Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) Kranj, september 2011 Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) Poročilo o izvedbi 1. cikla usposabljanj Mateja Brejc Izdala in založila: Šola za ravnatelje Predoslje 39 4000 Kranj Odgovorna oseba: Andrej Koren Oblikovanje: studiomakda September 2011 Publikacija je financirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37:005.336.3(497.4)(082.034.2) USPOSABLJANJE za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) [Elektronski vir] : poročilo o izvedbi 1. cikla usposabljanj / uredila Mateja Brejc. - El. knjiga. -Kranj : Šola za ravnatelje, 2011 Način dostopa (URL): http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-34-3.pdf ISBN 978-961-6637-34-3 (pdf) COBISS.SI-ID 259055616 Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) POROČILO O IZVEDBI 1. CIKLA USPOSABLJANJ Kranj, september 2011 VSEBINA I. UVOD Mateja Brejc..................................................................................................................7 II. USPOSABLJANJE ZA UVEDBO SISTEMA UGOTAVLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJ - UKVIZ Mateja Brejc................................................................................................................11 III. USPOSABLJANJE ZA SAMOEVALVACIJO - POROČILO O IZVEDBI 1.CIKLA Mateja Brejc, Andrej Savarin......................................................................................15 3.1 Usposabljanje za samoevalvacijo................................................................................16 3.2 Znanja in spretnosti udeležencev usposabljanja.......................................................17 3.3 Izvedba programa in udeleženci.................................................................................17 3.4 Terminska izvedba programa usposabljanja.............................................................20 3.5 Vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti......................................................................22 3.6 Metode in oblike dela..................................................................................................23 3.7 Usposabljanje timov za samoevalvacijo.....................................................................23 3.8 Usposabljanje strokovnih delavcev v šolah................................................................25 3.9 Spremljanje in evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo......................................26 3.9.1 Ocena usposabljanja timov za samoevalvacijo.................................................28 3.9.2 Izvedba delavnic in vmesnih aktivnosti v šolah - ocena usposabljanja članov učiteljskih zborov............................................................37 3.10 Ugotovitve in priporočila o usposabljanju za samoevalvacijo..................................40 IV. USPOSABLJANJE ZA ZUNANJO EVALVACIJO - POROČILO O IZVEDBI 1. CIKLA Alenka Jurič Rajh, Mateja Brejc.................................................................................43 4.1 Ciljna skupina v programu usposabljanja..................................................................44 4.2 Znanja in spretnosti udeležencev usposabljanja.......................................................45 4.3 Izvedba usposabljanja.................................................................................................45 4.4 Vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti......................................................................46 4.5 Metode in oblike dela..................................................................................................48 4.6 Dokončanje usposabljanja in izdaja potrdil................................................................49 4.7 Spremljanje in evalvacija usposabljanja za zunanjo evalvacijo.................................49 4.7.1 Ocena vmesnih aktivnosti.................................................................................50 4.7.2 Ocena programa Usposabljanja za zunanjo evalvacijo.....................................51 4.8 Ugotovitve in priporočila o usposabljanju za zunanjo evalvacijo...............................58 V. PRILOGE.....................................................................................................................59 5.1 Seznam zavodov vključenih v 1. cikel usposabljanja za samoevalvacijo..................60 5.2 Člani delovne skupine za pripravo usposabljanja za samoevalvacijo.......................61 5.3 Rezultati analize anketnih vprašalnikov o usposabljanju za samoevalvacijo...........61 5.4 Člani delovne skupine za pripravo Usposabljanja za zunanjo evalvacijo..................64 5.5 Udeleženci 1. cikla Usposabljanja za zunanjo evalvacijo..........................................64 5.6 Izvajalci 1. cikla Usposabljanja za zunanjo evalvacijo................................................65 R — ■ > IS I A < KAZALO SLIK, TABEL IN GRAFOV Slika 1: Predstavitev projektov KVIZ in uKVIZ........................................................................12 Slika 2: Model usposabljanja za samoevalvacijo...................................................................16 Slika 3: Potek usposabljanja za samoevalvacijo...................................................................18 Slika 4: Teme delavnic v 1. ciklu Usposabljanja za zunanjo evalvacijo................................46 . p k o Tabela 1: Potek načrtovanja in samoevalvacije.....................................................................17 ^O Tabela 2: Načrtovana izvedba programa usposabljanja in predvideno število udeležencev........17 p I Tabela 3: Velikost šol glede na število strokovnih delavcev.................................................18 a < Tabela 4: Udeležba na usposabljanjih...................................................................................19 L B Tabela 5: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na udeležence............................19 N Tabela 6: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na število dni in ur izvedenih usposabljanj.................................................................20 Tabela 7: Izvedba usposabljanja po fazah..............................................................................20 Tabela 8: Število izdanih potrdil po fazah..............................................................................21 Tabela 9: Delavnice in vmesne aktivnosti..............................................................................22 Tabela 10: Vsebina delavnic in vmesnih aktivnosti...............................................................22 Tabela 11: Pregled usposabljanj timov za samoevalvacijo...................................................23 Tabela 12: Pregled vsebin usposabljanj timov za samoevalvacijo.......................................24 Tabela 13: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov................25 Tabela 14: Pregled vsebin delavnic usposabljanj za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov...................................................................................26 Tabela 15: Število izpolnjenih anketnih vprašalnikov po stopnjah izobraževanja................27 Tabela 16: Izvedba usposabljanj timov..................................................................................29 Tabela 17: Metode in oblike dela...........................................................................................30 Tabela 18: Predavatelji ŠR.....................................................................................................31 Tabela 19: Zahtevnost priprave na izvedbo delavnice...........................................................31 Tabela 20: Zahtevnost izvedbe delavnice...............................................................................34 Tabela 21: Zahtevnost izvedbe 2. delavnice po ravneh.........................................................35 Tabela 22: Zahtevnost izvedbe 5. delavnice po ravneh.........................................................36 Tabela 23: Uporabnost elementov delavnic..........................................................................36 Tabela 24: Izvedba delavnic....................................................................................................38 Tabela 25: Primerjava povprečij motivacije na delavnici in za nadaljnje aktivnosti.............39 Tabela 26: Statistika skupine v 1. ciklu Usposabljanja za zunanjo evalvacijo......................44 Tabela 27: Izvedba usposabljanja po fazah 1. cikla...............................................................45 Tabela 28: Pregled vsebin delavnic in vmesnih aktivnosti....................................................48 Tabela 29: Število izdanih potrdil po fazah 1. cikla...............................................................49 Tabela 30: Metode pridobivanja podatkov.............................................................................49 Tabela 31: Splošni podatki anketirancev...............................................................................50 Tabela 32: Pregled vmesnih aktivnosti..................................................................................51 Tabela 33: Znanja in spretnosti za izvedbo zunanjih evalvacij..............................................52 Tabela 34: Ovrednotenje odnosa do zunanje evalvacije........................................................55 Tabela 35: Ocene trditev o izvedbi usposabljanja..................................................................57 Graf 1: Zahtevnost priprave za izvedbo delavnice po ravneh................................................32 Graf 2: Linearna trendna črta zahtevnosti priprave po ravneh.............................................32 Graf 3: Utežena povprečja zahtevnosti priprave...................................................................33 Graf 4: Zahtevnost izvedbe delavnice po ravneh...................................................................34 oR Graf 3: Utežena povprečja zahtevnosti priprave...................................................................> — Graf 5: Linearna trendna črta zahtevnosti izvedbe po ravneh..............................................s < Graf 6: Uporabnost delavnic po ravneh..................................................................................37 Graf 7: Motiviranost na delavnici po ravneh...........................................................................39 Graf 8: Linearna trendna črta motiviranosti na delavnici po ravneh....................................40 Graf 9: Ocena znanja pred in po Usposabljanju za zunanjo evalvacijo.................................52 Graf 10: Ocena spretnosti pred in po Usposabljanju za zunanjo evalvacijo.........................53 Graf 11: Evalvacija izvedbe usposabljanja.............................................................................56 Poročilo obravnava 1. cikel usposabljanj v okviru projekta Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij - uKVIZ, ki so potekala od aprila 2009 do februarja 2011. Gre za usposabljanja, ki jih razvijamo in izvajamo v povezavi s projektom Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij - KVIZ. V poročilu je podrobneje predstavljena zasnova projekta, izhodišča in zasnova usposabljanj za samoevalvacijo in usposabljanja zunanjo evalvacijo. Ločeni poglavji sta namenjeni predstavitvi: • izvede usposabljanja za samoevalvacijo in usposabljanja za zunanjo evalvacijo • rezultatov spremljanja in evalvacije omenjenih programov usposabljanja • ugotovitev in priporočil za nadaljnje izvajanje usposabljanj. V program Usposabljanje za samoevalvacijo je bilo vključenih 73 vrtcev in šol oziroma 4164 udeležencev), v program Usposabljanje za zunanjo evalvacijo pa 32 vodstvenih in strokovnih delavcev. V obeh programih usposabljanja je bilo skupaj izpeljanih 583 dni oziroma 4664 ur usposabljanja. Več kot pregled v številkah pa pove tisto, kar kaže na uspešnost usposabljanja za samoevalvacijo in predvsem uvajanja procesa samoevalvacije v šole, vrtce in izboljšave na izbranih prioritetnih ciljih. Sprotna spremljava usposabljanja z razpravami in refleksijami, analiza poročil o vmesnih aktivnostih v šolah, vrtcih, pregled dokumentov, ki so nastajali v procesu uvajanja samoevalvacije in vsebina razprav na usposabljanjih je pokazala, da smo bili uspešni pri tem, da smo: • uspeli vzdrževati dinamiko priprave in oblikovanja vsebin, izvedbe usposabljanj ter načrtovanja in izvedbe vmesnih aktivnosti v šolah, vrtcih, • na usposabljanjih vzpostavili strokoven, odprt in sproščen odnos, ki je nedvomno vplival na kakovost izvedbe ter motivacijo za usposabljanje in samoevalvacijo, • skupaj in vsak zase iskali poti in načine uspešnega uvajanja samoevalvacije v šolo, vrtec, • se skupaj učili in krepili svoje znanje in spretnosti povezane s samoevalvacijo. Uspešni pa smo bili še bolj ali predvsem v tem, da analize dokumentov in vsebine razprav z udeleženci kažejo, da so timi z vsešolskim pristopom, vključevanjem večine ali vseh strokovnih delavcev, z osredotočenostjo na procese učenja in poučevanja ter s svojim pristopom k vodenju in usmerjanju uspeli vzpostaviti dobre temelje za trajnost samoevalvacije. Ce jih izpostavimo samo nekaj: • omogočanje vsem zaposlenim, da aktivno delajo in sodelujejo pri izboljšavah, • bolj sistematično spremljanje in vrednotenje sebe in šole, • spodbujanje izboljšav in razvojnega načrtovanja, • krepitev strokovnih razprav in spodbujanje izmenjave primerov dobre praks, • krepitev odgovornosti vseh za kakovost, • krepitev profesionalnega razvoja Prav tako uspešno lahko ocenimo izvedbo usposabljanja za zunanjo evalvacijo. Podatki kažejo, da so udeleženci pridobili novo znanje in spretnosti, ki ga potrebujejo, ko kot zunanji evalvatorji vstopajo v »sosednje« vrtce in šole. Za krepitev znanj in spretnosti smo poleg t.i. vmesnih aktivnosti, ki so jih udeleženci individualno ali skupinsko opravljali med posameznimi delavnicami, uporabljali raznolike metode in oblike dela, kot npr. učenje z razpravo, skupinsko in individualno analizo dokumentacije, igranje vlog, »učni sprehod«, strokovne razprave itd. Najpomembnejši del usposabljanja pa je biLa izvedba prvih pilotnih zunanjih evalvacij v vrtcih in šolah. Udeleženci so pripravili vse potrebno za obisk šole, vrtca, izvedli obisk, pripravili poročilo o zunanji evalvaciji in ga z vrtcem, šolo tudi uskladili. Ce povzamemo ključne ugotovitve, rezultati spremljave in evalvacije obeh usposabljanj kažejo: • obe usposabljanji sta bili v povprečju ocenjeno kot zelo dobri, ni zaznati pomembnejših odstopanj med udeleženci z različnih ravni izobraževanja • vsebine in gradiva usposabljanj so za udeležence zelo uporabna • zasnova usposabljanja s kombinacijo delavnic in vmesnih aktivnosti je primerna • uspešnost usposabljanja se kaže na več ravneh in sicer: - na ravni zadovoljstva udeležencev z izvedbo usposabljanja, - na ravni učenja, t.j. pridobljenih znanj in spretnosti udeležencev in - na ravni prenosa pridobljenih znanj in spretnosti v prakso V nadaljevanju pa bo vendarle potreben še razmislek in nadgradnja obeh usposabljanj, tako bomo morali: • ponovno opredeliti trajanje usposabljanj, • jasno opredeliti kriterije za vključitev v usposabljanje (predvsem usposabljanje za zunanjo evalvacijo] • načrtovati sprotne nadomestne aktivnosti, s katerimi bi lahko udeleženci nadomestili opravičeno odsotnost, • uskladiti vsebine usposabljanja za samoevalvacijo, usmeritev in gradiv z obstoječo prakso načrtovanja in poročanja v šolah, • skrbeti za trajnost spodbujanja, usmerjanja in podpore procesov samoevalvacije v šolah tudi po zaključenem usposabljanju (npr. dodatna usposabljanja za člane timov za samoevalvacijo, priporočila oziroma protokol za vodenje procesa samoevalvacije v šolah, priprava in dostopnost podpornih gradiv in usmeritev itd.] • predlagati možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za zunanje evalvatorje, ko zaključijo program Usposabljanja za zunanjo evalvacijo • predlagati sistem usposabljanja s pridobitvijo (in obnavljanjem] certifikata, kot pogoja za izvajanje zunanjih evalvacij v šolah. • usklajevati vsebine in potek usposabljanja za zunanjo evalvacijo z zasnovo modela samoevalvacije in razvojem sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v šolah. Kranj, september 2011 mag. Mateja Brejc Vodja projekta uKVIZ Ključne besede: kakovost v vzgoji in izobraževanju, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, samoevalvacija, zunanja evalvacija, usposabljanje II. USPOSABLJANJE ZA UVEDBO SISTEMA UGOTAVLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJ - uKVIZ Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru sredstev Evropskih socialnih skladov v obdobju od 2008 do 2014 sofinancira projekte, namenjene ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti vzgoj-no-izobraževalnega sistema ter razvijanju sistema kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij. Poleg izvedbe razvojno-raziskovalnega dela za ugotavljanje kakovosti vzgojno-izobra-ževalnega sistema z mednarodno primerljivimi instrumenti in mehanizmi je namen: • Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih Slika 1: Predstavitev projektov KVIZ in uKVIZ V skladu z razvijanjem sistema KVIZ (samoevalvacija, zunanja evalvacija in kazalniki kakovosti) je namen projekta uKVIZ usposobiti strokovne in vodstvene delavce za uvajanje samo-evalvacije in zunanje evalvacije v šole1. V projektu uKVIZ bo: • opredeljen program usposabljanja za uvajanje samoevalvacije in modela zunanje evalvacije v šole; • zasnovano in pilotno izpeljano usposabljanje za samoevalvacije in usposabljanje za uvajanje modela zunanje evalvacije v šole; • proučen in podan predlog pravnih, formalnih, institucionalnih in finančnih podlag, ki bi omogočile uvedbo sistema usposabljanja evalvatorjev v šolah in • podan predlog uvedbe sistema usposabljanja za samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo. Cilji usposabljanj: • krepiti zmožnosti učiteljev in šol za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti; • opolnomočiti udeležence usposabljanja za uvajanje procesov samoevalvacije in zunanje evalvacije v šole; • spodbujati proces samoevalvacije in uporabe podatkov za uvajanje sprememb in izboljšav v šolah in • spodbujati evalvacijsko kulturo v vzgoji in izobraževanju. Pri pripravi vsebinske zasnove in dinamike usposabljanj so upoštevana temeljna izhodišča za vzpostavitev nacionalnega sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju (Brejc in drugi 2008), zakonodaja in specifike slovenskega šolskega sistema ter delovanja šol. Tako so nekatera ključna izhodišča, ki so pri usposabljanjih upoštevana: • usmerjenost v procese učenja in poučevanja oziroma dosežke učencev, saj se kakovost v izobraževanju ne more spremeniti in izboljšati, če se ne spremeni v njegovem temelju, pri delu v razredu; • vsešolski pristop in prevzemanje odgovornosti vseh za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti; • kultura šole, ki je naklonjena učenju na vseh ravneh, uvajanju sprememb, nenehnenmu spremljanju in vrednotenju svojega dela, uporabi podatkov itd; • vloga sodelovalnega vodenja pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti in • krepitev zmožnosti oziroma usposobljenosti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na ravni učiteljev, šol in sistema. 1 V besedilu uporabljamo poimenovanja učenec, učitelj, šola in učiteljski zbor, pri čemer s poimenovanjem učenec označujemo otroka v vrtcu, učenca v osnovni šoli in dijaka srednje šole oziroma dijaškega doma, s poimenovanjem učitelj vzgojitelja v vrtcu oziroma dijaškem domu in učitelja v osnovni in srednji šoli, s poimenovanjem šola vrtec, osnovno in srednjo šolo in dijaški dom, s poimenovanjem učiteljski zbor pa vzgojiteljski zbor v vrtcu oziroma dijaškem domu in učiteljski zbor v osnovni 13 in srednji šoli. III. USPOSABLJANJE ZA SAMOEVALVACIJO - PORO»ILO O IZVEDBI 1. CIKLA 3.1 USPOSABLJANJE ZA SAMOEVALVACIJO Od aprila 2009 poteka izvedba programa USPOSABLJANJA ŠOL ZA SAMOEVALVACIJO. Slika 2: Model usposabljanja za samoevalvacijo Program usposabljanja je zasnovan skladno s procesi načrtovanja in samoevalvacije. Pri tem so upoštevane tudi značilnosti slovenskega šolskega sistema (stopnja razvoja sistema, usmerjenost v prakso in uporabnike, vodenje, spodbujanje, podpora, umestitev v obstoječe aktivnosti v šolah idr). Povezan je z vsakdanjo prakso in dejavnostmi na šolah, posebna vrednost programa je vsešolski pristop in neposredno uvajanje obravnavanih vsebin in pristopov v prakso. Načrtovanje Izvajanje in spremljanje Vrednotenje, poročanje in načrtovanje šolsko leto 2010/2011 šolsko leto 2011/2012 jul okt dec feb jul avg sep nov jan mar apr maj jun avg sep Tabela1: Potek načrtovanja in samoevalvacije 3.2 ZNANJA IN SPRETNOSTI UDELEŽENCEV USPOSABLJANJA Program usposabljanja omogoča udeležencem, da pridobijo osnovna znanja, spretnosti in zmožnosti za uvedbo procesov samoevalvacije v šolah: • sposobnost prepoznavanja, ugotavljanja in razvrščanja prioritet in določanja ciljev, povezanih z nenehnim izboljševanjem šol; • sposobnost priprave dolgoročnega načrta izboljšav v šoli; • razumevanje vloge in pomena vodenja za samoevalvacijo; • poznavanje koncepta nenehnih izboljšav in pomena krepitve zmožnosti v šoli; • sposobnost uporabe podatkov za odločanje o izboljšavah v šolah; • sposobnost priprave letnega poročila o izboljšavah v šoli (samoevalvacijskega poročila) na osnovi poznavanja pomembnih dosežkov šole, ovir za uvedbo izboljšav, odločanja o prioritetah za prihodnje leto itd.; • razumevanje vloge in sposobnost vključevanja različnih pomembnih deležnikov (učencev, staršev, učiteljev idr.) v proces samoevalvacije; • poznavanje in razumevanje vloge zunanje evalvacije pri procesu samoevalvacije idr. 3.3 IZVEDBA PROGRAMA IN UDELEŽENCI V okviru programa bo v 2 ciklih (2009-201 1 in 201 1 -2013) usposobljenih najmanj 3950 vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega in srednjega in višjega šolstva2. V dveh ciklih bo organiziranih po 7 enodnevnih delavnic in vmesnih aktivnosti v vrtcih in šolah. Cikel Cikel 1 (april 2009 - februar 2011) Cikel 2 (marec 2011 - marec 2013) Število delavnic Število vmesnih aktivnosti v šolah Število udeležencev 7 7 7 2060 7 1890 Tabela 2: Načrtovana izvedba programa usposabljanja in predvideno število udeležencev 2 V skladu z zakonom ima v okviru sistemov kakovosti poseben položaj področje višjega strokovnega šolstva. Ministrstvo, pristojno za področje višjega šolstva, je namreč Ministrstvo za šolstvo in šport, medtem ko v skladu z Zakonom o višjem strokovnem šolstvu (Ur. l. RS, št. 86/2004), področje kakovosti spada v okvir visokega šolstva. Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ki deluje na šoli, poleg opravljanja določenih nalog, povezanih z ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti, »[...] sodeluje s Svetom za evalvacijo Visokega šolstva [...] ter pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na Svetu za evalvacijo visokega šolstva in Komisiji za akreditacijo višješolskih študijskih programov« (15. člen). »Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela ocenjujejo visokošolski zavodi (samoevalvacija) in evalvacijski senat Sveta RS za visoko šolstvo (zunanja evalvacija)«, kot je določeno v 80. členu Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06). Ugotovitve poročil zunanje evalvacije in samoevalvacije se upoštevajo ob ponovni akreditaciji visokošolskih zavodov in njihovih programov. Skladno s projektno dokumentacijo vsak od 7 dni usposabljanja obsega: • neposredne kontaktne ure oziroma t.i. delavnico, ki jo za člane timov za samoevalvacijo (t. j. ravnatelja in 2 strokovna delavca) vodi Šola za ravnatelje, za učiteljske zbore pa timi za samoevalvacijo, • vmesne aktivnosti v šolah, ki vključujejo: - strokovne razprave v učiteljskih zborih, aktivih oziroma skupinah (npr. po starostnih obdobjih, triletjih ipd.) in - individualne vmesne aktivnosti, ki potekajo na ravni posameznih udeležencev. ŠOLA ZA RAVNATELJE J 7 delavnic in vmesnih M + aktivnosti TIM ZA SAMOEVALVACIJO (ravnatelj in 2 strokovna delavca) 7 delavnic * i/ in vmesnih aktivnosti U»ITELJSKI ZBOR 1 Slika 3: Potek usposabljanja za samoevalvacijo V prvem ciklu usposabljanja, od aprila 2009 do februarja 2011 je bilo v 10 skupinah vključenih 73 zavodov, od tega 14 vrtcev, 41 osnovnih in 18 srednjih šol in dijaških domov (glej seznam šol v prilogi). Šole so se v usposabljanje vključile na osnovi razpisa, ki je bil javno objavljen 4. 2. 2009. Na razpis se je prijavilo 154 šol, pri izboru za vključitev v 1. cikel usposabljanja so bili upoštevani različni kriteriji, kot npr. pokritost različnih ravni izobraževanja, regijska zastopanost, velikost in vrsta zavodov. Raven Min. Max. Povp. Vrtci 31 118 67 Osnovne šole 19 122 56 Srednje šole 12 80 50 Tabela 3: Velikost šol glede na število strokovnih delavcev Kot je razvidno iz Tabele 4 je biLo v usposabljanje vključenih skupaj 4164 udeležencev, od tega Le 1898 vseh 7 dni. Razlogi za neudeležbo na usposabljanjih, ki trajajo daljše časovno obdobje so, kot so navajali udeleženci: menjava delodajalca, bolniške in porodniške odsotnosti, upokojitve itd. Najmanj 5 dni je biLo na usposabljanju skupaj 2575 udeležencev. Št. dni usposabljanja Št. udeležencev 7 1898 6 409 5 268 4 411 3 371 2 342 1 465 Skupaj udeležencev 4164 Tabela 4: Udeležba na usposabljanjih Pregled udeležbe po posameznih dnevih usposabljanj pa pokaže, da je biLo na vsakem od 7 dni usposabljanja v povprečju prisotnih 2914 udeležencev (glej Priloga 1). V usposabljanje je biLo vključenih 227 članov timov za samoevalvacijo (od tega 73 ravnateljev in 154 strokovnih deLavcev) in 3937 čLanov učiteLjskih zborov.. Program usposabljanja Število skupin v programu Število zavodov Število udeležencev Število dni usposabljanj na udeleženca Število ur usposabljanj na udeleženca Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) 10 73 227 7 56 Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/vzgojiteljski zbori) 10 73 3937 7 56 Tabela 5: PregLed usposabjanj za samoevaLvacijo gLede na udeLežence Kot je razvidno iz TabeLe 6 je biLo v okviru programa usposabLjanja izpeLjanih skupaj 576 dni oziroma 4608 ur usposabLjanj. Program usposabljanja Število skupin v Število zavodov Število izvedenih dni Število izvedenih ur usposabljanj usposabljanj Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/vzgojiteljski zbori) 10 10 73 73 Skupaj 73* 503** 576 584 4024 4608 " po prvem, drugem in tretjem dnevu usposabljanja sta bili izpeljani še dodatni izvedbi za člane timov, ki se usposabljanja v načrtovanem terminu niso mogli udeležiti. '* 4 šole so usposabljanje zaključile po 5. delavnici. Tabela 6: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na število dni in ur izvedenih usposabljanj 3.4 TERMINSKA IZVEDBA PROGRAMA USPOSABLJANJA Usposabljanje je potekalo v 3 fazah, kot je razvidno iz Tabele 7. Št. dni usposabljanj v fazi Faza Trajanje faze Faza 1 27. 10. 2008 - 30. 9. 2009 1 Faza 2 1. 10. 2009 - 30. 4. 2010 3 Faza 3 1. 5. 2010 - 28. 2. 2011 3 Tabela 7: Izvedba usposabljanja po fazah Po vsaki zaključeni fazi so udeleženci prejeli potrdilo o udeležbi na usposabljanju, v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 64/04, 83/05 in 27/07) in sicer glede na število izvedenih delavnic oziroma ur trajanja delavnic. Faza St. točk Št. izdanih potrdil Faza 1 0,5 točk ( 1 dan) 3142 0,5 točk ( 1 dan) 382 Faza 2 1 točka (2 dni) 737 1,5 točk (3 dni) 2335 0,5 točk ( 1 dan) 369 Faza 3 1 točka (2 dni) 410 1,5 točk (3 dni) 2598 Skupaj izdanih potrdil 9973 Tabela 8 Število izdanih potrdil po fazah Dodaten pregled baze podatkov tudi kaže, da je vse tri faze usposabljanja v celoti opravilo 1898 udeležencev, vsaj dve fazi 678 udeležencev, eno fazo 1025 udeležencev. 565 udeležencev ni v celoti opravilo nobene od faz usposabljanja. V nadaljevanju (Tabela 9) je prikazan časovni potek izvedbe delavnic in vmesnih aktivnosti v 1. ciklu, po posameznih šolskih letih, za raven timov za samoevalvacijo in za raven učiteljskih zborov. SOLSKO LETO 2008/09 USPOSABLJANJE UDELEŽENCI KRAJ TERMIN IZVAJALCI DELAVNICA 1 tim za Brdo pri Kranju 20. 3. 2009 Skupini 11 in 12 Šola za Določanje prioritet in ciljev (učenje in poučevanje) samoevalvacijo (TIM) 23. 3. 2009 Skupini 13 in 14 ravnatelje (šR) 24. 3. 2009 Skupina 15 8. 4. 2009 Skupini 16 in 17 9. 4. 2009 Skupini 18 in 19 10. 4. 2009 Skupina 10 Delavnica 1 in vmesna aktivnost 1 učiteljski zbor šola mar.-sep. 2009 TIM DELAVNICA 2 tim za Brdo pri Kranju 21. 9. 2009 Skupini 11 in 12 Šola za Načrtovanje izboljšav in samoevalvacijo 22. 9. 2009 Skupini 13 in 14 ravnatelje (šR) samoevalvacije 23. 9. 2009 Skupina 15 5. 10. 2009 Skupini 16 in 17 6. 10. 2009 Skupini 18 in 19 7. 10. 2009 Skupina 10 Delavnica 2 in vmesna aktivnost 2 učiteljski zbor šola sep.-nov. 2009 TIM SOLSKO LETO 2009/10 USPOSABLJANJE UDELEŽENCI KRAJ TERMIN IZVAJALCI DELAVNICA 3 tim za Brdo pri Kranju 18. 1 1 2009 Skupini 1 in 2 Šola za Spremljanje izboljšav samoevalvacijo (TIM) 19. 1 1. 2009 Skupini 3 in 4 ravnatelje (šR) 20. 11. 2009 Skupina 5 1. 12. 2009 Skupini 6 in 7 2. 12. 2009 Skupini 8 in 9 3. 12. 2009 Skupina 10 Delavnica 3 in vmesna aktivnost 3 učiteljski zbor šola nov. 2009-feb. 2010 TIM USPOSABLJANJE UDELEŽENCI KRAJ TERMIN IZVAJALCI DELAVNICA 4 tim za Brdo pri Kranju 2.2.2010 Skupini 1 in 2 Šola za Vloga vodenja in deležniki v samoevalvacijo (TIM) 3. 2 2010 Skupini 3 in 4 ravnatelje (šR) samoevalvaciji 4. 2. 2010 Skupina 5 8. 3. 2010 Skupini 6 in 7 9. 3. 2010 Skupini 8 in 9 10. 3. 2010 Skupina 10 Delavnica 4 in vmesna aktivnost 4 učiteljski zbor šola feb.-apr. 2010 TIM USPOSABLJANJE UDELEŽENCI KRAJ TERMIN IZVAJALCI DELAVNICA 5 tim za Brdo pri Kranju Analiza in refleksija kot samoevalvacijo temelj samoevalvacije (TIM) 6.4.2010 Skupini 1 in 2 Šola za ravnatelje (šR) 1. 4. 2010 Skupini 3 in 4 2. 4. 2010 Skupina 5 13. 5. 2010 Skupini 6 in 7 17. 5. 2010 Skupini 8 in 9 17. 5. 2010 Skupina 10 Delavnica 5 in vmesna aktivnost 5 učiteljski zbor šola apr.-sep. 2010 TIM ŠOLSKO LETO 2010/11 USPOSABLJANJE UDELEŽENCI KRAJ TERMIN IZVAJALCI DELAVNICA 6 tim za Brdo pri Kranju Poročanje in dolgoročnejše samoevalvacijo načrtovanje izboljšav in (TIM) samoevalvacije 21.9.2010 Skupini 1 in 2 Šola za ravnatelje (šR) 22. 9. 2010 Skupini 3 in 4 23. 9. 2010 Skupina 5 28. 9. 2010 Skupini 6 in 7 29. 9. 2010 Skupini 8 in 9 30. 9. 2010 Skupina 10 Delavnica 6 in vmesna aktivnost 6 učiteljski zbor šola sep.-dec. 2010 TIM USPOSABLJANJE UDELEŽENCI KRAJ TERMIN IZVAJALCI DELAVNICA 7 tim za Brdo pri Kranju Model samoevalvacije samoevalvacijo na ravni šole (TIM) 1.12.2010 Skupini 1 in 2 Šola za ravnatelje (šR) 2. 12. 2010 Skupini 3 in 4 3. 12. 2010 Skupina 5 6. 12. 2010 Skupini 6 in 7 7. 12. 2010 Skupini 8 in 9 8. 12. 2010 Skupina 10 Delavnica 7 in vmesna aktivnost 7 učiteljski zbor šola dec. 2010-feb. 2011 TIM Tabela 9 Delavnice in vmesne aktivnosti 3.5 VSEBINE DELAVNIC IN VMESNIH AKTIVNOSTI Vsebine delavnic so zasnovane tako, da sledijo fazam v procesu načrtovanja in samoevalvacije. Tako so bile na usposabljanju obravnavane naslednje vsebine: VSEBINA Trajanje faze Določenje prioritet in ciljev (učenje in poučevanje, dosežki učencev) 27. 10. 2008 - 30. 9. 2009 Načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 21. 9. - 7. 10. 2009 18. 11. - 3. 12. 2009 Spremljanje izboljšav Vloga vodenja in deležniki v samoevalvaciji 2. 2. - 10. 3. 2010 Analiza in refleksija kot temelj samoevalvacije 6. 4. - 17. 5. 2010 21. 9. - 30. 9. 2010 Poročanje in dolgoročnejše načrtovanje izboljšav in samoevalvacije Model samoevalvacije na ravni šole 1. 12. - 8. 12. 2010 Tabela 10: Vsebina delavnic in vmesnih aktivnosti Z vmesnimi aktivnostmi so udeleženci proces samoevalvacije po korakih uvajali v dejavnost na ravni šole in učitelja. Tako so tim za samoevalvacijo in učiteljski zbor npr. sodelovali pri določanju prioritetnih ciljev in pripravi načrtov izboljšav na ravni šole, aktivov oziroma skupin ter pripravili individualne načrte, izvajali in spremljali načrtovane dejavnosti, sodelovali v vodenih strokovnih razpravah, reflektirali in poročali o svojem delu in izboljšavah, sooblikovali model samoevalvacije na ravni šole itd. 3.6 METODE IN OBLIKE DELA Program usposabljanja je neposredno povezan z dejavnostmi na šolah, zato so prevladujoči načini dela z udeleženci sodelovalno delo v manjših skupinah, frontalna oblika z razpravo, predhodna priprava na delavnice, igra vlog, problemsko učenje, neposredno uvajanje procesa v prakso, sprotno spremljanje in vrednotenje, spodbujanje kritično-analitičnega vrednotenja, kritično prijateljevanje oziroma vzajemno svetovanje itd. 3.7 USPOSABLJANJE TIMOV ZA SAMOEVALVACIJO Usposabljanja timov za samoevalvacijo so potekala v skupinah od 15 do 27 udeležencev, vodila jih je Šola za ravnatelje. Iz vsake šole so se usposabljanja udeležili ravnatelj in dva strokovna delavca, ki sestavljajo t.i. tim za samoevalvacijo. Št. zavodov Št. skupin Št. ravnateljev Št. strok. delavcev Skupaj deležencev Vrtci 14 2 14 28 42 Osnovne šole 41 6 41 87 128 Srednje šole 18 2 18 39 57 SKUPAJ 73 10 73 154 227 Tabela 11: Pregled usposabljanj timov za samoevalvacijo V času od aprila 2009 do decembra 2010 je bilo izpeljanih 70 delavnic in 3 dodatne ponovitve, skupaj 73 delavnic oziroma 584 ur usposabljanja timov za samoevalvacijo. Obravnavane vsebine so podrobneje prikazane v Tabeli 12. Dan Aktivnost Vsebine 1 DELAVNICA • Uvod v usposabljanje • Dosežki otrok/učencev/dijakov • Cilji in prioritetne naloge vrtca/šole/dijaškega doma • Določanje prioritetnih ciljev in dejavnosti za doseganje le-teh VMESNA AKTIVNOST • Cilji in prioritetne naloge vrtca/šole/dijaškega doma • Od prioritetnih ciljev do dejavnosti za doseganje le-teh 2 DELAVNICA • Načrtovanje izboljšavvšolah • Spremljanje prioritetnih ciljev VMESNA AKTIVNOST • Predstavitev načrta izboljšav na ravni šol • Spremljanje prioritetnih ciljev 3 DELAVNICA • Načrtovanje spremljave in vrednotenja prioritetnih ciljev • Načini in metode zbiranja podatkov VMESNA AKTIVNOST • Načrtovanje spremljave in izvajanje izboljšav na ravni šole 4 DELAVNICA • Prednosti in omejitve samoevalvacije • Spodbujanje kulture samoevalvacije v šoli • Vodenje samoevalvacije z vidika različnih vlog VMESNA AKTIVNOST • Prednosti in omejitve samoevalvacije • Koristi samoevalvacije in vloge različnih deležnikov v procesu samoevalvacije 5 DELAVNICA • Ovrednotenje načrtovanja izboljšav • Refleksija in poročanje • Dolgoročno načrtovanje izboljšav VMESNA AKTIVNOST • Priprava na poročanje - samoevalvacijsko poročilo • Obravnava samoevalvacijskega poročila in nadaljnje načrtovanje izboljšav 6 DELAVNICA • Refleksija in poročanje v praksi • Analiza in ovrednotenje samoevalvacijskih poročil 2009/10 • Sodelovanje z deležniki in poročanje deležnikom • 3-letno načrtovanje izboljšav VMESNA AKTIVNOST • 3-letno načrtovanje izboljšav • Vključevanje deležnikovv proces samoevalvacije • Spremljanje v procesu samoevalvacije 7 DELAVNICA • Opredelitev samoevalvacije na ravni šole • Dejavniki trajnosti samoevalvacije v šoli • Evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo VMESNA AKTIVNOST • Opredelitev samoevalvacije na ravni šole • Evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo Tabela 12: Pregled vsebin usposabljanj timov za samoevalvacijo 3.8 USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV V ŠOLAH Usposabljanja v šolah so bila namenjena neposrednemu uvajanju obravnavanih vsebin in pristopov v prakso. Vodili so jih timi za samoevalvacijo, ki so vsebine in pristope usposabljanj v Šoli za ravnatelje prenašali v svojo šolo in tako skupaj s člani učiteljskega zbora uvajali in izvajali proces samoevalvacije. Sestavljena so bila iz: • delavnic za učiteljske zbore, • strokovnih razprav po aktivih oziroma skupinah (npr. po starostnih obdobjih, triletjih ipd.) in • individualnih aktivnosti na ravni posameznih učiteljev (npr. načrtovanje izboljšave, uvajanje, spremljanje in vrednotenje izbojšave, refeksija/poročanje, ...). Št. zavodov Št. skupin Št. članov učiteljskih zborov Vrtci 14 2 896 Osnovne šole 41 6 2205 Srednje šole 18 2 836 SKUPAJ 73 10 3937 Tabela 13: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov V času od aprila 2009 do februarja 2011 je bilo v šolah izpeljanih 503 delavnic (4 šole so izvedle samo 5 delavnic) in vmesnih aktivnosti oziroma 4024 ur usposabljanja članov učiteljskih zborov. Obravnavane vsebine so podrobneje prikazane v Tabeli 14. Dan Aktivnost Vsebine 1 DELAVNICA • Cilji in prioritetne naloge vrtca/šole/dijaškega doma • Od prioritetnih ciljev do dejavnosti za doseganje le-teh VMESNA AKTIVNOST • Razprava o ciljih in pripritetnih naloga na ravni aktivov, skupin in posameznikov • Določanje dejavnosti za doseganje zastavljenih ciljev 2 DELAVNICA • Predstavitev načrta izboljšav na ravni šole • Oblikovanje strategij za doseganje prioritetnih ciljev • Predstavitevspremljanja prioritetnih ciljev • Določanje meril VMESNA AKTIVNOST • Priprava na sodelovanje na delavnici • Priprava načrta izboljšav na ravni aktiva/skupine • Priprava načrta izboljšav na ravni učitelja/vzgojitelja • Individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 3 DELAVNICA • Načrtovanje spremljave in izvajanje izboljšav na ravni šole VMESNA AKTIVNOST • Priprava na sodelovanje na delavnici • Spremljava uvajanja izboljšav na ravni aktiva/skupine in na ravni posameznika • Zapis načrta spremljave • Individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 4 DELAVNICA • Prednosti in omejitve samoevalvacije • Koristi samoevalvacije in vloge različnih deležnikovv procesu samoevalvacije VMESNA AKTIVNOST • Priprava na sodelovanje na delavnici • Razmislek o ukrepih za krepitev prednosti in odpravljanje omejitevtervlogi in nalogah posameznika pri učinkovitem uvajanju procesa samoevalvacije • Individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 5 DELAVNICA • Priprava na poročanje - samoevalvacijsko poročilo • Obravnava samoevalvacijskega poročila in nadaljnje načrtovanje izboljšav VMESNA AKTIVNOST • Priprava na sodelovanje na delavnici • Priprava refleksije o poteku samoevalvacije in rezultatih • Priprava 3-letnega načrta izboljšav • Individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 6 DELAVNICA • 3-letno načrtovanje izboljšav • Vključevanje deležnikovv proces samoevalvacije • Spremljanje v procesu samoevalvacije VMESNA AKTIVNOST • Priprava na sodelovanje na delavnici • Individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 7 DELAVNICA • Opredelitev samoevalvacije na ravni šole • Evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo VMESNA AKTIVNOST • Priprava na sodelovanje na delavnici • Individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda Tabela 14: Pregled vsebin delavnic usposabljanj za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov 3.9 SPREMLJANJE IN EVALVACIJA USPOSABLJANJA ZA SAMOEVALVACIJO V času izvajanja 1. cikla je potekalo spremljanje in evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo in sicer: • sprotno spremljanje v času izvajanja usposabljanja, • evalvacija po zaključenem ciklu usposabljanja. Za pridobivanje podatkov so bile uporabljene naslednje metode: • analiza dokumentov, t.j. strukturiranih poročil o usposabljanjih in vmesnih aktivnostih v šolah, • anketni vprašalnik za udeležence usposabljanj Poročila o vmesnih aktivnostih Za namen poročanja o vmesnih aktivnostih so biLi pripravljeni osnutki poročil, ki so jih po izvedbi vsake od 7 delavnic in vmesnih aktivnosti pripravili člani timov za samoevalvacijo. Zahtevnost priprave in izvedbe delavnic na šoli, uporabnost vsebine usposabljanj za time in gradiv, ki so jih na usposabljanjih prejeli ter motiviranost članov učiteljskega zbora so timi v poročilu ocenjevali na Lestvici od 1 (nezahtevno, neuporabno, nemotivirani) do 5 (zelo zahtevno, zelo uporabno, zelo motivirani). Povprečne ocene so v nadaljevanju kategorizirane v enako široke razrede, pri čemer vsaka od kategorij predstavlja določen nagib povprečja v odnosu do obravnavane teme in sicer: Zahtevnost Uporabnost Motiviranost 1,0 - 1,7 Nezahtevno Neuporabno Nemotivirani 1,8 - 2,5 Večinoma nezahtevno Večinoma neuporabno Večinoma nemotivirani 2,6 - 3,3 Srednje zahtevno Srednje uporabno Srednje motivirani 3,4 - 4,1 Zahtevno Uporabno Motivirani 4,2 - 5,0 Zelo zahtevno Zelo uporabno Visoko motivirani Standardizirana oblika spremljanja je biLa uporabljena pri vseh poročilih z izjemo prvega, kjer je biLa uporabljena opisna oblika odgovorov, zato zaradi natančnosti rezultatov prvo poročila v primerjavo ni vključeno. V opredeljenih rokih za oddajo poročil je biLo v povprečju oddanih 59 oz. 80 % poročiL. V poročiLih so timi poročaLi tudi o vsebinah strokovnih razprav z učiteLjskim zborom, ki niso predmet tega poročiLa in so podrobneje obravnavane v anaLizah poročiL o posamezni vmesni aktivnosti v šoLah. Anketni vprašalniki Po končanem 1. cikLu je biLa izvedena anketa z namenom evaLvacije ceLotnega usposabLjanja za samoevaLvacijo. Trije razLični anketni vprašaLniki so biLi posredovani nasLednjim skupinam anketirancev: • 71 ravnateLjem šoL, vkLjučenih v usposabLjanje za samoevaLvacijo, • 141 drugim čLanom timov za samoevaLvacijo vseh šoL, vkLjučenih v usposabLjanje in • 1024 čLanom učiteLjskih zborov vseh 73 šoL, vkLjučenih v usposabLjanje. Vzorec učiteLjev je biL izbran tako, da je anketni vprašaLnik izpoLniL vsak tretji učiteLj po abecednem seznamu priimkov v vsaki šoLi, ki je sodeLovaL na usposabLjanju za samoevaLvacijo in pri uvajanju procesa samoevaLvacije v šoLah. Od 71 zavodov vkLjučenih v anketiranje, je anketne vprašaLnike vrniLo 68 (95,7,1 %) zavodov, od tega od 64 (87,7 %) ravnateLjev, 133 (95,7 %) drugih čLanov tima in 965 (94,2 %) čLanov učiteLjskih zborov. Vrtci OŠ SŠ n ravnatelji 11 39 14 64 strokovni delavci 25 79 29 133 učiteljski zbor 217 549 199 965 Tabela 15: ŠteviLo izpoLnjenih anketnih vprašaLnikovpo stopnjah izobraževanja Timi za samoevalvacijo so ocenjevali obe obliki izvedbe usposabljanja (za time in za člane učiteljskih zborov), medtem ko so učiteljski zbori ocenjevali le izvedbo usposabljanj v šoli. Obe spremenljivki sta bili sestavljeni iz več enakih postavk, z enako mersko lestvico od 1 (zelo slabo) do 6 (odlično). Povprečne ocene so kategorizirane v enako široke skupine, pri čemer vsaka od kategorij predstavlja določen nagib povprečja v odnosu do obravnavane teme in sicer: 1,0 - 1,9 Zelo slaba 2,0 - 2,9 Slabša 3,0 - 3,9 Dobra 4,0 - 4,9 Prav dobra 5,0 - 6,0 Odlična V nadaljevanju so prikazani rezultati spremljave in evalvacije 1. cikla usposabljanja za samoevalvacijo. 3.9.1 Ocena usposabljanja timov za samoevalvacijo 3.9.1.1 Izvedba usposabljanj Splošna ocena usposabljanja timov za samoevalvacijo je bila po končanem usposabljanju preverjena z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali ravnatelji in strokovni delavci, člani timov za samoevalvacijo. Na lestvici od 1 do 6 so ocenili naslednje vidike: a Splošna ocena usposabljanja b Obveščanje timov c Časovna razporeditev usposabljanj d Sodelovanje timov na usposabljanju (odzivnost, izmenjava izkušenj itd.) e Uporabnost vsebin za uvajanje procesa samoevalvacije v šoli, vrtcu f Priprava na izvedbo delavnic na šoli, vrtcu Kot je razvidno iz Tabele 16, obe skupini (ravnatelji in strokovni delavci) ocenjujeta izvedbo usposabljanj kot odlično, z manjšimi razlikami. Splošna ocena usposabljanja pri strokovnih delavcih je 5,02, pri ravnateljih 5,19. Ta značilnost se ponavlja pri večini preostalih postavk, saj so povprečja ocen ravnateljev višja, razen pri drugi postavki - obveščanje timov. Pri ravnateljih vse ocene presegajo mejno vrednost odličnosti 5,0, medtem ko so pri strokovnih delavcih te ocene nižje in se vrtijo okoli te mejne vrednosti. Pomembnih razlik med skupinama ni. Najvišje je ocenjeno »Obveščanje timov« in »Sodelovanje timov na usposabljanju«, posebej nizko ocenjenih elementov ni mogoče izpostavit. Najnižjo oceno podajajo timi pri »Uporabnosti vsebin za uvajanje procesa samoevalvacije v šoli, vrtcu«. Primerjava med ravnmi izobraževanja kaže na večjo raznolikost ocen. Ocene ravnateljev srednjih šol so nekoliko boljše od ostalih ravni. Pri strokovnih delavcih se pri izvedbo usposabljanj pojavi padanje ocen po ravneh izobraževanja, z rahlimi odstopanji. Zelo slabo Odlično 1 2 3 4 5 6 Arit. sred. Vrtci OŠ SŠ 62 RAVNATELJI a 6,5 6,5 48,4 38,7 5,19 5,00 5,03 5,85 b 6,5 32,3 61,3 5,55 5,60 5,46 5,77 c 1,7 11,7 53,3 33,3 5,18 5,40 5,19 5,00 d 3,2 9,7 41,9 45,2 5,29 5,20 5,23 5,54 e 1,6 16,1 37,1 45,2 5,24 5,20 5,21 5,38 f 4,8 12,9 43,5 38,7 5,16 5,00 5,10 5,46 133 STROKOVNI DELAVCI (TIMI) a 4,5 15,9 53,0 26,5 5,02 5,20 4,90 5,17 b 2,3 4,5 26,3 66,9 5,58 5,52 5,63 5,48 c 1,5 3,0 21,2 43,2 31,1 4,99 5,24 5,09 4,50 d 0,8 1,5 3,0 11,3 43,6 39,8 5,15 5,20 5,16 5,07 e 0,8 1,5 4,5 18,0 42,1 33,1 4,98 5,24 4,96 4,83 f 1,5 4,5 17,4 44,7 31,8 5,01 5,16 4,94 5,07 Tabela 16: Izvedba usposabljanj timov 3.9.1.2 Metode in oblike dela Z anketnim vprašalnikom je bila preverjena tudi splošna ocene metod in oblik dela pri usposabljanju timov za samoevalvacijo, in sicer: Frontalne predstavitve na usposabljanjih (predavanja) Delo v skupinah udeležencev iz različnih šol, vrtcev Delo v skupinah udeležencev iz istih šol, vrtcev (timi) Analiza dokumentov (načrt izboljšav, samoevalvacijsko poročilo) Priprava poročil o vmesnih aktivnostih kot oblika spremljave usposabljanja Večino uporabljenih metod in oblik dela tako ravnatelji kot strokovni delavci ocenjujejo kot odlično, najbolje jih ocenjujejo ravnatelji srednjih šol. Kot zelo dobro ocenjujejo analizo različnih dokumentov in sprotno pripravo poročil o izvedbi delavnic v šolah. e Zelo slabo Odlično Arit. Vrtci OŠ 1 2 3 4 5 6 sred. SŠ RAVNATELJI 3.2 3.3 1,6 3,2 9,7 11,3 8,2 21,3 17,7 40,3 37.1 45,9 49.2 53,2 46.8 51,6 42,6 27.9 25,8 5,31 5,40 5,28 5,03 5,02 5,50 5,50 5,40 4,60 4,90 5,15 5,26 5,26 5,05 4,92 STROKOVNI DELAVCI (TIMI) 2,3 0,8 3,0 2,3 0,8 5,3 4,5 15,9 17,3 9,0 29,3 19,5 43,9 48,9 49,6 44,4 51,1 37,1 30,8 39,8 18,8 23,3 5,15 5,06 5,26 4,72 4,89 5,21 5,28 5,32 4,96 5,32 5,09 5,01 5,25 4,62 4,78 Tabela 17: Metode in oblike dela e e 3.9.1.3 Predavatelji Šole za ravnatelje Ocena predavateljev Šole za ravnatelje pri usposabljanju timov za samoevalvacijo je bila sestavljena iz naslednjih postavk, ki so jih ravnatelji in strokovni delavci, člani timov ocenjevali v anketnem vprašalniku: a Splošna ocena predavateljev b Poznavanje področja samoevalvacije c Prilagajanje dela udeležencem glede na nivo izobraževanja d Spodbujanje timov za vodenje delavnic in uvajanje samoevalvacije v šoli, vrtcu e Usmerjanje dejavnosti timov f Odnos do udeležencev g Dostopnost izvajalcev za vprašanja in nasvete Ocena predavateljev daje splošno odlične rezultate, še posebej pri odnosu do udeležencev in dostopnosti za vprašanja in nasvete. Uspešnost usposabljanja timov za samoevalvacijo lahko ocenimo tudi z zahtevnostjo priprave timov za samoevalvacijo na izvedbo delavnic v šolah, zahtevnostjo same izvedbe delavnic in z uporavbostjo vsebin in pripravljenih gradiv. Po vsaki delavnici so timi za samoevalvacijo pripravili poročilo, v katerem so navedene vidike ocenili. V nadaljevanju so prikazani rezultati analize poročil. Zelo slabo Odlično Arit. Vrtci OŠ 1 2 3 4 5 6 sred. SS RAVNATELJI 4,8 4,8 4,8 6.5 1.6 11,3 8,1 12,9 8,1 8,1 1,6 3,2 29.0 37.1 33,9 38,7 35,5 12,9 14,5 59,7 50,0 48,4 48.4 50,0 85.5 80.6 5,48 5,32 5,26 5,31 5,29 5,84 5,74 5,50 5,60 5,20 5,50 5,50 5,90 5,80 5,38 5,15 5,23 5,21 5,18 5,82 5,77 STROKOVNI DELAVCI (TIMI) 0,8 2,3 2,3 3,8 4,5 0,8 8,3 12,8 15.2 11.3 23,5 2,3 5,3 44,4 42,1 47.0 42.1 39,4 14,3 22,7 46,6 42,9 35.6 42,9 31,8 82.7 71,2 5,37 5,26 5,16 5,24 4,96 5,79 5,64 5,48 5,48 5,52 5,48 5,36 5,76 5,64 5,27 5,15 5,12 5,20 4,87 5,84 5,60 Tabela 18: Predavatelji ŠR 3.9.1.4 Zahtevnost priprave timov za samoevalvacijo na izvedbo delavnic v šoli Izvedbo delavnic z učiteljskimi zbori, ki potekajo v okviru usposabljanja za samoevalvacijo, terjajo od tima vnaprejšnjo priprava za vodenje, znanja in spretnosti za moderiranje strokovnih razprav, usklajevanje različnih mnenj na nivoju šole, znanja in spretnosti za motiviranje sodelavcev itd. 2. delavnice Načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 2,92 3. delavnice Spremljanje izboljšav 3,22 4. delavnice Vloga vodenja in deležniki v samoevalvaciji 2,73 5. delavnice Analiza in refleksija kot temelj samoevalvacije 3,59 6. delavnice Poročanje in dolgoročnejše načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 2,95 7. delavnice Model samoevalvacije na ravni šole 2,73 Skupno povp. 3,02 Tabela 19: Zahtevnost priprave na izvedbo delavnice Iz tabele 19 je razvidno, da timi ocenjujejo pripravo na izvedbo delavnic kot srednje zahtevno, skupno povprečje je 3,02, razen pri 5. delavnici, kjer je bila priprava bolj zahtevna (3,59). Razlika v zahtevnosti priprave na izvedbo delavnic med posameznimi ravnmi izobraževanja se kaže pri 2. delavnici (glej graf 1). Graf 1: Zahtevnost priprave za izvedbo delavnice po ravneh Kljub ne izrazito značilnim razlikam v zahtevnosti priprave na izvedbo delavnic, potek linearne trendne črte pokaže razlike glede na raven izobraževanja. Zahtevnost priprave na izvedbo delavnic pri vrtcih narašča, medtem ko npr pri srednjih šolah pada. Graf 2: Linearna trendna črta zahtevnosti priprave po ravneh Pregled zahtevnosti priprave na izvedbo usposabljanja za samoevalvacijo kaže, da je celotna zahtevnost priprave zelo blizu srednji mejni vrednosti. Ključna momenta zahtevnosti se pojavita pri 3. in 5. delavnici, kjer se zahtevnost dvigne precej nad povprečjem. Ce podatke utežimo tako, kot da bi bile vse tri ravni enako številčne, se najbolj spremeni povprečje za 2. delavnico. Zahtevnost 2. delavnice se dvigne in precej približa 3., kar jo uvrsti med zahtevnejše delavnice. 4,20 4,00 3,80 3,60 3.40 3,20 3,00 2,80 2,60 2. delavnice 3. delavnice 4. delavnice 5. delavnice 6. delavnice 7. delavnice Graf 3: Utežena povprečja zahtevnosti priprave Podrobnejši pregled poročil timov kaže, da so višjo zahtevnost priprave na 3. delavnico pojasnili z naslednjimi razlagami: • Potrebno je osmisliti načrt spremljanja skozi besede, ki so razumljive ciljni populaciji, začenši s pomenom zbiranja podatkov, načini, metodami do načrtovanja spremljanja na delovnem listu 9. (VRTEC) • Na začetku so bile dejavnosti izbrane preveč široko. (OŠ) • Delo samo je zahtevno, vendar pa je precej olajšano zaradi predhodnih izkušenj. (SŠ) 5. delavnico ocenjujejo kot najbolj zahtevno ne glede na raven izobraževanja. Ta delavnica je terjala konkretizacijo dotedanjega dela v obliki zapisa, ki ga predstavlja samoevalvacijsko poročilo na ravni šole ter vnovičnemu načrtovanju samoevalvacijskega procesa za daljše časovno obdobje. Timi, ki se jim priprava na izvedbo 5. delavnice večinoma ni zdela zahtevna, so ohranili iste cilje izboljšav ali povzeli odločitve o usmeritvah za prvo leto samoevalvacije. Kot poročajo posamezni timi, so »največ težav imeli pri dolgoročnem načrtovanju, ne pri izboru ciljev, ampak pri določanju strategije in dejavnosti.« in »upoštevati smo morali realne zmožnosti zavoda in motivacijo pedagoškega kadra«. Višjo oceno zahtevnosti pa pojasnjujejo z naslednjimi zapisi: • Pred začetkom novega šolskega leta so nekateri učitelji pozabili na delo oz. smo jih morali več motivirati • Tim je imel zelo velike težave s pripravo samoevalvacijskega poročila. Že v sredini šolskega leta smo opazili, da je izbor naših dejavnosti preširok • Kot tim smo videle kar nekaj težav, predvsem pri dolgoročnem načrtovanju. S takšnimi oblikami načrtovanja nimamo izkušenj pa tudi za kolektiv je bilo iskanje dejavnosti in meril za triletno obdobje preobsežno. 3.9.1.5 Zahtevnost izvedbe delavnic v šoli S sprotno spremljavo v času izvajanja usposabljanja [poročila] je bila ocenjena tudi zahtevnost izvedbe delavnic v šolah. Timi ocenjujejo, da je bila izvedba 3. in 5. delavnice bolj zahtevna [podobni rezultati se kažejo pri oceni zahtevnosti priprave na delavnici], izvedba ostalih pa srednje zahtevna. Tudi skupno povprečje izvedbe vseh delavnic kaže na srednjo zahtevnost (3,29). 2. delavnice Načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 3,29 3. delavnice Spremljanje izboljšav 3,41 4. delavnice Vloga vodenja in deležniki v samoevalvaciji 3,07 5. delavnice Analiza in refleksija kot temelj samoevalvacije 3,92 6. delavnice Poročanje in dolgoročnejše načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 2,96 7. delavnice Model samoevalvacije na ravni šole 3,09 Skupno povp. 3,29 Tabela 20: Zahtevnost izvedbe delavnice Značilne razlike med ravnmi v zahtevnosti izvedbe delavnice se pokažejo le pri 2. delavnici. Glede na vsa povprečja zahtevnosti izvedbe najbolj izstopa prav 5. delavnica (3,92) na temo Analiza in refleksija kot temelj samoevalvacije, ki pri vrtcih dosega vrednost 4,18, kar je na meji z zelo zahtevno stopnjo izvedbe. Graf 4 Zahtevnost izvedbe delavnice po ravneh Kljub ostalim ne značilnim razlikam v povprečjih zahtevnosti izvedbe delavnic med posameznimi ravnmi izobraževanja, je nakazan trend v gibanju ocene zahtevnosti. Vrtci so občutili očitno rast zahtevnosti, srednje šole pa obratno [enako kot pri oceni zahtevnosti priprave na izvebo delavnic]. Graf 5: Linearna trendna črta zahtevnosti izvedbe po ravneh V 2. delavnici , kjer so bile značilne razlike ugotovimo, da je Predstavitev Načrta izboljšav na ravni zavoda in Predstavitev spremljanja prioritetnih ciljev v povprečju ocenjena kot srednje zahtevna, medtem ko sta Oblikovanje strategij za doseganje prioritetnih ciljev in Določanje meril bila ocenjena kot bolj zahtevna. Pri vsaki od postavk nastopi dvig ocene zahtevnosti z višanjem nivoja izobraževanja. Zahtevnost posameznih vsebin 3. delavnice Predstavitev Načrta izboljšav na ravni zavoda Oblikovanje strategij za doseganje prioritetnih ciljev Predstavitev spremljanja prioritetnih ciljev Določanje meril Vrtec 2,14 2,86 2,43 3,31 Osnovna šola 3,00 3,46 2,97 3,86 Srednja šola 3,21 3,93 3,54 4,29 Skupaj 2,86 3,43 2,97 3,84 Tabela 21: Zahtevnost izvedbe 2. delavnice po ravneh Izvedba je bila srednje in manj zahtevna timom, katerih predhodno oblikovan predlog je bil potrjen s strani učiteljskih zborov in je bilo zato usklajevanja manj ali to pojasnjujejo s predhodnimi izkušnjami take oblike dela. Preostali so za višje ocene zahtevnosti podajali naslednja pojasnila: • Pri Oblikovanju strategij so to zamenjevali z vrednoto ali ciljem neposredno in hkrati imeli problem formulacije. • Pri Določanju meril pa Pomisleki o tem, da gre za nadzor zaposlenih kot ocenjevanje otrok v šoli; težko sprejemali merila, ki zahteva jo več aktivnosti (opazovanje, zapis pogovora ...) in razhajanja pri izbiri. Na 5. delavnici vse dejavnosti v povprečju ocenjujejo kot zahtevne, pri tem da se zahtevnost stopnjuje po fazah delavnice. Zahtevnejše za izvedbo delavnice dolgoročnega načrtovanja se kaže predvsem na nivoju vrtcev in osnovnega šolstva, kjer pride do preskoka v višji razred zahtevnosti. Pri srednjih šolah pa se zahtevnost izvedbe drži približno istega razreda skozi vse delavnice . Primerjava po nivojih izobraževanja pa postavi srednje šole med tiste, ki ocenjujejo pripravo na poročanje med srednje zahtevne naloge, vrtce pa v zadnjih dveh točkah med zelo zahtevne naloge. Tak trend zniževanja zahtevnosti po nivojih, vendar manj očiten, je tudi pri ostalih ocenah zahtevnosti nalog. Zahtevnost posameznih vsebin 5. delavnice VRTEC OŠ SŠ SKUPAJ Zahtevnost priprave na poročanje 3,8 3,6 3,3 3,6 Zahtevnost obravnave SE poročila 4,1 3,7 3,7 3,8 Zahtevnost vodenja razprave za načrtovanje 4,4 4,1 3,9 4,1 Zahtevnost določitve prednostnih ciljev 4,3 4,1 4,0 4,1 Tabela 22: Zahtevnost izvedbe 5. delavnice po ravneh 3.9.1.6 Ocena uporabnosti usposabljanj za samoevalvacijo in pripravljenih gradiv Povprečja uporabnosti obravnavanih vsebin in gradiv, ki so jih udeleženci prejeli na usposa-bljnju kaže, da so bila ocenjena kot zelo uporabna. Timom so bili najbolj uporabni delovni listi, sledila so gradiva in na delavnicah obravnavane vsebine. Pomembnih odstopanj v ocenah ni. Delavnic Gradiva Delovni listi Povp. 2. usposabljanje 4,12 4,50 4,58 4,40 3. usposabljanje 4,31 4,54 4,63 4,49 4. usposabljanje 4,29 4,49 4,46 4,42 5. usposabljanje 4,19 4,45 4,34 4,33 6. usposabljanje 4,05 4,20 4,36 4,20 7. usposabljanje 4,22 4,51 4,39 4,37 Povp. 4,20 4,45 4,46 Tabela 23: Uporabnost elementov delavnic Iz analize poročil je razvidno, da med posameznimi ravnmi izobraževanja večjih odstopanj v oceni uporabnosti usposabljanj in gradiv ni bilo. Nekoliko nižje so ocenili delavnice na 2. in 5. Usposabljanju [sorazmerno s tem so kot zahtevnejše ocenili lastno pripravo na in izvedbo delavnic v šolah, glej 4.1.5. in 4.1.4.). Najbolje ocenjeno je bilo 3. usposabljanje, ki ga lahko povzamemo z naslednjimi komentarji: • Praktična uporabnost, dobro pripravljeno; • Delavnica in gradivo spomnijo udeležence na že obstoječa znanja; so zelo sistematične in uporabne, kvalitetno pripravljena; so nam dale konkretne izkušnje, tako da smo vedeli, kje se lahko pojavijo težave in kaj moramo učiteljem podrobno pojasniti pri izvedbi delavnice v šoli. Graf 6: Uporabnost delavnic po ravneh 3.9.2 Izvedba delavnic in vmesnih aktivnosti v šolah - ocena usposabljanja članov učiteljskih zborov 3.9.2.1 Izvedba delavnic v šolah Splošna oceno izvedbe delavnic v šolah je bila po končanem usposabljanju preverjena z anketnim vprašalnikom pri vseh treh skupinah anketirancev. Ocenili so: Splošna ocena izvedbe delavnic Časovna razporeditev delavnic Trajanje delavnic Sodelovanje strokovnih delavcev na delavnicah (odzivnost, izmenjava izkušenj itd. Prenos vsebin usposabljanja timov na strokovne delavce Uporabnost delavnic za uvajanje procesa samoevalvacije v šolo, vrtec Zelo slabo Odlično Arit. Vrtci OŠ SŠ 1 2 3 4 5 6 sred. 62 RAVNATELJI a 1,6 24,2 50,0 24,2 4,97 5,09 4,82 5,33 b 1,6 21,0 54,8 22,6 4,98 5,09 5,03 4,75 c 3,2 24,2 48,4 24,2 4,94 5,09 4,85 5,08 d 1,6 6,5 30,6 40,3 21,0 4,73 5,00 4,59 4,92 e 1,6 19,4 56,5 22,6 5,00 5,09 4,90 5,25 f 1,6 19,4 48,4 30,6 5,06 5,00 5,00 5,33 133 STROKOVNI DELAVCI (TIM)) a 3,0 30,3 47,7 18,9 4,83 5,24 4,74 4,69 b 1,5 2,3 9,9 21,4 39,7 25,2 4,71 5,33 4,69 4,24 c 2,3 11,5 22,3 45,4 18,5 4,66 5,08 4,64 4,36 d 10,7 29,8 42,7 16,8 4,66 5,00 4,64 4,41 e 6,9 22,1 48,9 22,1 4,86 5,13 4,91 4,52 f 1,5 8,4 24,4 40,5 25,2 4,79 5,24 4,74 4,69 959 UČITELJSKI ZBORI a 0,1 1,8 11,8 27,0 39,5 19,8 4,64 4,96 4,58 4,43 b 0,4 1,9 14,5 24,8 36,0 22,4 4,61 4,85 4,60 4,37 c 0,1 3,5 14,4 26,5 36,3 19,2 4,53 4,83 4,48 4,34 d 0,1 2,3 10,6 24,6 34,4 28,1 4,75 5,05 4,72 4,52 f 0,5 5,5 13,6 25,8 34,8 19,7 4,48 4,93 4,40 4,21 Tabela 24: Izvedba delavnic Rezultati tudi kažejo, da člani timov za samoevalvacijo lastno izvedbo delavnic v povprečju ocenjujejo nekoliko bolje kot učiteljski zbori, ki so na delavnicah sodelovali. 3.9.2.2 Motiviranosti učiteljskega zbora na delavnici in za nadaljnje aktivnosti Ocene motiviranosti na delavnici od 2. do 5. dne so sestavljene iz več elementov posamezne delavnice, ki so bili pred izračunom povprečij združeni v eno oceno, medtem ko gre pri 6. in 7. delavnici za enostavno oceno. Pri ocenah motiviranosti za nadaljnje aktivnosti pa je šlo vedno za enostavno oceno. Pri vseh delavnicah je motiviranost ocenjena kot pozitivna, kjer se v ospredje postavljata prav 2. in 7. delavnica. Tudi motiviranost za nadaljnje aktivnosti je bila ocenjena kot pozitivna z vrhom po 5. in 6. delavnici. Delavnica Aktivnosti Razlika 2. delavnice Načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 3,89 3. delavnice Spremljanje izboljšav 3,63 3,52 4. delavnice Vloga vodenja in deležniki v samoevalvaciji 3,65 3,36 5. delavnice Analiza in refleksija kot temelj samoevalvacije 3,56 3,62 6. delavnice Poročanje in dolgoročnejše načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 3,70 3,63 7. delavnice Model samoevalvacije na ravni šole 3,78 3,58 Skupno pov. 3,70 3,54 - statistično značiLne razlike pri stopnji tveganja manjši od 0,01. Tabela 25: Primerjava povprečij motivacije na deLavnici in za nadaLjnje aktivnosti < Povprečna ocena motiviranosti v procesu samoevaLvacije v obravnavanih šoLah kaže, da so čLani učiteLjskega zbora motivirani. Obstajajo pa razLike tako znotraj učiteLjskih zborov, kot tudi med šoLami, ki so odraz trenutnega konteksta v šoLi, pripravLjenosti na proces samoevaLvacije, usposobLjenosti strokovnih deLavcev, smiseLnosti procesa, kot ga zaznavajo strokovni deLavci in drugi. Primerjava obeh obLik motiviranosti, kaže na večjo motiviranost na deLavnici, v povprečju za 0,16 ocene. ZnačiLne razLike v padcu motivacije za nadaLjnje aktivnosti se pokažejo po 4. in 7. deLavnici. V razporeditvi stoLpcev je zanimivo, da imajo osnovne šoLe in vrtci podobno nihanje motiviranosti na deLavnici, z vrhi v 2., 4., 6., in 7. deLavnici. Medtem ko pri srednjih šoLah zgLeda ta razpored ravno obraten, z vrhi v 3. in 5. deLavnici. Graf 7 Motiviranost na deLavnici po ravneh Gledano po ravneh, so vrtci najbolj motivirani za delavnice, pri obeh višjih ravneh pa se zdi da je ta nekoliko nižja, vendar takšna razlika ostaja neznačilna. Linija motiviranosti skozi usposabljanje kaže na počasno padanje, predvsem pri vrtcih in srednjih šolah, kjer je ta linija bolj nagnjena. Graf 8: Linearna trendna črta motiviranosti na delavnici po ravneh 4.10 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA O USPOSABLJANJU ZA SAMOEVALVACIJO V 1. cikel usposabljanja za samoevalvacijo je bilo od aprila 2009 do februarja 2011 vključenih 73 šol, skupaj 4164 vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva. Izpeljanih je bilo 576 dni oziroma 4608 ur usposabljanja. Usposabljanje je potekalo na dveh ravneh: • za time za samoevalvacijo (izvedba: šR) • za učiteljske zbore (izvedba: timi za samoevalvacijo v šolah). Rezultati spremljave in evalvacije usposabljanja kažejo: • Usposabljanje na obeh ravneh izvedbe je bilo v povprečju ocenjeno kot zelo dobro, ni zaznati pomembnejših odstopanj med posameznimi ravnmi izobraževanja. • Vsebine in gradiva usposabljanj so za udeležence zelo uporabna. • Zaznana je relativno visoka motiviranost učiteljskih zborov za udeležbo na delavnicah in aktivnosti po delavnici. • Timi za samoevalvacijo pripravo na izvedbo in samo izvedbo delavnic v šolah v povprečju ocenjujejo kot srednje zahtevno, opazna so določena odstopanja pri posameznih delavnicah, ki so bile usmerjene v oblikovanje konkretnih dejavnosti in meril za doseganje in spremljanje načrtovanih izboljšav in poročanje o doseganju zastavljenih ciljev. Pregled udeležbe kaže, da se je celotnega usposabljanja (7 dni) udeležilo le 1898 oziroma 46 % vseh udeležencev, vsaj 6 dni jih je sodelovalo 2307 (55 %), vsaj 5 pa 2575 (62 %). Na vsaki delavnici je bilo v povprečju prisotnih 2914 oziroma 70 % vseh udeležencev. V nadaljevanju je tako potreben predvsem razmislek o zasnovi usposabljanja z vidika: • opredelitve trajanja usposabljanja (npr. v enem šolskem letu, manj kot 7 dni), • načrtovanja sprotnih nadomestnih aktivnosti, s katerimi bi lahko udeleženci nadomestili opravičeno odsotnost, • podpore timom za samoevalvacijo pri motivaciji strokovnih delavcev za udeležbo na usposabljanjih in opravljanje vmesnih aktivnosti (na ravni aktivov, skupin, učiteljev), • usklajevanja vsebin usposabljanja, usmeritev in gradiv z obstoječo prakso načrtovanja in poročanja v šolah, • skrbi za trajnost spodbujanja, usmerjanja in podpore procesov samoevalvacije v šolah tudi po zaključenem usposabljanju (npr. dodatna usposabljanja za člane timov za samoevalvacijo, priporočila oziroma protokol za vodenje procesa samoevalvacije v šolah, priprava in dostopnost podpornih gradiv in usmeritev itd.] IV. USPOSABLJANJE ZA ZUNANJO EVALVACIJO - POROČILO O IZVEDBI 1. CIKLA Alenka Jurič Rajh, Mateja Brejc 4.1 CILJNA SKUPINA V PROGRAMU USPOSABLJANJA V skladu s Pogodbo o sofinanciranju izvedbe projekta št. 3311 -08-302002 je bil 2. junija 2009 objavljen javni razpis za udeležbo v 1. ciklu Usposabljanja za zunanjo evalvacijo. Med 45 prispelimi vlogami je bilo izbranih 32 udeležencev, in sicer 20 ravnateljev in 12 strokovnih delavcev osnovnih in srednjih šol, domov za učence, dijaških domov ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Pri izbiri so bili upoštevani kriteriji: • izkušnje na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, • delovne izkušnje v VIZ, • strokovni naziv, • regijska zastopanost, • zastopanost različnih ravni izobraževanja. Izkušnje na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki so jih udeleženci navedli v prijavi so bile povezane predvsem s sodelovanjem v različnih projektih s tega področja: Mreže učečih se šol, vrtcev, Munus, Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, Ogledalo, POKI, SIQ Kakovost za prihodnost, EFQM itd. V tabeli 26 je prikazan pregled udeležencev 1. cikla usposabljanja po strokovnem nazivu, regijski zastopanosti in zastopanosti različnih ravni izobraževanja. Strokovni naziv mentorji 5 svetovalci 16 svetniki 10 Regijska zastopanost Pomurska 3 Podravska 6 Koroška 1 Savinjska 4 Zasavska 0 Spodnjeposavska 0 Jugovzhodna Slovenija 3 Osrednjeslovenska 8 Gorenjska 1 Notranjsko-kraška 2 Goriška 3 Obalno-kraška 1 Zastopanost različnih ravni izobraževanja vrtec 0 osnovna šola 21 srednja šola 11 Op. med prijavljenimi ni bilo predstavnikov vrtcev, ter zasavske in spodnjeposavske regije. Tabela 26: Statistika skupine v 1. ciklu Usposabljanja za zunanjo evalvacijo 4.2 ZNANJA IN SPRETNOSTI UDELEŽENCEV USPOSABLJANJA Program usposabljanja je zasnovan tako, da udeležencem omogoča razvijanje in pridobitev osnovnih znanj, spretnosti in zmožnosti za izvedbo zunanjih evalvacij v šolah: • poznavanje delovanja slovenskega šolskega sistema, • poznavanje zakonodaje na področju kakovosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, • razumevanje razmejitve med zunanjo evalvacijo in inšpekcijo, • poznavanje teoretičnih osnov na področju zunanje evalvacije in samoevalvacije, • poznavanje procesa samoevalvacije na šoli, • razumevanje vloge zunanje evalvacije na ravni sistema in šole, • poznavanje prednosti in omejitev različnih načinov zbiranja podatkov, • poznavanje vloge zunanje evalvacije pri kakovosti procesa samoevalvacije, • poznavanje omejitev zunanje evalvacije, • razumevanje vloge in pomena sodelujočih v zunanji evalvaciji, • sposobnost načrtovanja izvedbe zunanje evalvacije, • sposobnost uporabe različnih metod zbiranja podatkov, • sposobnost analize in interpretacije zbranih podatkov, • sposobnost timskega dela, • sposobnost sprejemanja in upoštevanja različnih mnenj, • sposobnost dajanja povratnih informacij, • sposobnost priprave pisnega poročila. 4.3 IZVEDBA USPOSABLJANJA V okviru programa bo v dveh ciklih (2009-201 1 in 201 1-2013) usposobljenih 120 vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega, srednjega in višjega šolstva. Usposabljanje je 7-dnevno. Skladno s projektno dokumentacijo vsak posamezni dan usposabljanja obsega: • neposredne kontaktne ure oziroma t. i. delavnico, • vmesne aktivnosti, ki vključujejo: - individualne vmesne aktivnosti, ki potekajo na ravni posameznih udeležencev in - skupinske vmesne aktivnosti, ki jih izvedejo udeleženci v timih. Usposabljanje je potekalo v treh fazah, kar je razvidno iz Tabele 27. Faze 1. cikla Obdobje Št. dni usposabljanj Datumi usposabljanj 1. faza 27. 10. 2008-30. 9. 2009 1 četrtek, 17. september 2009 četrtek, 5. november 2009 2. faza 1. 10. 2009-30. 4. 2010 4 petek, 11. december 2009 sreda, 27. januar 2010 četrtek, 6. maj 2010 3. faza 1. 5. 2010-28. 2. 2011 2 sreda, 15. september 2010 petek, 14. januar 2011 Tabela 27: Izvedba usposabljanja po fazah 1. cikla Usposabljanje je bilo izvedeno v eni skupini (32 oseb). Trije udeleženci so iz različnih razlogov (bolezen, druga zaposlitev itd.) usposabljanje predčasno zaključili. Usposabljanje je uspešno zaključilo 29 udeležencev (priloga 5.5), od tega 20 ravnateljev in 9 strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva. 4.4 VSEBINE DELAVNIC IN VMESNIH AKTIVNOSTI Na usposabljanju so bile obravnavane naslednje vsebine: • ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju, • samoevalvacija in zunanja evalvacija, • znanja in spretnosti evalvatorjev, • model pilotne zunanje evalvacije. Na podlagi temeljnih vsebin usposabljanja je bilo pripravljenih sedem delavnic: ZNANJA IN SPRETNOSTI EVALVATORJEV POMEN PODATKOV ZA IZBOLJŠAVE NA ŠOLAH INTERVJU V PROCESU ZUNANJE EVALVACIJE SLOVENSKA INŠPEKCIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA SAMOEVALVACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA V PROJEKTU KVIZ PILOTNE ZUNANJE EVALVACIJE EVALVACIJA PILOTNIH ZUNANJIH EVALVACIJ IN USPOSABLJANJA Slika 4: Teme delavnic v 1. ciklu Usposabljanja za zunanjo evalvacijo Namen posameznega dne usposabljanja ter vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti so predstavljene v Tabeli 28: 1. DELAVNICA Znanja in spretnosti evalvatorjev Namen: medsebojno spoznavanje, seznanitev s projektoma KVIZ in uKVIZ, percepcije udeležencev o zunanji evalvaciji in zunanjih evalvatorjih Vsebina: • uvod v usposabljanje in predstavitev projekta • znanja in spretnosti (zunanjih) evalvatorjev (udeleženci so na osnovi opredeljenih znanj in spretnosti ocenili njihovo pomembnost ter svoje izkušnje) • analiza primera samoevalvacijskega poročila Vmesna aktivnost: individualno branje članka in priprava zapisa po metodi učenja z razpravo 2. DELAVNICA Pomen podatkov za izboljšave na šolah Namen: izmenjava spoznanj po branju članka (LTD), seznanitev s podatki v širšem smislu Vsebina: • zbiranje podatkov in samoevalvacija (opazovanje, slikovni materiali, intervjuvanje, analiza dokumentov, vprašalniki) • podpiranje raziskovalnih načel (kvantitativno vs. kvalitativno raziskovanje, veljavnost, zanesljivost, triangulacija, etika ipd.) Vmesna aktivnost: individualna analiza samoevalvacijskega poročila zavoda 3. DELAVNICA Intervju v procesu zunanje evalvacije Namen: pridobitev vpogleda v delo zunanjega evalvatorja; priprava poročila o zunanji evalvaciji Vsebina: • intervju v procesu zunanje evalvacije (izvedba, analiza, opazovanje in ovrednotenje) • povratna informacija Vmesna aktivnost: skupinska priprava poročila na osnovi analize dokumentacije in intervjuja 4. DELAVNICA Slovenska inšpekcija in zunanja evalvacija Namen: pridobitev vpogleda v delo slovenske šolske inšpekcije, opredeliti razliko med šolsko inšpekcijo in zunanjo evalvacijo Vsebina: • delovanje šolske inšpekcije • šolska inšpekcija in zunanja evalvacija Vmesna aktivnost: skupinski zapis odgovorov na postavljena vprašanja, vezana na vsebino usposabljanja 5. DELAVNICA Samoevalvacija in zunanja evalvacija v projektu KVIZ Namen: predstavitev samoevalvacije v projektu KVIZ, obravnava pilotnega modela zunanje evalvacije, predstavitev vloge sodelujočih v zunanji evalvaciji, obravnava predvidenega poteka pilotnih izvedb zunanje evalvacije v letu 2010 Vsebina: • samoevalvacija kot temelj sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti • pilotne zunanje evalvacije v projektu KVIZ Vmesna aktivnost: pregled gradiv usposabljanja za samoevalvacijo in izhodišč zunanje evalvacije ter zapis refleksije 6. DELAVNICA Pilotne zunanje evalvacije Namen: obravnava osnutka poročila o zunanji evalvaciji, obravnava poteka pilotne zunanje evalvacije, spoznavanje vseh sodelujočih v pilotni zunanji evalvaciji ter priprava načrta dela Vsebina: • poročilo o zunanji evalvaciji • priprava na izvedbo pilotnih zunanjih evalvacij Vmesna aktivnost: priprava in izvedba pilotnih zunanjih evalvacij 7. DELAVNICA Evalvacija pilotnih zunanjih evalvacij in usposabljanja Namen: evalvacija pilotnih zunanjih evalvacij in usposabljanja za zunanjo evalvacijo Vsebina: • ovrednotenje pilotnih zunanjih evalvacij • razprava o modelu zunanje evalvacije • ovrednotenje usposabljanja za zunanjo evalvacijo Tabela 28: Pregled vsebin delavnic in vmesnih aktivnosti Oktobra in novembra 2010, med 6. in 7. delavnico Usposabljanja za zunanjo evalvacijo, so udeleženci usposabljanja izvedli pilotne zunanje evalvacije. Oblikovani so bili timi dveh ali treh članov udeležencev, ki so izvedli eno zunanjo evalvacijo na enem zavodu. V izvedbo je bilo vključenih 11 pilotnih šol in vrtcev prvega cikla samoevalvacije v projektu KVIZ. Izvedba pilotnih zunanjih evalvacij je podrobneje predstavljena v Poročilu o izvedbi pilotnih zunanjih evalvacij. 4.5 METODE IN OBLIKE DELA Za krepitev znanj in spretnosti za zunanjo evalvacijo so bile v programu uporabljene raznolike metode in oblike dela, kot npr. učenje z razpravo (LTD metoda), skupinska in individualna analiza dokumentacije, igranje vlog, t. i. »učni sprehod«, strokovne razprave itd. Z vmesnimi aktivnostmi (refleksija, kritična analiza, timska priprava dokumentov itd.) so udeleženci programa dopolnjevali znanje in spretnosti za izvedbo zunanjih evalvacij. Vmesne aktivnosti so izvajalci usposabljanja pregledali ter na naslednji delavnici udeležencem posredovali skupno povratno informacijo. V usposabljanju je bil poudarek dan tudi pomenu samoizobraževanja (prebiranje strokovne literature, spremljanje področja kakovosti v izobraževanju itd). Posebna vrednost programa je bila izvedba pilotnih zunanjih evalvacij v šolah, ki so udeležencem omogočile pridobitev znanja in spretnosti v praksi. Z namenom profesionalnega razvoja, spremljanja in ovrednotenja programa usposabljanja so udeleženci uporabili listovnik, v katerega so vlagali gradiva programa usposabljanja, izdelke vmesnih aktivnosti in druga gradiva po lastni presoji. 4.6 DOKONČANJE USPOSABLJANJA IN IZDAJA POTRDIL V skladu z razpisnimi pogoji in s Pogodbo o sofinanciranju 3311-08-302002 mora biti vsak udeleženec v programu prisoten na vseh delavnicah (7 dni) in opraviti vse vmesne aktivnosti. Posamezni dnevi usposabljanj so opredeljeni kot 8-urni in ovrednoteni po Pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 64/04, 83/05 in 27/07). V kolikor posamezni udeleženci niso bili prisotni na delavnici, so lahko opravili t. i. nadomestno aktivnost. Faze 1. cikla Št. dni usposabljanj Št. prejetih točk Št. potrdil 1. faza 1 0,5 32 2. faza 4 1 1 1,5 31 1 29 3. faza 2 0,5 1,5 Tabela 29: Število izdanih potrdil po fazah 1. cikla 4.7 SPREMLJANJE IN EVALVACIJA USPOSABLJANJA ZA ZUNANJO EVALVACIJO Spremljanje Usposabljanja za zunanjo evalvacijo je potekalo sprotno od septembra 2009 do januarja 2011. Končna evalvacija je bila izvedena po zaključku programa usposabljanja (14. 1. 2011). Namen spremljanja in evalvacije je: • ovrednotiti Usposabljanja za zunanjo evalvacijo z vidika temeljnih ciljev in načrtovanih pridobljenih znanj in spretnosti udeležencev usposabljanja, • ugotoviti zadovoljstvo udeležencev z izvedbo usposabljanj, • ovrednotiti izvedbo pilotnih zunanjih evalvacij (glej Poročilo o pilotnih zunanjih evalvacijah), • ugotoviti potrebe udeležencev za nadaljnje usposabljanje. Za pridobivanje podatkov so bile uporabljene naslednje metode: Spremljanje Evalvacija • refleksija po zaključku delavnice • analiza vmesnih aktivnostih • anketni vprašalnik za udeležence • razprava z udeleženci usposabljanj Tabela 30: Metode pridobivanja podatkov Anketni vprašalniki za udeležence Za namen končne evalvacije programa usposabljanja so udeleženci na zadnjem srečanju (14. 1. 2011) izpolnili anketne vprašalnike (priloga 5.7), s katerimi so ovrednotili: •znanje in spretnosti, ki so jih imeli pred in po usposabljanju, • uporabnost pridobljenega znanja in spretnosti, • prenos znanja in spretnosti na druga področja, • odnos do zunanje evalvacije in • izvedbo usposabljanja. ŠTEVILO IZPOLNJENIH VPRAŠALNIKOV 26 (89, 6 %) Spol moški 5 ženski 21 Raven izobraževanja zaposlitve osnovna šola 16 srednja šola 10 Delovna doba v izobraževanju (v letih) 22,81 (8-36) Delovno mesto ravnatelj 16 pomočnik ravnatelja 2 učitelj/vzgojitelj 4 drugo 4 delovna doba na delovnem mestu (v letih) 12,31 (3-31) Tabela 31: Splošni podatki anketirancev Udeleženci so na vprašanja odgovarjali s pomočjo 6-stopenjske lestvice, pri čemer 1 pomeni »zelo slabo« in 6 »zelo dobro«. Pri trditvah so bile izračunane aritmetične sredine in standardni odkloni. 4.7.1 Ocena vmesnih aktivnosti Udeleženci so med posameznimi delavnicami pripravljali vmesne aktivnosti, ki so se navezovale na obravnavano vsebino delavnice. V Tabeli 32 so prikazane individualne in skupinske vmesne aktivnosti. Večina vmesnih aktivnosti je bila pripravljena v dogovorjenem času in skladno z navodili. Kot najbolj uporabne so udeleženci v razpravah izpostavili praktično naravnane aktivnosti. Te so bile pogosto tudi skupinske, kar so udeleženci na razpravah izpostavili kot pozitivno, saj so imeli možnost izmenjevati izkušnje in se medsebojno učiti. Hkrati pa so skupinske vmesne aktivnosti povzročale določene težave pri usklajevanju, sodelovanju zaradi prostorske razdalje, neenakomerni angažiranosti vseh članov skupine ipd. Individualne vmesne aktivnosti Skupinske vmesne aktivnosti • branje članka in priprava zapisa po metodi učenja z razpravo (1. delavnica) • analiza samoevalvacijskega poročila zavoda (2. delavnica) • pregled gradiv usposabljanja za samoevalvacijo in izhodišč zunanje evalvacije ter zapis refleksije (5. delavnica) Tabela 32: Pregled vmesnih aktivnosti • priprava poročila na osnovi analize dokumentacije in intervjuja (3. delavnica) • zapis odgovorov na postavljena vprašanja, vezana na vsebino usposabljanja (4. delavnica) • priprava in izvedba pilotnih zunanjih evalvacij (6. delavnica)3 Pripravo vmesnih aktivnosti so udeleženci v povprečju ocenili z oceno 5,35. Visoke so ocenili tudi uporabljene metode in oblike dela, ki se posredno navezujejo na vmesne aktivnosti (glej Tabelo 35). 4.7.2 Ocena programa Usposabljanja za zunanjo evalvacijo V nadaljevanju je predstavljena ocena celotnega programa usposabljanja (delavnic in vmesnih aktivnosti). 4.7.2.1 Znanje in spretnosti udeležencev usposabljanja Skladno z opredeljenimi znanji in spretnostmi za izvedbo zunanjih evalvacij (glej poglavje 3.2) je bil pripravljen nabor trditev, ki so prikazane v Preglednici 8. Na osnovi trditev so udeleženci ocenili svoje znanje in spretnosti pred in po zaključenem usposabljanju. ^^["poznam/RAZUMEM ... 1 teoretične osnove na področju zunanje evalvacije 2 teoretične osnove na področju samoevalvacije faze procesa samoevalvacije na zavodu 3 4 zakonodajo na področju kakovosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji 5 razmejitev med zunanjo evalvacijo in inšpekcijo delovanje slovenskega šolskega sistema 6 7 da mora biti zunanja evalvacija usmerjena in načrtovana dejavnost na ravni sistema da mora biti zunanja evalvacija usmerjena in načrtovana dejavnost na ravni zavoda 8 9 pomen vključevanja različnih deležnikov v zunanjo evalvacijo prednosti in omejitve različnih načinov zbiranja kvalitativnih in kvantitativnih podatkov 10 11 kako lahko ugotovitve in priporočila zunanje evalvacije prispevajo h kakovosti procesa samoevalvacije na zavodu 12 da je pomembno zavedanje omejitev zunanje evalvacije ključno znanje in spretnosti, ki jih mora imeti zunanji evalvator 13 14 vloge sodelujočih v zunanji evalvaciji (zunanji evalvator, tim za samoevalvacijo, ravnatelj idr.) 15 pomembnost zaščite integritete vsakega posameznika, vključenega v zunanjo evalvacijo pomen in vlogo izboljševanja lastnega dela s pomočjo refleksije 16 3 V ovrednotenje pilotnih zunanjih evalvacij so bile vključene tudi izbrane pilotne šole prvega cikla samoevalvacije v projektu KVIZ in člani projektnih skupin KVIZ-a in uKVIZ-a (glej Poročilo o pilotnih zunanjih evalvacijah 2011). SPOSOBEN SEM/ZNAM ... 17 načrtovati izvedbo zunanje evalvacije 18 opredeliti potrebne naloge pri izvedbi zunanje evalvacije uporabljati različne metode zbiranja podatkov 19 20 analizirati in interpretirati zbrane podatke (iz dokumentacije ipd.) pripraviti vprašanja za intervju 21 22 delati v timu izvesti obisk v sklopu zunanje evalvacije 23 24 predstaviti namen zunanje evalvacije opraviti intervju 25 26 sprejemati različna mnenja ter pokazati empatičen odnos dati primerno ustno povratno informacijo zavodu o zunanji evalvaciji pripraviti poročilo o zunanji evalvaciji 27 28 Tabela 33: Znanja in spretnosti za izvedbo zunanjih evalvacij Ocene udeležencev (glej graf 9) kažejo, da pred usposabljanjem večinoma že dobro poznajo in razumejo delovanje slovenskega šolskega sistema, zakonodajo na področju kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter pomen in vlogo izboljševanja lastnega dela s pomočjo refleksije. Najmanj so pred usposabljanjem imeli znanj povezanih z zunanjo evalvacijo, ki so hkrati tudi znanja, ki so jih v usposabljanju v največji meri pridobili in sicer: teoretične osnove na področju zunanje evalvacije, razmejitev med zunanjo evalvacijo in inšpekcijo, vloge sodelujočih v zunanji evalvaciji (zunanji evalvator, tim za samoevalvacijo, ravnatelj idr.). Gre za znanja, ki jih pred usposabljanjem niso imeli priložnosti pridobivati. Graf 9: Ocena znanja pred in po Usposabljanju za zunanjo evalvacijo V Grafu 10 so prikazane ocene spretnosti udeležencev pred in po usposabljanju. Ocene kažejo, da so bili udeleženci po njihovem mnenju pred usposabljanje sposobni delati v timu, opraviti intervju (razgovor) in znati sprejemati različna mnenja ter pokazati empatičen odnos. Najmanj so bili po pričakovanjih sposobni načrtovanja in izvedbe zunanje evalvacije. I I I I ■ I I I I I I I minimi ur rhi ri ■ j !l PRED USPOSABUANJEM PO USPOSABLJANJU RA2L1KA 17 13 19 10 21 22 23 2A 25 26 27 23 Graf 10 Ocena spretnosti pred in po Usposabljanju za zunanjo evalvacijo Ocene po usposabljanju kažejo, da so udeleženci ocenili največji napredek pri pridobivanju spretnosti povezanih z izvedbo zunanje evalvacije (načrtovati izvedbo zunanje evalvacije, opredeliti potrebne naloge pri izvedbi zunanje evalvacije, izvesti obisk v sklopu zunanje evalvacije, pripraviti poročilo o zunanji evalvaciji) in opredelitev namena zunanje evalvacije. Udeleženci so v vprašalnik zapisali še druga znanja, ki bi jih po njihovem mnenju za uspešno izvedbo zunanje evalvacije potrebovali, in sicer: • znanja in veščine s področja komunikacije, supervizije, mediacije, • oblikovanje zaključnega poročila, • postavljanje kriterijev (kazalnikov), • več praktičnih znanj o procesu samoevalvacije, • več znanja o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v drugih državah (kakovost, samoevalvacija), • več izmenjave izkušenj med zunanjimi evalvatorji - primeri dobre prakse. Udeleženci so odgovarjali tudi na vprašanje: Kaj ste se v usposabljanju naučili o zunanji evalvaciji? Odgovori so pokazali, da jo udeleženci po zaključenem usposabljanju razumejo predvsem v smislu podpore in svetovanja, izpostavili so npr.: • zunanja evalvacija je lahko odličen instrument za izboljšanje dela šol (za kakovost šol), • zunanja evalvacija mora biti vpletena v sistem samoevalvacije (SE brez ZE nima smisla), • zunanja evalvacija je podpora/spodbuda zavodu, • zunanja evalvacija ima vlogo svetovanja in ne nadzora. Hkrati ugotavljajo, da je za zunanjo evalvacijo zelo pomembno timsko delo, izmenjava izkušenj in mnenj ter veščina pisanja poročila. 4.7.2.2 Prenos pridobljenega znanja in spretnosti Prenos pridobljenega znanja in spretnosti je pomemben element uspešnega usposabljanja, zato so udeleženci ocenili tudi prenos le-teh na druga področja svojega dela. 23 oz. 88,5 % udeležencev je zaradi udeležbe na usposabljanju spremenilo nekaj pri svojem delu. Najpogosteje so navedli: • boljše razumevanje in izvedba samoevalvacije, • več samorefleksije lastnega dela, • bolj smiselno sodelovanje v timu za kakovost v šoli, • pogostejša uporaba faz akcije raziskovanja pri delu, • boljše komuniciranje s sodelavci, • več truda za izboljšave. Udeleženci so izpostavili tudi sodelovanje z deležniki, predvsem sodelovanje s starši, vodstvom šole in sodelavci. Uporabili so tudi drugačen pristop k samoevalvaciji, saj so npr. v proces vključevali večjo število strokovnih delavcev kot do sedaj. Nekateri udeleženci so zaradi udeležbe na usposabljanju na dogajanje v šoli začeli gledati širše in celoviteje. Bolj pozorni so na preglednost pedagoškega dela, tudi če ga »pogleda nekdo od zunaj«. 2 oz. 7,7 % udeležencev nista ničesar spremenila, en udeleženec je odgovor pustil prazen. Ocene in odgovori kažejo, da večina udeležencev v usposabljanju pridobi znanja in spretnosti, ki so uporabna tudi pri njihovem siceršnjem delu. Ob tem, da spreminjajo prakso, so nekateri spremenili tudi svoje poglede in stališča. 4.7.2.3 Odnos do zunanje evalvacije Na osnovni vnaprej opredeljenih, nasprotujočih si trditev so udeleženci ovrednotili svoj odnos do zunanje evalvacije in sicer tako, da so v preglednici ocenili, h kateri trditvi in v kolikšni meri se bolj nagibajo. V Tabeli 34 so prikazani pari trditev, ločeni s poševnico, povprečno oceno trditev in standardni odklon. Višja, kot je povprečna ocena, bolj se udeleženci nagibajo trditvam na desni strani poševnice. 1 Namen zunanje evalvacije je iskanje odgovornosti, odgovornih/podpora zavodu pri izboljšavah. 5,88 0,33 2 Zunanja evalvacija je nadzor/svetovanje oz. kritično prijateljstvo. 5,81 0,40 3 Zunanja evalvacija je namenjena primerjavi zavodov med seboj/ evalviranemu zavodu. 5,81 0,40 4 Zunanja evalvacija izpostavlja šibke točke zavoda/poudari prednosti in področja izboljšav na zavodu. 5,42 0,76 5 Poročilo o zunanji evalvaciji je namenjeno svetu zavoda, svetu staršev in drugim zunanjim deležnikom/ravnatelju in strokovnim delavcem. 5,00 1,02 6 Poročilo o zunanji evalvaciji bi moralo biti javno/je namenjeno zavodu. 5,27 0,83 7 Zunanja evalvacija je usmerjena v preteklost/v prihodnost. 5,42 0,76 8 Zunanja evalvacija se osredotoča na rezultate samoevalvacije/je podpora procesu samoevalvacije. 5,56 0,58 9 Zunanja evalvacija vzbuja odpor pri zaposlenih/motivira zaposlene za izboljšave. 4,85 0,92 10 V poročilu o zunanji evalvaciji se predstavi pogled zunanjih evalvatorjev/usklajen pogled zunanjih evalvatorjev in zavoda. 5,23 0,95 11 Zunanja evalvacija vzbuja nezaupanje/zaupanje v opravljeno delo. 5,50 0,51 12 Zunanja evalvacija ne pove nič novega/veliko nauči. 5,54 0,71 13 V zunanjo evalvacijo ni/je vredno vlagati čas in vire. 5,69 0,47 Tabela 34: Ovrednotenje odnosa do zunanje evalvacije Iz ocen je razvidno, da imajo udeleženci v povprečju zelo pozitiven odnos do zunanje evalvacije, pri čemer se najbolj strinjajo s trditvami:: • namen zunanje evalvacije je podpora zavodu pri izboljšavah, • zunanja evalvacija je svetovanje oz. kritično prijateljstvo, • zunanja evalvacija je namenjena evalviranemu zavodu. Kljub pozitivnemu odnosu ocenjujejo, da zunanja evalvacija še vzbuja tudi določen odpor pri strokovnih delavcih. 4.7.2.4 Izvedba usposabljanja Udeleženci so v anketnem vprašalniku ocenili izvedbo usposabljanja. Iz grafa 11 je razvidno, da so udeleženci različne vidike izvedbe usposabljanja ocenili kot zelo dobre in da pomembnih odstopanj med ni. « Podrobneje so ocene posameznih vidikov izvedbe usposabljanja prikazane v Tabela 35. Tudi podroben pregled ne kaže pomembnih odstopanj. Najvišje je ocenjen odnos predavateljev do udeležencev usposabljanja (6,0), najnižje pa spodbujanje branja strokovne literature (5,15). Ar. sr. St. od. 1 IZVEDBA USPOSABLJANJA UDELEŽENCEV 5,62 1 splošna ocena usposabljanja 5,38 0,57 2 obveščanje udeležencev 5,88 0,33 3 časovna razporeditev usposabljanj 5,54 0,58 4 sodelovanje udeležencev na usposabljanju (izmenjava izkušenj ipd.) 5,69 0,55 2 METODE IN OBLIKE DELA 5,45 1 frontalne predstavitve na usposabljanjih (predavanja) 5,23 0,65 2 delo v skupinah 5,42 0,64 3 metoda učenja z razpravo (LTD - Learning through discussion) 5,62 0,50 4 analiza dokumentov (samoevalvacijsko poročilo) 5,54 0,65 5 igra vlog (intervjuvanje) 5,42 0,76 6 priprava refleksij 5,31 0,68 7 priprava vmesnih aktivnostih 5,35 0,56 8 praktična izkušnja (izvedba pilotne zunanje evalvacije na zavodu) 5,92 0,27 9 samoizobraževanje 5,23 0,65 Graf 11: Evalvacija izvedbe usposabljanja 3 PREDAVATELJI 5,65 1 splošna ocena predavateljev 5,46 0,51 2 pripravljenost na predavanja 5,65 0,49 3 spodbujanje branja strokovne literature 5,15 0,78 4 usmerjanje dejavnosti udeležencev 5,69 0,47 5 odnos do udeležencev 6,00 0,00 6 dostopnost predavateljev za vprašanja in nasvete 5,92 0,28 4 GRADIVA USPOSABLJANJA 5,75 1 gradiva so bila pregledna 5,73 0,45 2 gradiva so bila uporabna 5,77 0,43 Tabela 35: Ocene trditev o izvedbi usposabljanja Celotno zasnovo usposabljanja so udeleženci ocenili kot zelo dobro (5,56) in svoje ocene pojasnili: • rast profesionalnega razvoja, • pridobivanje praktičnega in uporabnega znanja, • dnevi usposabljanj primerno razporejeni, • dobra priprava in navodila za izvedbo pilotnih zunanjih evalvacij, • pozitivna izkušnja, • uporabna in kakovostna gradiva, • izmenjava izkušenj in mnenj, • odlična povratna informacija predavateljev Šole za ravnatelje, • sistematično usposabljanje. V anketne vprašalnike so zapisali tudi nekaj predlogov in sicer: • jasneje izražena pričakovanja Šole za ravnatelje do udeležencev na začetku usposabljanja, • opredelitev vloge zunanjega evalvatorja, • osvetlitev procesa samoevalvacije v prvih delavnicah usposabljanja, • krepitev znanj in veščin s področja komunikacije ter postavljanja kriterijev (kazalnikov), • več vmesnih aktivnosti, čeprav je bila hkrati izpostavljena stiska s časom (npr. za študij relevantne literature). Izvedba usposabljanja je bila ovrednotena tudi na osnovi vodene razprave, v kateri so udeleženci sodelovali na zadnji delavnici (14. 1. 2011). V razpravi, ki je sledila individualnemu izpolnjevanju anketnih vprašalnikov je sodelovalo 26 udeležencev. Razprava je bila osredotočena na vprašanje: »Kaj je takšnega, kar bi nam še želeli povedati oziroma izpostaviti o usposabljanju za zunanjo evalvacijo?« V razpravi so bile izpostavljene dobre ocene zasnove, vsebine in izvedbe usposabljanja, razmislek udeležencev pa je bil usmerjen tudi v prihodnost, tako usposabljanja kot tudi izvedbe zunanjih evalvacij, npr: • pomen oblikovanja jasnih pogojev za vključitev v usposabljanje (praksa oz. delovne izkušnje, izkušnje s kakovostjo), • vprašanje pridobitve certifikata ob zaključku usposabljanja kot pogoj za izvajanje zunanjih evalvacij, • pomen seznanitve javnosti z modelom in izvedbo zunanjih evalvacij itd. 4.8 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA O USPOSABLJANJU ZA ZUNANJO EVALVACIJO V zaključku so na kratko povzete temeljne ugotovitve spremljanja in evalvacije 1. cikla Usposabljanja za zunanjo evalvacijo in oblikovana priporočila za nadaljnje izvedbe ter vzpostavitev sistema usposabljanja zunanjih evalvatorjev. Rezultati spremljanja in evalvacije kažejo: • Udeleženci usposabljanja zasnovo, vsebino in izvedbo usposabljanja ocenjujejo kot zelo dobro. • Zasnova usposabljanja s kombinacijo delavnic in vmesnih aktivnosti je primerna. • Uspešnost usposabljanja se kaže na več ravneh in sicer: - na ravni zadovoljstva udeležencev z izvedbo usposabljanja, - na ravni učenja, t.j. pridobljenih znanj in spretnosti ter pozitivnega odnosa udeležencev in - na ravni prenosa pridobljenih znanj in spretnosti v prakso (izvajanje zunanjih evalvacij in uporaba pridobljenih znanj in spretnosti pri sicerjšnjem delu udeležencev usposabljanja). Priporočila za nadaljnje izvedbe ter vzpostavitev sistema usposabljanja zunanjih evalvatorjev: • Jasno opredeliti kriterije za vključitev v usposabljanje. • V usposabljanju več pozornosti nameniti določenim vsebinam, kot npr. proces samoevalvacije v šolah, zbiranje in analiziranje podatkov. • Dodati več vsebin in metod dela, ki krepijo komunikacijske spretnosti. • Udeležence usposabljanja dodatno spodbujati k samoizobraževanju. • Predlagati možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za zunanje evalvatorje, zaključijo program Usposabljanja za zunanjo evalvacijo • Predlagati sistem usposabljanja s pridobitvijo (in obnavljanjem) certifikata, kot pogoja za izvajanje zunanjih evalvacij v šolah. • Usklajevati vsebine in potek usposabljanja za zunanjo evalvacijo z razvojem sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v šolah. 5.1 SEZNAM ZAVODOV VKLJUČENIH V 1. CIKEL USPOSABLJANJA ZA SAMOEVALVACIJO Sk. | Naziv zavoda Sk. | Naziv zavoda Vrtec Jarše Vrtec Idrija SKUPINA 1 Vvz Ilke Devetak Bignami Tolmin Vrtec Kočevje Vrtec manka Golarja Gornja Radgona Vrtec mavrica Vojnik Vrtec Pobrežje Maribor Vrtec postojna CSI < Z Q- Vrtec Radenci-Radenski mehurčki Vrtec Sežana Vrtec Škratek Svit Vodice U K S Vrtec Šoštanj Vrtec Trebnje Vrtec Vrhnika OŠ Antona Globočnika Postojna SKUPINA 3 OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ Dobrovo OŠ Dragomelj OŠ Horjul OŠ Kungota OŠ Otočec OŠ J. Hudalesa Jurovski dol SKUPINA 4 OŠ Pirniče OŠ Šmartno v Tuhinju OŠ Stročja vas OŠ Šoštanj OŠ kamnica m OŠ Polhov Gradec A IN PI OŠ Stopiče U K S OŠ Antona Šibelja-Stjenka Komen OŠ Gorje Zgornje Gorje OŠ Vižmarje Brod OŠ Dobrova OŠ Simona Jenka Kranj »o OŠ Frana Albrehta A IN PI OŠ heroja Janeza Hribarja U K S OŠ Janka Ribiča Cezanjevci OŠ Jurija Vege OŠ Juršinci OŠ Lesično OŠ Loka Črnomelj OŠ Marije Vere OŠ Miška Kranjca A IN PI OŠ Nove Jarše OŠ Petrovče U K S OŠ Planina pri Sevnici OŠ Polje OŠ Polzela OŠ Kašelj OŠ Podgora SKUPINA 8 OŠ Rodica OŠ Toneta Čufarja Maribor OŠ Železniki SE OŠ Dante Alighieri Izola OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici OŠ Metlika ESIC Kranj - ekonomsko-trgovska šola Poslovno-komercialna šola Celje Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje SKUPINA 9 ŠC Ravne - OE Ravne ŠC Ljubljana ŠC Rudolfa Maistra - Srednja ekonomska šola ŠC Slovenj Gradec - Srednja ekonomska šola CIRIUS Kamnik Gimnazija Krško Gimnazija Bežigrad Škofijska gimnazija Vipava Srednja zdravstvena šola Ljubljana o Dijaški dom Celje A IN PI Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje U K S Srednja poklicna in strokovna šola Krško Dijaški dom Ptuj Srednja šola Slovenska Bistrica ŠC Novo mesto - Srednja zdravstvena in kemijska šola 5.2 ČLANI DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO USPOSABLJANJA ZA SAMOEVALVACIJO 1. mag. Mateja Brejc (vodja projekta in koordinatorica usposabljanja) 2. dr. Mihaela Zavašnik Arčnik 3. dr. Tatjana Ažman 4. Sanja Gradišnik 5. Alenka Jurič Rajh 6. dr. Andrej Koren 7. Rado Kostrevc 8. Marko Primožič 9. Andrej Savarin 10. dr. Tony Townsend, Univerza v Glasgowu 5.3 REZULTATI ANALIZE POROČIL O IZVEDBI DELAVNIC USPOSABLJANJA ZA SAMOEVALVACIJO V ŠOLAH Delavnica Št. prisotnih 3142 2924 2978 2958 2914 2777 7 2706 Priloga 1: Udeležba na usposabljanju po delavnicah 1 2 3 4 5 6 Zahtevnot Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj priprave na izvedbo Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N 2. delavnice 2,31 0,91 11 2,97 0,78 35 3,35 0,71 11 2,92 0,85 57 3. delavnice 2,90 0,99 10 3,37 1,25 30 3,14 0,86 14 3,22 1,11 54 4. delavnice 2,46 1,27 13 2,75 0,98 32 2,93 1,14 14 2,73 1,08 59 5. delavnice 3,63 0,74 8 3,63 1,00 30 3,39 1,22 9 3,59 0,99 47 6. delavnice 3,08 1,16 12 3,03 1,26 33 2,55 1,29 11 2,95 1,24 56 7. delavnice 2,75 1,06 12 2,74 0,93 34 2,69 0,95 13 2,73 0,94 59 Povp 2,85 1,02 3,08 1,03 3,01 1,03 3,02 1,04 Priloga 2: Zahtevnost priprave na izvedbo po ravneh Sum of df Mean F Squares Square Sig. Zahtevnost priprave 2. dan* Raven izobraževanja Med skupinami (Combined) 6 2 3,09 5 0,011 Linearity 6 1 5,91 9 0,003 Deviation from Linearity 0 1 0,28 0 0,506 Znotraj skupin 34 54 0,63 Skupaj 40 56 Priloga 3: Razlike v zahtevnosti priprave na izvedbo 2. usposabljanja Zahtevnost izvedbe Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N 2. delavnice 2,73 0,86 13 3,32 0,79 37 3,77 0,67 13 3,29 0,84 63 3. delavnice 3,09 1,22 11 3,42 1,06 30 3,63 0,61 15 3,41 1,00 56 4. delavnice 2,64 0,98 11 3,17 0,81 32 3,18 0,93 14 3,07 0,88 57 5. delavnice 4,18 0,43 7 3,91 0,73 29 3,75 1,04 9 3,92 0,76 45 6. delavnice 3,17 1,11 12 2,97 1,05 33 2,73 1,01 11 2,96 1,04 56 7. delavnice 3,00 1,21 12 3,12 0,91 34 3,12 0,74 13 3,09 0,93 59 Povp 3,13 0,97 3,32 0,89 3,36 0,83 3,29 0,91 Priloga 4: Zahtevnost izvedbe po ravneh Sum of Squares df Mean Square F Sig. Zahtevnost izvedbe 2. dan* Raven izobraževanja Med skupinami (Combined) 7,094 2 3,55 0,005 Linearity 7,001 1 7,01 0,001 Deviation from Linearity 0,084 1 0,08 0,710 Znotraj skupin 36,35 60 0,61 Skupaj 43,44 62 Priloga 5: Razlike v zahtevnosti izvedbe 2. usposabljanja Motivacija na delavnici Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N Priloga 6: Motivacija na delavnici po ravneh 2. delavnice 4,13 0,62 13 3,91 0,65 36 3,56 0,74 12 3,89 0,68 61 3. delavnice 3,86 0,67 11 3,52 0,71 30 3,70 0,82 15 3,63 0,74 56 4. delavnice 4,09 0,63 11 3,61 0,76 32 3,39 0,96 14 3,65 0,81 57 5. delavnice 3,57 0,84 7 3,52 0,56 30 3,69 0,65 8 3,56 0,61 45 6. delavnice 3,92 0,67 12 3,76 0,90 33 3,27 1,10 11 3,70 0,91 56 7. delavnice 4,00 0,60 12 3,76 0,70 34 3,62 1,04 13 3,78 0,77 59 Povp 3,93 0,67 3,68 0,71 3,54 0,89 3,70 0,75 Motivacija Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj za nadaljnje aktivnosti Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N Povp St odk N 2. delavnice 3. delavnice 3,82 0,60 11 3,43 0,77 30 3,47 0,83 15 3,52 0,76 56 4. delavnice 3,69 0,63 13 3,28 0,77 32 3,21 0,89 14 3,36 0,78 59 5. delavnice 3,75 0,89 8 3,63 0,67 30 3,44 0,73 9 3,62 0,71 47 6. delavnice 3,92 0,79 12 3,61 0,70 33 3,36 1,03 11 3,63 0,80 56 7. delavnice 3,58 0,51 12 3,68 0,77 34 3,31 0,63 13 3,58 0,70 59 Povp 3,75 0,69 3,53 0,74 3,36 0,82 3,54 0,75 55,40 Priloga 7: Motivacija za nadaljnje aktivnosti po ravneh Povp Std. odk Std. napaka df Sig 3. delavnica 0,12 0,58 0,08 -1,50 55 4. delavnica 0,30 0,58 0,08 -3,87 56 5. delavnica 0,07 0,59 0,09 0,76 44 6. delavnica 0,07 0,57 0,08 0,94 55 7. delavnica 0,20 0,58 0,08 2,69 58 Priloga 8: Razlike v motivaciji na delavnici in za nadaljnje aktivnosti t 5.4 ČLANI DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO USPOSABLJANJA ZA ZUNANJO EVALVACIJO 1. mag. Mateja Brejc (vodja projekta) 2. Alenka Jurič Rajh (koordinatorica usposabljanja) 3. dr. Andrej Koren 4. dr. Mihaela Zavašnik Arčnik 5. mag. Alojz Širec 5.5 UDELEŽENCI 1. CIKLA USPOSABLJANJA ZA ZUNANJO EVALVACIJO 1. Anita Ambrož 2. Mateja Andrejčič 3. Nada Barbarič 4. Anita Borovič 5. Alenka Curin Janžekovič 6. Suzana Deutsch 7. Nataša Djuzic Kunej 8. Gabrijela Gregorič 9. Andreja Grom 10. Manica Habjanič Gaberšek 11. Polonca Kenda 12. Alenka Krapež 13. Inga Krusič Lamut 14. Sara Lešnik 15. Branka Likon 16. Mojca Miklič 17. Milena Mišič 18. Ernest Nemec 19. Tatjana Novak 20. Anica Novak 21. Dano Novak 22. Anton Obreht 23. Nada Paj 24. Andreja Sabati Šuster 25. Karmen Šepec 26. Renata Škodnik 27. Janez Šušteršič 28. Zlatka Vlasta Zgonc 29. Srečko Zorko 5.6 IZVAJALCI 1. CIKLA USPOSABLJANJA ZA ZUNANJO EVALVACIJO 1. mag. Mateja Brejc 2. Alenka Jurič Rajh 3. dr. Andrej Koren 4. dr. Mihaela Zavašnik Arčnik 5. mag. Alojz Širec 6. dr. Linda Devlin, University of Wolverhampton, Anglija