na sled. V begu rad postoji, potreplje z nogo, ogledava se za sovražnikoiu, postavi se tudi na zadnji nogi in prevraea nšosa. Akw človok živega dobi v roke, grize in praska. brca in veka, kakor malo rtete. Zajec prebiva na polji in po Jiostah, po gorah in v gozdili. V živež mu jo vsakovrstna sočnata zelenjava. Posebno rad iraa repo, zelje detcljo in ozimino, po vrtili mu pa najbolje diši pe-teršilj. Po letu se rad skriva v žitn, v jeseni po straiščih, po zimi se pa ninakne v gozd, ter le zvečer pridc na polje.—¦ Zajec iina nmogo sovražnikov; nanj preži raačka. krnia, podlasiea, lisica, pes, volk, orel, sova in tudi krokar, a uajhujši ne-jirijatolj inu j(; ("lovek. ki ga prcganja zaradi mesa in kože. — Zajčje meso je jako tcčno in okusno. Ker rad objeda mlada drevesca, posebn« v gozdik in sa-dovnjakili. zato je kvara večja uego dobiček, ki nam ga daje zajčje meso.
Medved je po imšili krajili največja in najmočnejša zver. Da-si velik in liiočan, veiider jo lc siiieše]) iu ueumen trapec zaradi svoje vclike neiikretnosti. Eep ima kratck. čelo izbočeno, oi-i majliene in kratka ušesa. Xa nogali inia šape z močniini kremplji in goliini podplati, ki so vzlasti ua zadnjih uogah podobni človeškenm Ktopalu. Dlako inia kocasto, sivo-rujavo-črnkasto. Medvcd zaa dobio plezati, kakor bi uiignil, pa je vrhu drevesa. ,Mladi incdvedjo plezajo tudi za kratck čas, a stari in težki ne ma-rajo za tako zabavo. Ttidi plavati zua inedvcd; ce niu preti kaka nevaniost, pre-plava deročo reko.—Od ubitega medveda iina človek dosti dobieka. Kocasta koža se drago proda iu tudi meso ,jc užitno, ako je poprej uekoliko dni ležalo v vodi.
Dhrja macka jc večja od uaše domače. Najbolje jo je poznati po ropu, ki je krajši iu jednakoiaeruo debel, v sredi črno pasast. na kouci pa veduo ern. Divja mačka jo jako krvoločna iu nevarna zver. Ranjena se zakadi v t-loveka, ter ga s kremplji ia ostrimi zobiui strahovito obdolava. Pri nas se še dobi divja mačka po vseh vecjih gozdih, vzlasti jolovih. — Divji maeek ima zelo inoene in ostre zobe, velike brke iu grozen po-gled. Vse njegovo življfiijo ia navade podobne so risu, ki je najkrvoločnejša zver mačjega plemena.