ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK MAREC 1978 HOOO-RUK ’78 Na nekatere dogodke in pojave smo še že kar navadili in brez njih bi nam naš vsakdan izglodal siromašne j ši. Eden od teh pojavov so tudi mladinske delovne akcije. Od vojne naprej včasih bolj, včasih manj je bilo mladinsko prostovoljno delo vsako leto moglo-zapisati nekaj, kar še ne da meriti s • številkami — to je vzgojni značaj mladinskih delovnih akcij. To je njihovo preraščanje v veliko šolo dela, samoupravljanja, tovarištva, bratstva : in enotnosti V jugoslovanski socialistični samoupravni skupnosti. ■/"“SLOV GORICE POSOČJE KOZJANSKO r* V i REVIRJI KOZSANA šamac -SARAJEVO Prikaz delovnih akjij, ki se jih bodo udeležili rHladi iz Revirjev važen faktor v bilanci izgrajevanja naše dežele.: Tako je bilo tudi' v lanskem, jubilejnem letu. Pokali so žulji na 23.000 parih mladih rok, za njimi pa so ostajale nove ceste, nasipi, športni objekti, vodovodi * •. Statistiki so izračunali, da sp. mladi v letu 1977 na 23 delovnih akcijah zveznega značaja opravili delo vredno 15 milijard dinarjev. V kolone številk pa se ni Mladi smo razpoloženi, da tudi v letošnjem letu partijskih in mladinskih kongresov ter proslavljanja 354etnice republike gradimo s prostovoljnim delom. Pripravljeni/da Zgradimo več kot lansko leto. Po projektu bo fronta delovnih akcij širša kot kdajkoli prej. Samo na zveznih akcijah bo delalo več kot 52.000 brigadirjev. Obseg del se povečuje za 100 odstotkov v odnosu na le- VABIMO NA DESETI TRADICIONALNI plmnirvenček v soboto, 18. 3. 1978 s pričetkom ob 20. v poslovni stavbi z ansamblom JOŽETA RUSA Vstopnice pri Slavku Gorniku V TOZD-4 • ZSMS Steklarne Hrastnik ■ to 1977, brigadirjev bo dvakrat več, vrednost opravljenih del bo presegla 45 milijard dinarjev. Programi so pripravljeni. Zastave bodo zaplapolale na 27 deloviščih zveznega značaja, republiških bo nekajkrat več. Na j večje gradbišče bo vsekakor na MDA »šamac—Sarajevo«, na kateri bo 24.000 mladih od 1. aprila do dneva republike gradilo drugi del 90 km dolge proge od Dobo j a do Zenice. Več kot dvajset tisoč brigadirjev bo nadaljevalo delo svojih predhodnikov, akcijašev iz prvih povojnih let. Iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika bo na letošnje delovne akcije odšlo prek tristo mladih, ki bodo delali in dali svoj delež na naslednjih delovnih akcijah: 1. zvezna MDA »Posočje ’78«, I. izmena od 2. 6. do 23. 6., organizator medobčinske MDB »Bratska mesta«, v kateri bodo Sodelovali tudi mladi iz pobratenih mest v Srbiji, je Medobčinski svet ZSMS. 2. republiška MDA »Kožbana ’78«, II. izmena od 24. 6. do 15. 7., organizator občin. MDB »Franc Farčnik« je OK ZSMS Zagorje. 3. Zvezna MDA »Kozjansko 78«, lil. izmena od 16. 7. do 6. 8., or-ganiztor občinske MDB »3, julij« je OK ZSMS Hartšnik. 4. republiška MDA »Slovenske Gorice 78«, IV. izmena od 7. 8. do 28. 8., organiztor občinske MDB »Ustanovnega kongresa KPS« je OK ZSMS Trbovlje. 5. zvezna MDA »Šamac—Sarajevo«, VI. izmena od 1. 9. do 1. 10., organiztor medobčinske MDB »Rdeči revirji« je Medobčinski svet ZSMS. V brigadi bodo sodelovali tudi mladi iz pobratenih srbskih občin. Vsi mladi, ki bi radi odšli na delovne akcije, pa tudi brigadir-ji-veterani bodo pravočasno obveščeni, kdaj in kje se lahko prijavijo za sodelovanje na eni od naštetih akcij. Že sedaj pa se lahko informirate na OK ZSMS Hrastnik (tel.: 814-788). Torej, razmislite in še odločite, da boste letošnje poletje preživeli »po brigadirsko«. Brigadirski HOOO-RUK! tbne OPOZARJAMO! Zima gre h kraju, bliža se pomlad. Tudi naše družbenopolitično življenje postaja vse bolj živo, aktivnost se Veča-Za sedanje obdobje je značilno veliko. število raznovrstnih sestankov, tudi mladinskih. Prav o njih je beseda v temle sestavku. Kajti, vrstijo še sestanki, na katerih se odloča, vendar nas-ti Sestanki precej spominjajo na prejšnja leta, čeprav smo medtem neštetokrat rekli*-» več dela in manj besed. Naše sestanke je obogatila še ena tema **- VOLITVE. Pred nami so ttamreč naše, »mladinske« volitve. V mnogih mladinskih Organizacijah so že Začeli razmišljati 0 novem vodstvu, največ pa o bodočem predsedniku in sekre- tarju svoje* organizacije, Toda Zopet se pojavlja stara praksa (seveda ne vsepovsod), da se lik bodočega predsednika oz. sekretarja meri z napačnim metrom. Slišimo mišljenja, da je za to in to funkcijo najprimernejši ta in ta, ker je dober delavec, čeprav ta in ta ni niti enkrat sodeloval v kakršnikoli akciji mladinske organizacije. Drugi pa predlagajo nekega drugega zato, ker je aktiven (nogometaš?!) v tovarniškem klubu, čeprav tudi on »nima pojma« o delu organizacije,: za katero ga'izbirajo: Volitve so pred vrati, zato razmislimo, če merimo' S pravim metrom. Kajti volitve niso samo zaradi volitev. 8. marec - praznik ali dan žensk ? Kadar govorimo o 8. marcu, dnevu žensk, navadno mislimo na praznik in praznovanje. Medtem pa ta dan kot izraz in potrdilo humanizacije družbe ostaja zapostavljen, čeprav je vsakomur jasno, da je ta dan trajen spomin novih odnosov, v katerih ženska dobiva svojo pravo afirmacijo in enakopraven položaj v družbi. Dejstvo, da je ženska tovariš in prijatelj v družini, družbi, na gradbišču, v tovarni, ustanovi ... potrjuje prav naš vsakdan in to bi moralo biti globoko vsajeno v osebo vsakega socialističnega človeka. Če je v naši družbi ženska emancipirana, ji priznajmo pravico, da se 8. marca počuti kot vsak drug dan, bogatejša za en dan, za eno pozornost, prisrčnost in spomin. Bodimo z njo na njen dan. Če se moški iskreno veselijo emancipacije ženske, potem bodo ob njej in z njo čutili, čemu je posvečen ta dan. Od vseh praznikov, ki jih praznujemo, je najbolj izkrivljen prav 8. marec, ki je bil na samem začetku čisto drugače zamišljen. Pozabljamo, da 8. marec ni praznik, temveč Dan žensk. Posamezniki, družine, pa tudi nekatere delovne organizacije in ustanove pozabljajo, da ta dan nima nič skupnega z zakuskami, ki ob polnih kozarcih trajajo do poznih m; z izletom »samo za ženske« in z darili, ki so kupljena zaradi »miru v hiši«; z neumestnimi pripombami o »ženskem dnevu«. Prav tako ta dan ne bi smel imeti nič skupnega z večino proizvajalcev cvetja, ki tega dne iz moških žepov izvlečejo kopico denarja za nageljne in ostalo cvetje. Že leta 1910, na Mednarodni konferenci žensk, je bil 8. marec proglašen za DAN ŽENSK —- DELAVK. To je bil predlog Klare Zetkin, revolucionarke in politične delavke. 8. marec je obletnica velike stavke in krvavih obračunov delavstva s policijo Chicaga, v katerem so množično sodelovale ženske in mnoge od njih izgubile svoja življenja. Sedaj je to dan delovnih žensk, mater —dan enakopravnosti, ki je dosežena. To ni bil nikdar dan, Pismo mornarja Toneta Prišli smo nekega septembrskega dne, pozdravilo nas je modro morje, sijalo je toplo sonce: Vlaki, letala, avtobusi so nas prinesli iz vseh krajev naše lepe domovine. V. tem trenutku smo vsi nosili v sebi samo eno vprašanje, na katerega nismo vedeli odgovora — vojska, kaj je to? Bili smo delavci, inženirji, kmetje, uslužbenci in še množica drugih poklicev. Toda v trenutku, ko smo prestopili prag kasarne, smo bili enp —mornarji. Mornarji, ki so pripravljeni braniti našo socialistično skupnost, njeno ustavno ureditev, tradicije naše revolucije. Od tedaj je prešlo sedemnajst mesecev in bliža se konec naše vojaške obveznosti. Za nami so dolgi meseci »obuke«, neštete uspešno izvršenih nalog, neprespane noči — kadar je nalagala dolžnost. Množica lepih trenutkov, ki nam bodo za vedno ostali v spominu. Radi se bomo spominjali tudi tistih težkih, ko so bile navkljub vsemu naloge uspešno končane. Kako se ne bi spomnili, kako prija vojaški »pasulj« iz menažke na terenu po končani nalogi, in pesem, ki se spontano začne okrog tabornega ognja, ki označuje konec napornega dne. Vse to bo ostalo v nas,, ker je to del nas samih, del naše mladosti. Koliko tovarišev smo si pridobili, koliko novih znanstev smo sklenili? Kolikokrat smo. pomagali tovarišu, z njim delili svoje veselje in žalost? Trudili smo se, da bi bili dobri vojaki in — bili smo. Veliko število pohval, napredovanj in nagrade za uspešno opravljene naloge to najbolje povedo. Mnogi od' nas so dozoreli, od takorekoč golobradih fantov postali tesni ljudje, ki se zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti, ki jo sprejemajo nase. Velik delež v tem imajo tudi naše starešine, ki so se s svojim pravilnim stališčem, polni razumevanja, trudili, da nas od prvih dni čim-bolje vzgojijo v duhu in interesu naše skupnosti. Moramo jim dati priznanje'in se zahvaliti za vse tisto, kar so za nas naredili, ker smo zahvaljujoč njim v prvi vrsti postali tisto kar smo — dobri vojaki. še nekaj dni in šli bomo domov, vsak. v svoje mesto, nekdo dokončati študije, drugi v delovno organizacijo. Včasih nas bo pot zanesla in se bomo srečali s katerim od tovarišev, ž nekaterimi si bomo dopisovali ... Toda kjerkoli bomo, karkoli bomo delali, Brioni in naša kasarna bodo še naprej živeli v naših srcih; kakor del našega telesa, kakor del naše mladosti. Zato si bomo sedaj, ko smo izpolnili svojo častno dolžnost do domovine, stisnili roke kot znak pozdrava, kot znak prijateljstva in tovarištva v preteklih mesecih in rekli: »Nasvidenje tovariš in ... srečno!« Tone Bezgovšek ko bi moškim kazali na enakopravnost, kajti ona je del našega socialističnega družbenega sistema. Pa vendar nismo napravili vsega za ženske, delavke, matere samo s tem, da jih bomo 8. marca pustili-, da se same zabavajo s sendviči, slaščicami, likerji ali na nekem izletu. Kaj ta dan ne bi bil lepši in bogatejši, če bi vanj vnesli toplino in prisrčnost, ki je v navadi za druge praznike?! Ker smo iz tega dneva napravili »ženski dan« z nekimi nenavadnimi obeležji, smo mu vzeli prav tisto spontanost, ki je potrebna za ugodnost. Pri takšni miselnosti se dogaja, da opažamo moške (može, šefe, sodelavce ...), ki zaradi nekakšnih navrženih dolžnosti kupujejo cvetje in komaj čakajo, da ga skrijejo za hrbtom. Ženske imajo občutek, da moški komaj čakajo, da bo ta dan mimo. Takšni občutki dajejo trpkost temu dnevu, ki je trajen spomenik osvoboditve ženske iz. podrejenega položaja in obeležje novih odnosov, ki so nastopili. To je praznik moderne, družbe, osvobojene pomislekov preteklosti in ga moramo zato proslavljati vsi skupaj toplo,, spontano in iskreno ob cvetju ter poklonih, ki govorijo v imenu naše pozornosti, ljubezni in spoštovanja do ženske, sodelavke, matere. Vsako žensko bo razveselil šopek cvetja, ki ji ga bomo dali zato, ker je ona ženska in ker je to »njen ženski dan«. Cvetje je prav del tega dne in je dobilo tradicionalno vrednost, tradicija tega praznika pa je tista velika stvar, ki jo moramo še naprej negovati in oplemenjeva-ti. Janez Pred volitvami Danes je v Jugoslaviji 3,223.000 mladih do 27. leta starosti organiziranih v Zvezi socialistične mladine Jugoslavije, ki delajo v 35 tisoč osnovnih organizacijah v združenem delu, osnovnih in srednjih šolah, fakultetah, vaseh, v krajevnih skupnostih in enotah ter ustanovah JLA. ZSMJ ima največ članov med učenci srednjih šol (1,203.102), potem delavske (925,320), kmečke-mladine (541.007), najmanj pa je študentov (236.868). Največ osnovnih organizacij ZSMJ je v temeljnih organizacijah združenega dela (14.964), potem na fakultetah, višjih in srednjih šolah (8.950), najmanj pa v krajevnih skupnostih mest in vasi (7.849). Kot že vemo, so bile pri nas volitve za delegacije in delegate v letu 1974. Takrat je bilo v Jugoslaviji izvoljenih 72.521 osnovnih delegacij z 839.719 delegati. Med njimi je 181.375 delegatov mlajših od 27 let, kar je 18 odstotkov celotnega števila delegatov. Če to vprašanje pogledamo po skupščinah, pridemo do zaključka, da je izvoljenih najmanj delegatov v skupščino SFRJ — 9 mladincev, in to vse v zveznem svetu. V skupščinah rezublik in avtonomnih pokrajin je stanje nekoliko boljše. V vseh svetih vseh socialističnih republik in pokrajin je skupaj izvoljenih 416 delegatov, mlajših od 27 let, ali 7,8 odstotkov skupnega števila (to je 111.440), med katerimi jih je <35 v svetih združenega dela, 15 v občinskih svetih in 36 v družbeno- političnih svetih. V skupščinah avtonomnih pokrajin je 70 mladih delegatov, med katerimi jih je 37 v svetih združenega dela, ll v občinskih svetih in 21 v družbenopolitičnih svetih. ‘ Najboljše stanje je v skupšči-. nah občin. Tam je 15,5 odstotkov izvoljenih delegatov mlajših od 27 let ali 7.665 od skupno 48.071 delegatov. Največ jih je v svetih združenega dela —j 3.470 (od 22.181), za tem pridejo mladi delegati v družbenopolitičnih svetih — 2.516 (od 13.365) in na koncu najmanj mladih ljudi v svetih krajevnih skupnosti (v katere je skupno izvoljenih 12.534 delegatov).. Ti pokazatelji kažejo, da je izvoljenih za delegate vse manj mladih ljudi, čim više proti vrhu naše delegatske »piramide« gremo. —m— Čaji in zdravilne rastline roža itd. Pri'visokih koncentracijah čreslovin pa je .nevarnost, da bi ¡se koagulirale tudi globlje plasti ¡sluznic — posledica 'bi bila vnetje, diareja in bruhanje: Čreslovine zdravijo tudi manjše rane ali. opekline. Z oženjem, katpilar preprečujejo vanje .pritok krvi. Nastala kožica prek rane ali Opekline zavaruje področje pod seboj pred infekcijo. Tkivo se na ta način hitro regenerira. Zdrav- Velika zahvalnost Želim da uputim par riječi rad-noj organizaciji STEKLARNI HRASTNIK. Učenik sam La kovinske v centra strokovnih šol u Veseli in zadovoljni vajenci v na novo opremljenem samskem domu v Trbovljah. Zahvaljujejo se vsem TOZD, ki so pomagale sofinancirati ta samski dom ljenje večjih površin .s čreslovinami pa je zelo nevarno. Čreslovine se povežejo z beljakovinami okvarjenega tkiva in povzroče njegovo odmiranje. Toksini, ki se pri tem razvijajo, povzročajo vnetje sosednjih tkiv, resorbira-ne čreslovine pa lahko okvarijo jetra. Nadaljevanje (prihodnjič! Dipl. farmacevt Milena Cerinšek meni i mojo j staroj majci sa sed-moro djece i uputio me na pravi put. A isto tako se pobrinuo za dodjelu novoga stanovanja. I. DEL Zdravilne rastline v moderni civilizaciji po eni strani tonejo v pozabo, po drugi strani pa opažamo pretirano razglašanje dvomljive prednoisti terapije z zdravilnimi rastlinami. Zato naj bi bila naloga farmacevta razložiti, da sodobna farmakoterapija ne zametuje zdravil naravnega izvora, nasprotno, 'da jih vse več .uporablja, vendar le v obliki, ki zagotavlja pri enakem doziranju enako delovanje. Zdravilne rastline u-porabljamo v obliki čajev. Čaji so zmesi rastlinskih drog v celih kosih ali .pa 'zdrobljenih na majhne delce. Uporabljajo ise !ža izdelavo vodnih izlužin. Prištevamo jih med najstarejše oblike zdravil, ,saj sporočila o zdravilnih močeh številnih drog segajo daleč v preteklost. Verjetno je najstarejša zeliščarska knjiga delo kitajskega cesarja ¡Shin-Nonga, ki je živel okrog 3700 let pred našim štetjem. V novejšem času jih razen nekaterih le redko uporabljamo, nasprotno pa so v ljudski medicini zelo priljubljena oblika zdravila. Čaje delimo na mešane in ne-mešane. Nemešan čaj nam predstavlja posamezno primerno razrezano drogo, npr. kamilico, aj-biš, sena in druge. Mešani čaji pa so mešanice več razrezanih drog, lahko pa vsebujejo še droge v obliki praškov in razne organske in anorganske snovi, npr. prsni čaj, čaj za odvajanje in drugi. čaj sestavljajo različni rastlinski deli: plodovi,,cVetovi, korenine, korenike, listi-, skorje in tudi cele rastline, 'Učinkujejo zaradi različnih spojin oziroma ¡snovi, ki se nahajajo v zdravilnih rastlinah. V [svežem stanju je glavna sestavina voda. Poleg nje pa se nahaja še cela vrsta .sestavin. Kot prvo skupino bi omenila ALKALOIDE. Alkaloidi so organske spojine zelo grenkega okusa. Delujejo ze-' lo močno na človeški in živalski organizem in sp pogosto zelo strupeni. V čajnih mešanicah jih rajši ne uporabljamo, ker mešanica ni homogena in doziranje ni točno. Zato je uporaba drog ž alkaloidi zelo omejena in samo na zdravniški recept. Nekatere droge, ki vsebujejo: alkaloide so: volčja češnja, smrdljivi ¡brin, jesenski podlesek, Vrtni mak itd. V drugi skupini bi omenila GLIKOZIDE: to ¡so ¡spojine, ki.se pod posebnimi pogoji v organizmu razgrade na aktivne; dele. Gledei na njihovo kemično sestavo jih ločimo več vrst. Nahajajo se v celičnem soku naj različne jr šili rastlinskih delov. Tudi njihovo delovanje je velikokrat zelo močno in pogosto strupeno. Uporabljajo se predvsem pri boleznih srca, motnjah v ožilju in proti zaprtju. Odvajalno delujejo: sena, rabarbara, krhlika in še druge zdravilne rastline. Odvajalni glikozidi delujejo tako, da se re-sorbirajo v tankem črevesju, pridejo v kri in se izločijo v steno debelega črevesa. Razgrajeni glikozidi dražijo črevesno sluznico, vnetje ki nastane vzdraži črevesno živčevje, le-to pa vznemiri črevesne mišice. Tako se okrepi gibanje črevesja in izloči se več sluzi. Pri uporabi krhlikine skorje moramo paziti, da uporablja- mo leto dni staro drogo. Sveža sicer odvaja močneje, povzroča pa krče in včasih celo bruhanje. Zanimiva je tudi dvojna uporaba rabarbare. Glede na zaužito količino lahko pospešuje ali zavira prebavo. Odvajalno učinkuje v večjih količinah, to je ena čajna žlička na skodelico vode, četrtina čajne žličke pa deluje proti driski.: Glikozidne droge, ki delujejo na srce pa so: šmarnica, morska čebulica, naprstec in druge. Urav-.navajo nepravilno ¡srčno bitje. Majhne doze povečajo preliv krvi skozi srce, večje doze pa lahko srce popolnoma ustavijo. Zato je njihova uporaba omejena in samo pod kontrolo ¡zdravnika. Predstavniki tretje skupine so GRENKE SNOVI. Droge, ki vsebujejo grenke ¡snovi, :®e uporabljajo za zdravljenje in krepitev želodca ter ža povečanje apetita v obliki čajev, čajnih mešanic ali tinktur. Grenke snovi, ki jih imenujemo tudi amara, ne pospešujejo prebave samo prek zavesti in refleksov, ko je hrana še v ustih, ampak učinkujejo naravnost na prebavila. Sluznice prebavil oblije, več krvi, v obilju se tvori slina, želodčni sok in žolč. Pod vplivom a mar se želodec hitreje prazni. Grenke ¡snovi, ki jih vsebuje encijan, pomagajo pri želodčnih bolečinah, ;ki jih ¡povzroča nepravilno presnavljanje hrane, Tudi pri uporabi grenkih ¡snovi moramo upoštevati navodila farmacevta-, saj- brezmejna uporaba lahko napravi več škode kot koristi. Droge, ki vsebujejo grenke snovi so npr. encijan, pelin, tavžentroža, cikorija, regrat. Tudi SLUZNATE SNOVI spadajo med pomembne sestavine zdravilnih rastlin. Nahajajo se v najrazličnejših delih rastlin. Tako jih ¡srečamo v korenikah, listih, semenih in plodovih. Droge, ki jih vsebujejo, se uporabljajo najbolj pogosto za ublažitev kašlja in proti vnetju sluznic. Kašelj povzroča cesto ¡suh ali vnet. sapnik. Sluznate snovi, ki jih imenujemo, tudi mueilaginoza, prevlečejo razdraženo sluznico in obenem z dražljaji ižgine tudi refleks, ki je v dihalih povzročil kašelj. Tako ,se izloči manj bronhialne sluzi. Zdravilne rastline, ki se uporabljajo v ta namen pa so: ajibiš, slezenoVec, pij učnik, tropojec in druge. Kukavičji ¡gomolj vsebuje sluz, ki varuje črevesno sluznico pred dražljaji in ustavlja diarejo. Na podoben način deluje kutnje-vo seme. Včasih droge s ¡sluzjo delujejo tudi odvajalno, ker učinkuj e jo kot idrsljivci črevesne vsebine. Delujoča snov je ¡pektin, ki ga dobe iz posušene jabolčne pogače ob proizvodnji sadnih Sokov Omenila bi še delovanje TANINOV ali ČRESLOVIN. To so sno, vi, ki se uporabljajo za zdravljenje sluznic, diarej, bronhitisa in hemeroidov. Njihovo delovanje temelji na adstrigentnem učinku. Čreslovine koagulirajo beljakovine celic in 'koagulirane plasti varujejo tkiva pred dražljaji. V ta namen uporabljamo npr. žajbelj ali ¡srčno moč. Učinkovanje proti diareji si razlagamo na ta način, da čreslovine varujejo črevesno sluznico pred dražljaji in tako gibanje črevesja postane manjše npr. borovnice, ruski čaj, tavžent- Zagorju. S ozbiljnim namjerama želim da vam se zahvalim radi dodjele novog stanovanja. Jer ove stvari nisu male i jednostav-ne. Posebno bih želeo istaknuti draga Alojza Janežiča, koji.me je iz siromašne porodice doveo u Slo veni ju, a isto tako pomogao Mu mor SAMOUPRAVNI SPORAZUM «Kako je pri vaš, tovariš šef, z realizacijo sporazuma?« »Krasno! Na primer: delavec Štef sploh ne razume tega burna. Sicer pa smo še mi glavni sporazumeli sporazumno, da so le slepilo sporazumi javni, mi pa po starem fino in umno!«; —m— PRIHODNOST V MEGLI Mnogo dni in pa noči nas glava že močno boli.. _ Sporazuma nismo še sprejeli, premalo delali, preveč sedeli. Nato na hitro smo pisali, sestanke imeli, zborovali, a delavec, naj bo preklet, jé sporazum zavrnil spet. Dohodek nam je zdaj povprečen, SDK vsak dan bolj tečen, bojimo se zelo sodnika, se stolček nam močno spodmika. —m— Ja sam stvarno presrečan što vam se mogu zahvaliti. I želeo bjh vam puno uspeha u daljem radu. Srdačan pozdrav! £ Od tovariša VIDOVIČ TOMO — vašeg učenika SINKU . Lepo je v naši domovini biti mlad, če atek je bogat in mladost teče ti brez vsakršnih skrbi. —m— HVALA VAM DRIIHOVI Želim da uputim ovo malo reči, kao žahvalnošt upravi »STEKLARNE HRASTNIK«, koja se potrudila i omogučila nam bol ji smeštaj, stan, namj eštaj itd. Sre-čan sam, što se mogu zahvaliti, a rado bih vam svima stegab- ruku, posebno Janežič Alojzu, knji je mnogo učimo, kako za mene tako i za ostale. Ovo je veoma kratko ali sreča i zahvalnost se ne ¡može zapisati na jedan listič hartije. Primite puno iskrenih pozdrava, i da i bolje napredujete s radom želi vam: Drag Perkovič Marko, samski dom TET — l,a kovinarski, CSŠ, Zagorje O/S.' Dragarski pozdrav! HUMOR ZDRAVO UREDNIK! Najprej te prav lepo pozdravljam in ti želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Obenem pa pozdravljam vse sodelavce v TOZD II. Sedaj je minilo že kar tri mesece in pol, odkar sem zapustil podjetje. V tem času se je gotovo tudi marsikaj Spremenilo. Zato te prosim, če mi pošlješ Steklarja. Prav lepo te pozdravljam! Brane Pepeljnak V. P. 8603/4 59300 Knin Zdravo Brane! Hvala za tvojo kartico. Tudi tebi bom Steklarja redno pošiljal. Sklepam, da ti čaš kar hitro mineva, Saj praviš, da si vojak »že kar« tri mesece. No, želim ti, da ti še nekajkrat po tri mesece, ki so še pred tabo, tako hitro mine, da se boš spet vrnil domov. ■ Lep pozdrav! Urednik TOVARIŠ UREDNIK, ZDRAVO! Spet Se oglašam. Sporočiti vam moram, da do sedaj še nisem dobil Steklarja, pa me zanima, zakaj ga ne dobim. Drugače vojaško življenje teče kot ponavadi. Vsak dan je odmerjen, poln opravkov. Prosim vas za odgovor irt vas lepo pozdravljam! Vojak Simončič Niko V. P. 9286/3 66257 Pivka Zdravo Niko! Tole tvojo kartico želim izkoristiti kot pojasnilo Vsem vojakom, ki imajo podobne težave in ne dobijo Steklarja. Ne vem, zakaj bi enemu pošiljal Steklarja, dragemu ne. Naše uredništvo pošilja časopis vsakemu našemu vojaku, ki nas zanj prosi in pošlje naslov. Tako ga tudi tebi redno pošiljamo, vendar res ne vem, kje se zatakne, da ga ti ne dobiš v roke. Upam, da bo v bodoče več sreče. ZDRAVO TOVARIŠ UREDNIK! Zdaj, ko sem že dober mesec tudi jaz vojak, se ti oglašam in te pozdravljam. V Hrastniku sem preživel nekaj mesečev, pa so me poklicali in tako zdaj služim vojaški rok. Zanima me, kako je kaj s tovariši, ki še učijo Za steklarje, kaj se dogaja v tovarni. Tudi jaz bi želel, da mi pošiljate Steklarja, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem. Prejmite lep pozdrav! vojak KRšlC Brane V. P. 3713/C-3 47002 Karlovač Lep pozdrav! Urednik Strokovnjaki so ugotovili, da tudi lenoba in neodgovornost oddajata določene žarke, ki se dajo meriti, sicer pa so nevarni za okolico. Nov aparat za merjenje je že na razpolago. Deluje podobno kot Geigerjev števec. Kazalec je na plušU, ob določenem sevanju pa se giblje proti minusu. Ocenjevalne komisije v steklarni so že navezale kontakt S proizvajalcem, vendar za sedaj pri nas ni dovoljen uvoz. Baje gre za protest močne grupacije lenih in neodgovornih, ki so uporabili Ves svoj vpliv, da bi preprečili uvoz te naprave. ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiigiiiiitiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiiiim riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiimiimi Zdravo Brane! Razveselil sem se tvoje kartice. Belo v Steklarni se odvija kot ponavadi, tvoji tovariši se učijo, pridobivajo izkušnje, kar boš seveda tudi ti lahko hitro nadoknadil, ko se vrneš domov. Steklarja ti bom z veseljem pošiljal, da boš lahko tudi sam razbral, kako potekajo delovni dnevi in življenje v kolektivu, Te pozdrav ja urednik Za nagradni KVIZ ZNANJA objavljen v STEKLARJU št. 2/1978-smo prejeli 24 rešitev. Pravilni odgovori glasijo: 1. trobentica 2. Zagreb 3. arterioskleroza 4. bob 5. Rdeči revirji ■ Za pravilne odgovore so bili izžrebani tile reševalci, ki prejmejo: , 1. nagrada 30 din: RAK Jožica 2. nagrada 20 din: ČIČIČ Risto 3. nagrada 10 din: GERHARD Mihael I NAGRADNI KVIZ ZNANJA MLADIH | I. Pisatelj,- ki Se je rodil v Firencah leta = 1265 v plemiški družini je kot devetletni de- | ček spoznal Beatrice Portinari. Ljubil jo je § Še potem, ko je bila poročena in ko je umrla. Sodeloval je v političnem življenju rodnega .mesta v vojni med »belimi in črnimi«. Leta 1302 je bil izgnan in v izgnanstvu obsojen na = smrt. Umrl je v Veroni. Njegovi glavni pesniški deli sta Novo življenje in ep' Božanska E komedija. s = “ Kdo je bil to? | II. Stari kubanski ribič Santiago dolgopr- sto dni zaman poizkuša lovsko srečo, Nazad-1 nje se čisto Sam odpravi daleč na mor je. Po- | sreči se mu ujeti ribo velikanko. Po dolgem | boju jo ubije in prinese na čoln, potem pa = se s plenom vrača domov. Ob vrnitvi prekri- = ža samotnemu ribiču pot trop morskih vol- | kov .,. To je kratka vsebina iž ene Od knjig znanega pisatelja, § Katerega? IlL Od trojanske vojne je minilo že deset let. Vsi ahajski junaki so se že vrnili domov. Samo »junak« se še mudi daleč od doma, ujet na samotnem otoku pri nimfi Kalipso. Končilo ga mora nimfa izpustiti. Bliža se na Splavu otoku Faikor ... To je povzetek enega izmed epov grške književnosti. Katero delo je to? IV. Rodil še je revnemu kočarju v Globokem pri Rimskih Toplicah, šolal se je s pomočjo tete Ajde v Celju,-nato pa-stopil v bogoslovje v Maribor, Za ta poklic ni čutil posebnega veselja in nagnjenja. Leta 1898 je zaprosil za upokojitev in dobil mesto mestnega arhivarja v Ljubljanskem zvonu. Kdo je bil to? V. Deseteroboj je atletska panoga na vseh mednarodnih in svetovnih prvenstvih. Samo ime pove, da vsebuje 10 panog, in sicer: tek na 110 m z ovirami, lOOm, 400 m, 1500 m, skok v višino, skok v daljavo, met krogle in kopja ter diska, Katera panoga m iiašteta? ¡üiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiHiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiHimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiirijiiimtiiimiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiir aiiiiHimiiiiiuiimiiiiiiniHiimiiiiifiiiinnHiñiiimimnmHniniiHiiHiiuiiiiiHiiiniiitiiíHniuiHiiiiitHniiiiinii