Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 51. V Ljubljani, v soboto 19. decembra 1903. Letnik VIII. »Slovenski List" izhaja v sobotah dopolndne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 1 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista* Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Izjave o banovem programu. Iz Zagreba. Banova izjava v prvi seji hrvatskega sabora so obsodili vsi opozicijonalni časopisi. „Obzor“ in „Hrvatsko Pravo“ ne najdeta v banovem programu sploh nič dobrega, dočim je nemško opo-zicijalno glasilo našlo v izjavi vsaj dobro voljo, katera se pa seveda tudi ne bo mogla izpolniti, dokler se bo ban oslanjal na današnjo saborsko večino ter stal na temelju nagodbe iz leta 1868., kajti ta nagodba se je preživela ter postala čisto preozka na sedanje odnošaje hrvatskega naroda. Uradni časopisi so pa seveda polni hvale o državniški modrosti sedanjega bana, ki se je postavil na temelj nespremenljive nagodbe in na osemstoletno prijateljstvo in zvezo z mažar-škim narodom, s katerim žele Hrvatje živeti tudi še nadalje v neskaljenem prijateljstvu. Da bode ban dosegel svoj cilj, je tem mažaronskim mamelukom gotova stvar, ker ga bode v tem podpirala tudi večina v saboru, saj je on sam njen član. Hvale je seveda povsodi odveč, priznati se pa vendar mora, da ti uradni časopisi pišejo mnogo treznega tudi o opoziciji, ter so se odvadili onih grdih psovk, katerih so bili večkrat polni vsi predali njihovih Člankov. Sploh se more reči, da ostane na Hrvat-skem pod sedanjim banom ista politika, kakor je bila do zdaj — le tako nasilno se ne bode izvajala kakor do zdaj, ker je ban grof Pejačevič mož plemenitega značaja ter bolj privržen hr-vatskemu narodu, nego je bil tujec Khuen. Zdaj se da na Hrvatskem vsaj dihati, dočim je hotel Khuen vse podušiti, kar je le malo merilo na slobodnejo stran. Da bi se pa mogla Hrvatska pod sedanjim zistemom preporoditi, to je popolnoma nemo- Občinska seja. (Napisal Iv. Baloh.) Plavški Rovt je velika podobčina. Ima svojega podžupana in štiri svetovalce. Toda Rovtarji so hoteli biti popolnoma neodvisni od občine, deloma, ker so bili od prave občine precej oddaljeni, deloma pa tudi, ker so imeli popolnoma svojo upravo ter se kot precej premožni kmetje niso hoteli občini pokoriti. Od okrajnega glavarstva prišel je ukaz na vse občine in podobčine, da mora vsaka imeti svojega nočnega čuvaja. Storilo se je precej tatvin in tudi precej požarov, zato je smatralo okrajno glavarstvo, da je nujno potrebno nastaviti povsodi nočne čuvaje, kjer jih še ni. Tisti litografirani ukaz, ki je velel, da se ima takoj nastaviti nočni čuvaj, če ga še ni, je dobil tudi podžupan v Plavškem Rovtu. Ne smemo mu šteti v zlo, če tistega pisma ni takoj odprl. On je dejal, da vsa svoja pisma, katerih itak ni bilo veliko, prebere še ie v nedeljo, ko ima čedne roke. Podžupan, ali recimo mu župan, ker so ga tako nazivali svetovalci in je tako nazivanje tudi sam najrajši slišal, je prebral torej šele prihodnjo nedeljo ukaz c. kr. okrajnega poglavarstva, odložil očala in vzdihnil: BŠe tega treba I Imamo tako drugih sitnosti zadosti. Pa kdo bo sedaj seje skliceval, ko imamo goče. Zato je sedanji pokret neobhodno potreben, da preporodi narod in da stopijo sčasoma čisto drugi ljudje v sabor, a tudi na vlado. Očividno je, da tudi najplemeniteji ban s takim vladnim aparatom, kakoršen je danes na Hrvatskem, ne more uvesti dobre uprave. Poročilo o volitvi deželnega poslanca v Daruvaru, kjer je bil že pod vlado sedanjega bana izvoljen mažaron, nam je najbolji dokaz, da politične oblasti na Hrvatskem nočejo popustiti od prakse Khuenove. Tukaj so v protestu proti tej volitvi naštete vse zvijače Khuenove volivne prakse. Toda verjetno je pa tudi, da bo današnja saborska večina to volitev potrdila. Le poglejte, kako ošabno in predrzno se ponaša saborski predsednik še sedaj proti opoziciji. Poslancu kanoniku Rubetiču se je kar narogal, da naj le poskusi obstruirati z razbijanjem, pa bo videl, kako bo odletel iz sabora, kakor so odleteli oni, za katere se je zavzel Rubetič. In po takih strašnih dogodkih na Hrvatskem in po obsodbi raažaronskega sistema od celega naroda, se je predrznil predsednik norčevati z opozicijo, a ob enem je vse mažaronstvo glasovalo proti predlogu kanonika Rubetiča, da se dovoli vstop v sabor trem izključenim opozi-cijonalnim poslancem. S tem svojim delom so pokazali mažaroni svojo nepomirljivo čud nasproti zahtevam hrvatskega naroda. Zato je pa tudi skoraj najmirneji član ppozioije pri tej priložnosti zavpil mažaronom v lice: „Vse vas je treba ven pometati 1“ A če Bog da, bode to že storil hrvatski narod pri prvih volitvah, ko bo imel za to priložnost. Takrat se bode menda vendar ta mažaronska klika porazgubila, da ne bo mogla nič več s svojo umišljeno nadmočjo gospodariti v hrvatski zemlji. vsi toliko dela 1 Gospodje si vedno kaj neumnega izmislijo, seveda ker imajo čas. Ne bo nič, kdo bo še to plačeval, saj so že davki tako veliki". Tako je modroval župan Miha, toda v srcu je mislil vse drugače. Gospod okrajni glavar je večkrat prišel v Plavški Rovt na lov, in ker tam v hribih ni bilo nobene gostilne, se je vedno odpočil pri županu Mihi, njegovi boljši polovici je stisnil pri odhodu kako kronico, gospodu županu pa dal včasih okusiti, kakšne so buteljke. Na ta način je prišel župan Miha v nekako odvisnost od glavarja, tako da mu je moral skoraj vse ustreči, da ne bi prišel pri njem v nemilost. In tako je bilo tudi sedaj pri tem ukazu. Res je, da on sam sicer ni imel odločevati, ker je bilo treba sklicati sejo, ali končno je navadno vedno županova obveljala. Tako je bilo tudi sedaj. V besedah je bil sicer proti tej novotariji, toda v srcu je že v naprej vedel, da bo dovolil on in ves občinski odbor to, kar okrajno glavarstvo želi. V občinskem odboru so sedeli štirje svetovalci: Zlkn, Tomaževe, Barakar in Pirtahar Francelj. Prvi trije so imeli imena od svoje rojstne hiše, zadnjega se je pa vedno še držalo njegovo krstno ime. Kaj je bilo temu vzrok, tega nobeden ne ve, pač pa je bila resnica, da je bil Pirtahov Francelj duševno daleko nad drugimi. Bil je pri vojakih in tam prišel do četovodje, bival je več let v. Nemcih ter se Jugoslovani in Italijani. Ko je dalmatinski c. kr. namestnik baron Handel hotel mesto italijanščine utihotapiti nemščino za jezik dalmatinskih uradov, prišlo je v zadarskem saboru do znamenite debate, kjer so predlogo vlade glede jezikovne uredbe odklonile vse tri stranke: italijanska, srbska in hrvatska. Hrvatskemu jeziku so hoteli s predlogom dati nekaj več veljave v uradih, kakor jo ima do sedaj, a nemščina se je ob enem hotela uzakoniti za glavni uradni jezik. A temu so se uprli složno vsi poslanci. Razvila se je debata, in govorniki so kazali na težnjo nemštva proti jugu in so z vso odločnostjo odklanjali, da bi sami pomagali ustvarjati nemške uspehe do končnih velikih nemških smotrov: gospodarskega in političnega podjarmljenja Balkana in orijenta v obče. Hrvatska poslanca Smodlaka in Trumbič sta s pravim južnim temperamentom plčdirala za zbližanje in porazumljenje italoromanskega plemena z jugoslovanstvom, češ, da v tej zvezi odbijejo germanski naval, ki je v svojih končnih gospodarskih in političnih smotrih obema plemenoma enako nevaren in nasproten. To je bila tedaj visoka politika, ki je pustila na strani dnevne politične praske, katere ima slovanski jug z Italijani v Primorju. Ako se ne oziramo na naš vroči boj v celi Primorski z Italijani, moramo priznati, da se interesi jugoslovanski in italijanski v ekonomskem in kulturnem oziru ne križajo in da se vzlic nemškemu gospodarskemu in političnemu navalu na vzhod, morajo v dogledni bodočnosti strniti v skupen odpor. V slabo razumevanj nalogi z italijanskega plemena pa hlepijo naši laški mejaši po slovenski in hrvatski zemlji v Primorju in bijejo zoper našo pravico v Primorju in Trstu vroče in brutalne boje. precej privadil nemškemu jeziku v govoru in pisavi. Zato je igral v občinskem odboru nekako vodilno ulogo. To seveda županu Mihi ni bilo po volji. Toda, kaj je hotel? Ce je prišlo kako nemško pismo s tistimi čudnimi pokončnimi črkami, je župan Miha nekaj časa gledal in študiral, toda nazadnje je pa le poslal pismo Pirtahovem Franceljnu, naj še on prebere, kaj je notri. Ni rad storil tega župan Miha, ker Pirtahov Francelj ni bil njegov prijatelj, ampak njegov sovražnik. In to ga je posebno bolelo. Nič mu ni storil, ampak vse, kar je župan Miha predlagal, vse je Pirtahov Francelj pobil. Župan Miha ni bil govornik, njegovemu sovražniku je pa dobro tekel jezik, in to je včasih premotilo celo njegove prijatelje, da so proti županu glasovali. Zakaj je bilo tako, to je bila uganjka, ali ljudje so govorili, da bi bil Francelj sam rad župan, če bi imel nekoliko več pod palcem. Torej župan je dobil ukaz in sklicati je bilo treba občinsko sejo. To se je vršilo zelo enostavno. Poslužil se je svojega pastirja. V tistem tednu je bil slučajno praznik, zato je župan sklical sejo na njegov predvečer. Poslal je torej svojega pastirja Joža, da je šel k Zllinu, Barakarju, Tomaževcu in Pirtahovem Franceljnu ter naznanil, da imajo občinski možje priti k županu v sredo pred praznikom zvečer. Joz je bil že navajen tega. Šel je v vse štiri hiše ob- S tem, da pritiska na Jugoslsvane po dni strani Nemec, po drugi pa Italijan, je naš položaj težaven. A z bojem proti Slovencem in Hrvatom si Italijani ne izboljšujejo svojega stanja, ker, ako pade jugoslovanstvo ob zapadni meji od Drave do Trsta, ne bo dedič na tej zemlji Italijan, temveč German. To stoji, da Trst, njegova eksistenca, moč in prihodnjost je odvisna od zaledja, od dežel, ki se širijo proti severovzhodu od Adrije proti Donavi. Ako ponemči nemška premoč slovenske dežele, potem bo njegovo konečno zmagoslavlje prav sigurno še le v Trstu končano. Ko bi zavihrala na zvoniku sv. Justa vse-nemška zastava in bi bil zlomljen odpor slovenskega elementa, potem bi nemškemu kolosu bil odprt ves široki orijent. Že sedaj se čuti orjaška gospodarska moč nemštva v celem orijentu, kaj in kako pa še le potem ?! Italijanstvo ravna le v lastnem interesu, v interesu svoje gospodarske in narodne bodočnosti, ako išče premirja in sprave z jugoslovanstvom. Ali do takih razmer je še dalnja pot. Zaslepljeni šovinizem italijanskih iredentistov v „Venezia Girglia" ne priznava naše eksistence v Primorju ne v Trstu niti v slovanski Istri. Z besnim fanatizmom tirajo slovanski jezik iz istrske zbornice in v Trstu nam odrekajo pravico do slovenskih ljudskih šol. Temu brutalnemu talmiitalijanskemu nasprotstvu bodeš tedaj zastonj deklamoval o velikih skupnih interesih jugoslovanstva in italijanskega plemena. Zato pa je naša misel ta-le: Dobro je, da se blažilno .vpliva na italijanskoslovanska mejna nasprotstva s tem, da se opozarja italijansko javnost na veliko istino, da z nasprotovanjem iu teptanjem elementarnih narodnih pravic slovanstva v Trstu in Istri pripravljajo pot le nemškemu navalu na vzhod in si posredno režejo v lastno meso. To treba večkrat ponoviti in na glas povedati. A za ta hip ni pričakovati preobrata v slovansko-italijanskih mejnih jezikovnih konfliktih. Treba je tedaj najprej neumorno delati, da se slovanski jug, zlasti Slovenci in Hrvati, kulturno in gospodarsko ojačimo. Boj se mora voditi z vsem ognjem proti vročekrvni ireden-tovski brutalnosti in hladnoračunajoči nemški gospodarski objestnosti. Lepe so besede, ki priporočajo jugoslovansko in itnloromansko vzajemnost, a od besed do dejanja je še dolga pot. Zanašajmo se nase in delajmo, da se gospodarsko ojačimo. Delo nas bo storilo močne in le na močne ima ozir politični prijatelj in politični nasprotnik. z$ sedaj stojimo še v velikem nasprotstvu in boju z Italijani in Germani. Kdaj pride itali- činskih svetovalcev, vstopil se na prag in zaklical: »He, ali je kdo v hiši?" In če se je kdo oglasil, mu je rekel: »Naš oče so rekli, naj pridejo oče v sredo večer gori". To je zadostovalo. Ce se pa ni nikdo oglasil, je pa naročil sosedu. Tako uradno obvestilo je zadostovalo, da so vsi občinski svetovalci vedeli, da bo seja. Prišla je sreda. Ženske so pospravljale doma, ker se je bližal pravnik, možje so pa na polju hiteli nakladati seno na vozove, ker se je že mračilo. Prišel je večer in navada je bila taka, da so se občinski možje zbrali še le po Ave Mariji. Ko je torej odzvonilo v zvoniku, tedaj je župan Miha pobrisal mizo v kotu, pripravil polo papirja, črnilo in pero. Ura je odbila že osem, a k seji ni bilo še nikogar. Tedaj priteče Barakarjev dekle ter pravi: »Naš oče so šli na semenj, pa so rekli, da naj sporočimo, če jih do osmih ne bo, da jih ni treba čakati*. »Je že dobro", je rekel Miha, dekle pa je steklo iz hiše. .Škoda, da ga ni“, dejal je sam zase Miha, »z menoj bi potegnil". Ko je ravno oče župan luč prižigal, tedaj sta stopila v sobo Z\kn in Tomaževe. Ta dva sta navadno vedno skupaj prišla, ker sta bila soseda. janstvo do zavesti, da ni na pravi poti, kdo vč? Ne vdajajmo se iluzijam in zanašajmo se le nase v prvi vrsti. Poročila iz mest in trgov. Iz Idrije, 14. decembra. »Slov. Narod poroča o zadnjem javnem shodu dne 6. t. m. na kateerm se je poživljal deželni odbor naj obrne v prid našega mesta nekaj od onih 60.000 kron, ktere Idrija plačuje na letnih deželnih dokladah. Koncem dopisa pa dostavek: »Kako naj dežela kaj stori, če deželni zbor ne more delati? ldrijčanje naj se zahvalijo dekanu Arko-tu, da je tako vstrajno delal obstrukcijo, in s tem preprečil tudi vse, kar bi se dalo storiti za Idrijo." Najstarejši slov. dnevnik mora pač smatrati svoje čitatelje strašno naivne, res le nerazsodni masi se zamorejo podati take budalosti. Poglejmo nekoliko kaj bi so dalo storiti za Idrijo v deželnem zboru I Da bi se nam olajšalo breme, kterega nam naklada naša mlada srednja šola je govoril v deželnim zboru naš poslanec. Opozarjal je slovenske naprednjake, kakor tudi nemške barone, da plačujemo sedaj 60°/o doklade za realko, a da bode v kratkem času ta doklada premajhna. Da se ni varal, kaže zadnja občinska seja, v kateri so povišali občinske davke na 100 °/o. Da ta davek teži ne samo posestnike, temveč tudi ubožne rudarje, je konstatiral tudi javni shod dne 6. t. m., saj je bil ravno radi te zadeve sklican. V svojim govoru je tudi poslanec opozarjal, da cena živega srebra-pada, ž njo pada tudi dobiček pri rudniku in v enaki meri se znižuje tudi prispevek našega erara za mestne potrebe. Kako je prav imel kaže dejstvo, da velja sedaj m. stot živega srebra 275 gld. a je bil še začetkom leta nad 330 gld. Lansko leto bilo je skoraj en milijon kron čistega dobička, letos bode pa komaj 600.000. Potrebe bodo vedno naraščale, dohodki se pa znižavali, kako nujno je bilo toraj govoriti naj se naša realka podržavi! A večina deželnega zbora, t. j. slovenski naprednjaki in nemški baroni so bili proti, breme naj idrijskemu mestu le še ostane. Zato naj bo pa Arko kriv, »on je preprečil ono, kar bi se dalo storiti za Idrijo". Krasna logika, kaj ne? Poslanec govori za svoj volilni okraj, kaže na krivice, na katerih trpi, zato naj bo pa on kriv, če na komando nemškega barona slovenski naprednjaki ne smejo Idriji. nič dovoliti. Liberalcev je sram, da so tako v pesteh Nemcev, pa krivdo na drugega zvračajo. Bogve koliko kalinov bodo vjeli na te limanice? Kadar je bila občinska seja, tedaj se navadno niso pozdravili občinski odborniki, ampak kar uradno so se vsedli za mizo. In tako je bilo tudi danes. Zlkn se je stisnil v kot, Tomaževe je pa vzel pipo iz žepa ter jo prižgal. Prvi je bil tihe in mirne narave, ki bi rad storil vsem ljudem dobro, zato ni maral za prepir, ampak seje vedno z županom strinjal. Tomaževe je pa že malo po svetu hodil in po rudnikih delal, zato mu je govorica gladkejše tekla. »Ti, Miha", je vprašal Tomaževe župana, .»koliko si že dal za tale pisalnik?" »Skoro do goldinarja so ga licitirali pri dražbi ranjkega gospoda župnika", je rekel Miha, ,saj veš, vsakdo bi ga rad imel za spomin na gospoda. Bog jim daj dobro I Pa je res pripraven, poglej, na eni strani je črnilo, na drugi pa sipa. Zato sem ga pa kupil za občinsko pisarno". Ko so se tako pogovarjali, je vstopil Francelj. Nič ni dejal, klobuk je vrgel v kot ter se vsedel na konci mize. Tam je vedno sedel on, ker je bil navadno zapisnikar. Zlkn se je izgovarjal, da je že star in da ne vidi dobro, Tomaževe, pa da se mu preveč roke tresejo, torej ni preostalo druzega, kot da je za pero prijel ter pisal zapisnik Pirtahov Francelj. »No, bomo pa začeli", je rekel župan Miha. »Barakar je šel na semenj, ga ne bo, bomo pa kar sami naredili". Za zboljšanje učiteljskih plač na naši rudarski šoli se je potegnil tudi naš poslanec. A glej, zopet isti, ki kar gore ljubezni do učiteljstva — liberalci — niso hoteli glasovati za zboljšanje. „In da se za Idrijo ni nič storilo, za to naj se zahvalijo Arkotu?" Toraj za korist našega mesta niso liberalci vneti, če tudi zboljšanje deželnih financ ne bi nič obtežilo. Sklepamo lahko iz tega, kako ogromno svoto bode sedaj deželni odbor iz deželnih doklad Idriji naklonil. Sicer ima že naprej odobrenje za vse take darove, saj sta se oba kluba solidarično zavezala, da bosta pritrdila korakom svoje trojice v deželnem odboru. Ne bode stvari na kvar, ako ravno v tem obziru ono resolucijo, ki se je sprejela na javnem shodu dne 6. t. m. malo spopolnimo. Dne 10. marca 1876 je naša občina prosila deželni zbor naj ji odpiše deželni davek za normalno šolski zaklad, kakor ga tudi Ljubljana ne plačuje. Idrija namreč že dokaj let plačuje svojo šolo iz svojega ne pa iz deželnega zaklada. Deželni zbor je res za leto 1877 oprostil našo občino tega davka, erar pa je moral vseedno še prispevati postavno v normali šolski zaklad. Takrat je bil predsednik finančnemu odseku J. Murnik, pristaš naprednjakov in poročevalec K. Dežman iz nemškega kluba. Tudi to zadevo je v deželnem zboru letos omenil naš poslanec ter apeliral na doslednost liberalnih poslancev, a bilo je zastonj. Pred 27. leti so bili slovenski naprednjaki in nemški baroni bolj naklonjeni Idriji, kakor so sedaj slavni njih nasledniki. Takrat so v škodo dežele odpisali davek Idriji, sedaj ne privoščijo našemu mestu poboljška, če tudi bi deželo to nič ne bolelo. Radovedni smo koliko svoto bode dr. Tavčar Idriji odločil, ko ga resolucija njegovih ožjih Somišljenikov poživlja ne pozabiti našega mesta. To se razume, da bomo iste tisočake hvaležno očitno potrdili 1 ,SIov. Narodu" pa svetujemo naj le še prinaša take bedarije, nam daje prilike, da še bolj osvetljimo naše žalostne razmere. Ljudstvo bode pa spoznalo koliko slovenskemu narodu škoduje »slovensko-nemška zveza" in kako poniževalno globoko so vtaknili slovenski liberalci naprednjaški svoj tilnik v jarem nemških baronov. Domače novice. Kdo je kriv ? Bogata kranjska hranilnica kot najboljši mecen skrbi za nemško gibanje in stremljenje v deželi. Res je, da je obogatela s slovenskim denarjem in žalostno je, da še bogati z našim slovenskim denarjem. Naravno je, da visoka c. kr. vlada skrbi za njen procvit, da se noben groš z vladno vednostjo ne »Kaj pa je tako važnega?" vpraša Tomaževe. »Tako je, možje", je začel Miha. »Glavarstvo zahteva, da mora imeti vsaka vas nočnega čuvaja, da bomo varni pred ognjem in tatovi. Tako jel Doslej smo bili v vedni nevarnosti, hiše so lesene in če ogenj nastane, bo vsa vas pogorela. Strašno bi bilo ponoči. Tako je možje, kaj mislite?* Za nekaj časa je nastala tišina. Zlkn je podprl svojo glavo še z drugo roko, Tomaževe je spustil iz pipe močan kolobar dima, Francelj je pa mirno gledal pred se. „No, kaj misliš Zl&n?" ga je vprašal Miha. Zlkn se je naslonil na zid in rekel: »Dobro bi bilo, saj tako vedno slišimo kaj slabega! A kje ga pa bomo dobili?" »Kje ga bomo dobili", je vmes posegel Tomaževo, »kar starega Sepa vzemimo, ta še po dnevi nič ne vidi". Vsi so se zasmejali razun župana. „Ali pa Buzeljnovega Martina", je rekel Firtahov Francelj z neko škodoželjnostjo. In vsi so se še bolj .zasmejali. »Ta pa ta", je rekel Zlkri, »ki ni nikdar trezen*. »Kdo ga bo pa plačeval?" je vprašal Tomaževe. »Kdo? občina!" je rekel z močnim glasom Francelj. veščih našega jezika, ko je dosti Slovencev uradnikov. sme naložiti drugje, a nenaravno je, da Slovenci sami nosimo denar notri. In to Slovenci vseh stanov, vseh strank, največ iz zanikrnosti, vsled narodne mlačnosti ter se ogibljemo z malenkostnimi izgovori slovenskih zavodov, ki nimajo nič manj garancije kakor kranjska »šparkasa". Tem ljudem — pomilovanje! Kriva pa je tudi nevednost. Šel sem v kranjsko hranilnico po denar, ki je bil ondi naložen leta in leta. To priliko sem porabil, da sem opazoval stranke, ki so prihajale in odhajale. Žal mi je: Videl sem izvečine slovenske stranke, ki so prinašale denar. Prišla je kmetska žena, ki se je vstopila poleg mene. Prinesla je več sto kron. Premagovati se nisem mogel več in jo vprašal: »Od kod pa ste?“ »Iz Hotiča". — »Zakaj pa ne nesete denarja drugam?" ,1, kam ga pa čem?" se je začudila. ,Ali ne veste za nobeno drugo hranilnico?" »Nobeno* .... In gotovo je mnogo kmetskih ljudi, ki radi nevednosti hodijo v kranjsko »šparkaso". Tako se godi, da Slovenci na Kranjskem dan na dan .futramo" nemškega Moloha, ki nas hoče požreti. Sramota za nasl „