o - • o Zor-.:, 1.K/3T " ^JffliŠ Goreryska borzno posredniška družba d.d. Vai posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papii^ev koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 i 2H0 JO 40, 2H0 10 17, 2H0 i O 30 faks:04:2H0 10 12 www.gbd.si, inJo((t ^ibd.si varnit\l » .Urokot nosf J donmHo^l BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. OorwuaKa banka d.d . Bemee»» c 1, Krwv Goren|ska^^ Banka Banka ^ pMluhotn Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 62 - CENA 300 SIT (16 HRX) Kranj, petek, 6. avgusta 2004 v Ze davnega leta 1994 sta takratni (in sedanji) šolski minister dr. Slavko Gaber ter zadnji predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar podpisala pismo o nameri. Sedanjo stavbo ekonomske srednje šole bo država občini prodala. Foto: Gorazd Kavčič Kranj - S podpisom se je občina zavezala, da bo državi brezplačno odstopila komunalno opremljeno zemljišče na Zlatem polju za novo ekonomsko sredi\jo šolo, država pa, da bo šolo zgradila ter dijake z učitelji vred izselila iz stavbe ob Prešernovem gaju, ki je dobesedno pokala po šivih. Zaradi usihanja zanimanja^osmoŠolcev za izobraževanje v tekstilni, obutveni in gumarski stroki je velika tekstilna šola ob Ce- v sti Staneta Žagarja preraščala v hišo strahov. Ministrstvo jo je začelo polniti z bodočimi frizerji ter ekonomisti, komercialisti in tajnicami. S tem, ko je ubilo dve muhi na mah, pa seje iz leta v leto odmikala tudi zamisel o gradnji nove ekonomske šole na Zlatem polju. Občina je nanjo'nestrpno Čakala predvsem zato, da bi še pred uvedbo devetletke izpraznjeno ekonomsko šolo pri Prešernovem gaju pridružila Jenkovi podružnici Center ter iz obeh sosed oblikovala popolno, samostojno osnovno šolo. Prostorska stiska osnovne šole, ki je na občinski grbi, ministrstva, ki sicer piše zakone, tudi o obvezni uvedbi devetletnega izobraževanja, ne gane pretirano. Tudi zdaj, ko so načrti o gradnji nove ekonomske gimnazije (nič več celotne ekonomske šole) naposled postali otipljivejši, je v odnosih med državo in občino prišlo do določenih trenj; država bi občinsko darilo - brezplačno komunalno opremljeno zemljišče na Zlatem polju - seveda sprejela odprtih rok, hkrati pa staro ekonomsko Šolo občini prodala. Tako seveda ne gre, so porekli občinski možje in se vrgli v pogajanja. Sad pogajanj je pogodba, po kateri občina državi proda nekaj več kot 17.000 kvadratnih metrov zemljišč na Zlatem polju, država pa občini sedanjo stavbo ekonomske šole pri Prešernovem gaju, s tem, da mora občina zanjo primakniti še okroglih sto milijonov tolarjev, ki jih v letošnjem proračunu seveda nima. Pogodba na državni strani še ni podpisana, tudi izvajalec gradnje nove ekonomske gimnazije še ni izbran, čeprav naj bi jo začeli graditi jeseni in dogradili nekako v dveh letih. Tudi občina potrditve mestnega sveta za manjkajočih sto milijonov tolarjev še nima, tako da upajmo, da se desetletje ne bo zavleklo v novo. Helena Jelovčan Vrtec ima novo kuhinjo Zupani o odpadkih in hotelu V radovljiškem vrtcu so prenovili kuhinjo in sanitarije. Vrtec na Posavcu bo dobil otroško igrišče. Radovljica - V vrtcu Radovljica so minulo sredo odprli prenovljeno kuhinjo in sanitarije, s katerima zdaj ustreza vsem sodobnim sanitarno tehničnim pogojem, poleg tega pa bo priprava hrane lažja. V treh desetletjih, odkar je bil vrtec zgrajen, so potrebe prerasle zmogljivost kuhiiye, v kateri so nekoč pripravljali 160 obrokov hrane dnevno, sedaj pa jih dnevno pripravyo 350. Načrte za prenovo je pripravilo radovljiško podjetje Inženiring Arh, gradbena dela je opravilo tržiško podjetje Agit 2000, za opremo pa so poskrbeli v grosupeljskem podjetju urejajo otroško igrišče, ki bo občino stalo 2,5 milijona tolarjev. V radovljiškem vrtcu, v enajstih oddelkih je 220 otrok, so pred leti v igralnice preuredili teraso in večnamenski Prenovljeno kuhinjo in sanitarije v radovljiškem vrtcu sta odprla župan ica WZ Radovljica Francka Kocian. Kogast. Prenova je stala dobrih 36 milijonov tolarjev, ki jih je prispevala radovljiška občina, l^uhinja pa bo začela obratovali I- septembra, ko se bodo v vrtec vrnili tudi otroci, ki so med prenovo gostovali v leškem vrtcu. V omenieni IgdMTrtNujprav-ijajo hrano tuffiiS'ža na Brezjah in prostor, v prihodnje pa bi po besedah ravnateljice Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica Francke Kocjan morali popravili streho, prepleskati fasado, urediti otroško igrišče in poskrbeli za nova igrala. Radovljiška občina je v zadnjih petih letih otroškemu varstvu namenila 77 milijonov tolarjev, v sedmih radovljiških vrtcih pa je 507 otrok, kar je 25 odstotkov otrok v tej občini. Letos smo se lotili kuhinje in sanitarij v radovljiškem vrtcu, posavski otroci bodo v kratkem dobili igrišče, na področju osnovnega Šolstva pa preurejamo osnovno šolo v Begunjah, v vseh osnovnih šolah v radovljiški občini pa bomo uredili učilnice za naravoslovje in gospodinjstvo. Do konca leta bo v le-Ški osnovni šoli narejena klan-čina in kupljeno dvigalo, v radovljiški in leški šoli bomo prenovili zobni ambulanti, pripravljamo pa tudi projekte za preureditev mansarde v Upniški osnovni šoli," je pojasnil radovljiški župan Janko S. Stušek. Našteta dela bodo skupaj s plačilom opreme za osnovno šolo Antona Janše stala 100 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Jesenice - Kot so sporočili iz Razvojne agencije zgornje Gorenjske, so se sredi julija župani zgornjegorei^jskih občin na rednem koordinacyskem sestanku med drugim pogovarjali o problemu odpadkov in delovanju Šport hotela na Pokljuki. Ravnanju z odpadki se je potrebno lotiti celotno, menijo župani. Navkljub drugačnim pričakovanjem še vedno ni dokumenta o odločitvah mestne občine Kranj o obsegu nameravane predelave in odlaganja odpadkov. Rok za te odločitve je premaknjen na konec letošnjega oktobra. Čeprav bi morale občine zgornje Gorenjske zavezujočo odločitev sprejeti še letos, so žu- pani sklenili, da bodo počakali na odločitev kranjske občine in nadaljevali obravnavo strategije ravnanja z odpadki novembra. V zvezi s Šport hotelom na Pokljuki pa ugotavljajo, da ne deluje v skladu s prizadevanji za razvoj turizma na območju Triglavskega narodnega parka in tudi ne v skladu s pravili stroke. S tem, ko ne izkorišča izjemnih možnosti, ne le za- Projekt za obvoznico pripravljen v v Železniki - Zal ne gre za projekt Poljanske obvoznice, temveč za obvoznico v Železnikih. Ta predvideva dve varianti, saj je bila to zahteva Direkcije RS za ceste. Prva govori o ureditvi prometa po obstoječi cesti, ki bi jo urejal semafor. Druga pa je bolj zahtevna, obvoznica naj bi šla tik ob levem bregu Sore in je dolga 850 metrov. "Gre za velik finančni zalogaj, a jo zagovarjamo iz več razlogov. Ohraniti žeUmo zaščiteno območje Na Plavžu, ta del Železnikov bi radi turistično razvili, z izgradnjo obvoznice pa bi rešili tudi poplavno varnost Železnikov pred 100-letnimi vodami," nam je razložil domači župan Mihael Prevc. Naročnik projekta je občina sama, najbrž pa bodo morali 500-milijonsko investicijo tudi izvesti sami. B. B. Savine delnice ietijo v nebo 9 Ljubljana - Iztekajoči se teden je na Ljubljanski borzi minil v znamenju izrednega povečanja cene delnic kranjske Save, d.d., tako da je borzni indeks SBI 20 dosegel svojo majsko rekordno vrednost 4.700 točk. Delnice Save so se v minulih dveh tednih pridobile kar za skoraj petino in že dosegle vrednost 36.000 tolarjev, kot razlog pa ocenjujejo odkritje iz polletnega poročila, da ima Sava delnice najboljše slovenske banke -Gorenjske banke, katere ■ 35-odstotni lastnik je, knjižene le po 60 odstotkov knjigovodske vrednosti, čeprav se posli s temi delnicami .sklepajo nad to vrednostjo. Poleg tega je bila hčerinska družba Sava IP izbrana za gradnjo nove policijske uprave v Ljubljani v vrednosti 42 milijonov evrov. V Savi gibanja cene delnic na borzi ne želijo komentirati, ker pa se ob tem špekulira s prodajo delnic banke, smo se za komentar obrnili na vodstvo Gorenjske banke. Intervju s predsednikom uprave Gorenjske banke Zlatkom Kavčičem objavljamo na 15. strani. Štefan Žargi muja priložnost za zaslužek, ampak tudi ovira prizadevanja drugih. Menijo, da je nujno v kar najkrajšem času sprejeti odločitve, ki bi odprle možnosti razvoja hotela v turistični objekt z visokim standardom ponudbe. Ne dvomijo, da bi se našli ponudniki, ki bi imeli sredstva in bi znali urediti hotel. Lokacija je za dober obisk zanimiva tako v zimski kot poletni sezoni. Sedanje stanje ni v prid niti lastniku niti upravljavcu hotela in bi, če nimata sredstev, morala poiskati pomoč. Mendi Kokot LT) (N O \D (N m ro o r- VB-LEASING, d O o . Potza Kreiem 38 eLAClJ| ce Koo JE Tt» ?lS<»C ^ s m f>is- i^M- KoT Oft g» Ko^A KRAČA t A Po •••»i .1 teles občinskega sveta in brez poslovnika sveta. Združena lista sprašuje predsednika SDS Janeza Janšo, kako bo ravnala stranka ob morebitni kandidaturi Pavla Ruparja na letošnjih volitvah v državni zbor. Janez Janša naj bi zagotovil, da bo vodstvo stranke ukrepalo, če bo katera od ovadb zoper njega sodno dokazana in s tem pravnomočna. Jože Koši\jek Srečanje članov in simpatizerjev Trzic - Okrog 120 članov in simpatizerjev občinskega odbora SDS Tržič se je zbralo na srečanju, na katerem jih je predsednik Pavel Rupar seznanil s psihološkimi in drugimi pritiski na vodstvene delavce občine in kandidate za poslance na volitvah v državni zbor. 1 Prisotni so obsodili te napade in pritiske, potrdili strankina prizadevanja za razvoj občine in podprli predsednika odbora in župana Pavla Ruparja. Napadi so na najnižji ravni politične kulture, njihova edina argumenta pa sta policija in sodstvo. Na srečanju so v stranko sprejeli 14 novih članov, obiskali pa so jih tudi motoristi starodobniki, je sporočil Robert Teran. J.K. Z mladimi do volilnega uspeha Ljubljana - Združena lista socialnih demokratov bo dala na 0 oktobrskih volitvah v državni zbor priložnost inladim kandidatkam in kandidatom. Od 88 kandidatov jih je 14 mlajših od 33 let. Predsednik Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Dejan Levanič je povedal, da bo mlada ekipa skušala pripeljati ZLSD do vodilne stranke v državi. Med mladimi kandidati je tudi Jurij Krvina iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Če bo izvoljen, bo skušal predvsem prispevati k razvoju doline in Gorenjske. Mladi kandidati ZLSD so še Lidija Mavretič, Luka Juri, Matevž Frangež, Jernej Dirnbek, Mihael Cigler, Mojca Kleva, Tjaša Žgavec, Janez Kike^, Karmen Špiljak, Matjaž Han, Vino Mandl, Robert Markež in Aleš Klavžar. J.K. t Kdo bo zaščitil okolje Ljubljana - Zaradi izlitja strupenih snovi pri IvanČni Gorici zahteva Zveza potrosnikoy Slovenije dnevno testiranje kakovosti pitne vode v zajetju. Onesnažena voda ni nevarna le za ljudi, ampak tudi za živali, ker bi lahko strupene snovi preko njih vstopile v prehran-sko verigo in ogrozile zdravje potrošnikov. Vodo bi morali testirati tako v zajetjih kot tudi v pipah ter z rezultati seznanjati občane. Ker se pojavljajo zadnje Čase tudi druge oblike onesnaževanja, ki vplivajo na življenje ljudi in živali (pogin čebel, BSE, kloramfenikol v mleku, nitrati v podtalnici). Zveza potrošnikov Slovenije poziva vlado in organe, zadolžene za varovanje zdravja in okolja, naj pojasnijo, kako bodo preprečili prihodnje škodljive posege v okolje. J.K. Septembra končna ocena škode Ljubljana - Na seji vlade minuli teden so ugotovili, da so do 27. julija ocenili za 2,6 milijarde neposredne škode, ki jo je v Posočju povzročil potres 12. julija. Ocena še ni dokončna, saj jo je treba oceniti še na okrog 470 manj poškodovanih objektih. Največ škode je v občinah Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija, doslej ugotovljenih oškodovancev pa je 1599. J.K. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Najlepša čipka v Železnikih Našemu vabilu h glasovanju za najlepšo čipko na 42. čipkarskih dnevih v Železnikih se je odzvalo 19 naših bralcev, ki so obiskali zanimivo etnološko prireditev. V množici razstavljenih izdelkov smo skupaj s Turističnim društvom Železniki za izbor določili razstavo čipk klekljaric - članic društva v galeriji Muzeja, čipke pa smo zaradi lažjega ocenjevanja označili s številkami. Po izboru bralcev Gorenjskega glasa je najlepši klekljani izdelek čipka, kije nosila številko 10, to je poročna obleka. Predstavili jo bomo v eni izmed naslednjih številk Gorenjskega glasa. Med glasovalci smo izžrebali tri dobitnice daril po izboru Turističnega društva Železniki: Mira Roge^ iz Britofa pri Kranju, Teja Gostiša iz Kraixja in Mira Jenko iz Škofje Loke. i . O . 'T* ^ / • ' • I » i . • « Zahvaljujemo se vam za obisk prireditve in za sodelovanje v izboru najljubše čipke. Pa še kdaj nasvidenje v Železnikih! Petra Kejžar Za vas bele/imo cas! C3LA8 Dve pobudi za eno avtocesto Svetnik Janez Resman je vložil zahtevo za razpis referenduma proti gradnji bencinskega servisa ob avtocesti. RadovUica - Dokaz, da so opozicijski svetniki v radovljiškem občinskem svetu v razpravi o gorei\jski avtocesti na zadi\ji seji mislili resno, sta zahtevi za razpis referenduma, ki ju je prejel radovljiški župan Janko S. Stušek. Dve zahtevi, dve različni referendumski vprašanji o gorei^jski avtocesti na odseku Vrba -Črnivec. V obeh zahtevah občinski svetniki iz strank Mladi Slovenije in Nova Slovenija, Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke nasprotujejo gradnji bencinskega oziroma oskrbnega servisa ob avtocesti na PredtrŠkem polju. V imenu omenjenih strank in skupine občanov je zahtevo za razpis referenduma občinski upravi izročil občinski svetnik Zvone Prezelj, županu Stušku pa jo je izročil tudi občinski svetnik Janez Resman. Razlog za dve zahtevi z enakim namenom je v predvidenem roku za oddajo zahtev. Resman je pojasnil, da opozicij- ske stranke sicer niso nameravale dajati ločenih zahtev, vendar se je na koncu tako izteklo, da sta zahtevi dve, kar je po njegovem mnenju še vedno bolje, kot daje sploh ne bi vložili. Resman nasprotuje gradnji bencinskega servisa, saj meni, da bi se s slednjo povečala hrup in emisija plinov, slednje bi najbolj občutili stanovalci vzhodnega dela Radovljice, ter zmanjšala varnost vključevanja vozil z lokalne ceste na avtocesto, poleg tega bi gradnja servisa podražila gradnjo avtoceste in podaljšala njen čas. "Ob avtocesti je dovolj oskrbnih centrov; eden je na Pravica do družinskega pomočnika Ljublana - Konec julija je začel veljati pravilnik o pogojih in postopku za uveljavitev pravice do izbire družinskega pomočnika. To je nova pravica invalidne osebe na osnovi dopolnjenega zakona o socialnem varstvu. Zakon že od začetka polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, omogoča izbiro družinskega pomočnika med enim od družinskih članov ali sorodnikov kot nadomestilo za nego v zavodih. V tem primeru se mora družinski pomočnik odjaviti iz evidence brezposelnih, prekiniti delovno razmerje ali začeti delati krajši delovni čas. Država in občina mu plačata nadomestilo v višini minimalne plaČe in-socialno zavarovanje oziroma razliko do polne plače v primeru krajšega delovnega časa. Od konca julija dalje pa je ta pravica razširjena na vse invalide s težjimi motnjami. J.K. Hrušici, drugi pa v Voklem. Poleg tega je referendum tudi edini zakonit način, da o tako pomembnem prostorskem vprašanju odločamo občani Radovljice brez pozivanja k državljanski nepokorščini oziroma zapori ceste. Omenjeno zahtevo je podpisalo 134 občanov, referendumsko vprašanje pa bi se glasilo: ali se strinjate, da zgradijo bencinski servis na območju priključka Radovljica na PredtrŠkem polju, kot je to predvideno v spremembah osnutka državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec, ki jih je sprejel občinski svet občine Radovljica na svoji 5. izredni seji? V stranki Nova Slovenija, njen član je tudi Resman, menijo, da bi bila južna trasa ekološko najbolj sprejemljiva, tudi severna bi bila po njihovem mnenju cenejša in sprejemljivejša od jugovzhodne, o kateri so lahko glasovali občinski svetniki. Na pomislek, da utegne referendum, ki naj bi bil ob državnozborskih volitvah, odmakniti začetek gradnje avtoceste Vrba - Črnivec pa Resman odgovarja, da jo bodo z njim samo olajšali; kajti brez bencinskega servisa bo manj stroškov in cesta bo lahko prej zgrajena. Župan Stušek pa je v sredo pozval pobudnike k dopolnitvi pobud za referendum, saj iz obeh pobud ni bilo jasno, ali se nanašata na splošni akt občine in ali bi odločali o celotne lokacijskem načrtu ali le delu. Renata Škrjanc Proslavi na Jelovici in pod Storžičem Radovljica, Tržič - V spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona in v počastitev praznika občine Radovljica bo jutri, 7. avgusta, ob IL uri ob Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici proslava. Izpred hotela Creina v Kranju bo na proslavo ob 8.30 odpeljal posebni avtobus. Pod Storžičem, kjer so leta 1941 padli prvi borci na tržiškem območju, bo proslava v nedeljo, 8. avgusta, ob IL uri. Z avtobusnega obračališča pri mostu v Tržiču bosta ob 8.30 in 9,15 odpeljala posebna avtobusa. ' J.K. Okoli 100.000 na upravičenca Ljublana - Slovenska Uudska stranka se zavzema za čim prejšnjo privatizacijo Telekoma vsaj v deležu, ki bo zagotovil vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. To je obveznost iz referenduma in zakona. Na osnovi revizijskega poročila iz leta 2001 naj bi šlo za približno 5-odslotni delež vrednosti Telekoma oziroma okrog 100.000 tolarjev na upravičenca. Skupno jih je okrog 140.000. Vsota je manjša od lanskega kosmatega dobička Telekoma. J.K. Petek, 6. avgusta 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Na odseku avtoceste Podtabor- Naklo želijo zgraditi novo rampo, ki bo nadomestila sedanji priključek Podtabor. Naklo - S spremembo prvotno načrtovane prometne ureditve nameravajo uvesti mai\jkajočo četrifo prometno smer, to je izvoz z avtoceste od Jesenic proti Tržiču oziroma Ljubelju. To bo očistilo mešai\je prometnih tokov z avtoceste in regionalne ceste ter zagotovilo večjo varnost, meni stroka. Med 12. julijem in 10. avgustom poteka javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Podtabor - Naklo v območju priključka Podtabor. Pred nedavnim smo že predstavili stališče dela prebivalcev Podbrezij, ki še vedno nasprotujejo ukinitvi sedanjega priključka Podtabor in izgradnji tako imenovane povratne rampe. Tokrat bolj podrobno pišemo o načrtovani novi prometni ureditvi in predvidenih posegih v prostor. Za avtocestni odsek Podtabor - Naklo je bila leta 1996 sprejeta uredba o lokacijskem načrtu. Z njo so predvideli tudi ureditev razcepa in priključka Podtabor, s katerima je bila omogočena navezava obstoječih državnih cest na avtocesto. V veljavnem načrtu je razcep (priključek) z navezavo glavne ceste od Tržiča oblikovan s tremi rampami, ki omogočajo neposredno povezavo prometnih smeri Ljubljana - Ljubelj, Ljubelj - Ljubljana in Ljubelj - Jesenice. Smer Jesenice - Ljubelj nadomešča priključek Podta- bor, preko katerega je omogočeno tudi neposredno povezovanje regionalne ceste Pod-^ brezje - Zvirče na avtocesto. Povezava med glavno in regionalno cesto je bila predvidena v priključku Zvirče, ki je severno od priključka Podtabor. Spremembe lokacijskega načrta predvidevajo preureditev prvotno načrtovane prometne ureditve, ki ni bila optimalna. Načrtovalci so upoštevali zahtevo, da so v območju avtocestnih priključkov možne vse vozne smeri brez posrednih povezav, ki voznikom otežujejo orientacijo in dodatno zapletajo prometno signalizacijo. Zato so v priključku (razcepu) Podtabor uredili manjkajočo smer z avtoceste od Jesenic proti Tržiču in ukinili neposredno navezavo med avtocesto in regionalno cesto. Njihov predlog je, da se dosedanji priključek Podtabor opusti in nadomesti z manjkajočo izvozno rampo 4 priključka (razcepa) Podtabor. Izvozno rampo je možno umestiti med podvozom na trasi priključne rampe Tržič - avtocesta proti Ljubljani in podvozom lokalne • I .-V > V \ X •'1 /v c\ I '.v*' \ v "I o*-, v,., T r / X / I V* \y - »A ' \' - - « M. - s « V * • .»v. ' v \ e- X / / \ N . v • v v v k o / % - i \ v-?- - t '^ v £ \ v \v ^ N • -C v \ * . ^ X \ u* \ S- . v \ f.- .7 PRIKUUÖEK iMZCEP) PODTABOR N \ *, I s > v v x 0evu€WA ■ R0U$iCEPOTI \ RAJktPAl • r, 4 \ PlUKUUČEK -PODTABOR / / .i \ - \ C T t- t»; • / ^ t\ r /8 t « PODVOZ t^J V LOKACUA •öBOAOiÄ.-!^ 4 % * 4 l 1 • •-I • V ? V--. t I \ > « I ♦ « 1 a JJ » -S. I n .V • V •5 V TlTE^RAWl «VOTiiEU LI «njs rm^pa^oTNEW LN RÄM?A 3a V 'v .v;' > J v' i; CGPJWA ' V» "***. Al. 1 ,', / y. 7 - U / N t.t / \ X N \ M 1:6000 0 SO 100 m / ' I, .t « 1 I • '.V*. T - -i / ' v v ^ 250 m ' \ \ - . ^ i ' \ f 'C. - » . ' . • J • I • J 7 - ^ • •. . • ' I k -./rTr u'- ^ \ \ . \ ... } > I < .»J» . - n V" i V v • i\\ 'Kvi^ vV- . • . ^ M • . V--' » Na desni strani skice je z vijolično barvo označena nova, četrta rampa. poti, ki povezuje Podbrezje z zaselkom severno od avtoceste. Rampa bo zapustila avtocesto za prvim podvozom, se usmerila v že razširjeni drugi podvoz, v njem prečkala avtocesto in se nato dvignila na severni strani proti izvozni rampi priključka (razcepa) Podtabor. Nanjo se bo navezala 550 metrov pred izvozno rampo Priključka ZvirČe. Rampa bo imela krivino polmera 55 metrov, kar omogoča vozno hitrost 40 km/h. Ob izgradnji rampe 4 in ukinitvi priključka Podtabor bo potrebnih še nekaj dodatnih del, zlasti prilagoditev nivoja priključne rampe Tržič -Ljubljana v območju podvoza in prestavitev poljske poti ob vzhodnem robu avtoceste. Pred- m • r \ t. videne spremembe so razvidne tudi iz sheme razcepa Podtabor, kjer so od leve proti desni vrisani prvotno načrtovani (opuščeni) priključek, sedanji priključek in nova pentlja (rampa 4). Stoj an Saje Sami bodo merili vodo Odklop za Jelovico GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Odbor za komunalo in komisija za urejanje prostora v občini Vodice'predlagata ustanovitev lastnega komunalnega podjetja. Energetika Preddvor je 1. avgusta iz toplovodnega Namestnika odgovorne urednice Vodice - Podjetje Prodnik bo s 1. septembrom v občini Vodice prekinilo pogodbo o upravljanju vodovoda in oskrbe z vodo iz zajetja Krvavec. O tem je občinski svet občine Vodice razpravljal na zadnji seji. "Zadeva je resna," pravi župan Brane Podboršek, "saj tudi Vodovod - Kanalizacija Ljubljana, ki je upravljavec vodovodnega sistema v občini Vodice, zaradi nekaterih starih zamer nakazuje prekinitev pogodbe. Zato odbor za komunalo, urejanje prostora in varstvo narave ter komisija za urejanje prostora v občini predlagata, da je potrebno v občini ustanoviti lastno komunalno podjetje." Zupan ugotavlja, da se je vrtina, ki so jo pred dvema letoma usposobili v občini Vodice, izkazala za dobro dopolnitev, če pride do krajših prekinitev ali težav zaradi zakalitve pitne vode iz krvavškega zajetja. Lani, ob daljšem sušnem obdobju, pa so se z oskrbo iz vrtine izognili težavam pri normalni preskrbi s pitno vodo. O izključitvi drenažnega zajetja Krvavec iz omrežja resno razmišljajo tudi v občini Cerklje, saj ob večjih nalivih iz tega za- Z lastno vrtino v občini Vodice že zdaj večkrat odpravljajo težave ob moteni oskrbi. jetja priteka kalna voda. Rešitev za normalno oskrbo iz tega vira bi bila, da bi na tem območju naredili še eno vrtino. Ta bi zagotovila toliko vode, da bi dre-nažno zajetje lahko opustili. Kakorkoli že, v občini Vodice se bodo morali problema oskrbe s pitno vodo temeljiteje lotiti tudi sami. Zato je predlog o lastnem podjetju, kot kaže, še kako na mestu. S tem v zvezi bodo morali razrešiti tudi sedanji nered glede tako imenovanih štev-nin. Zakon namreč določa, da mora upravljavec vsakih pet let pregledati in umeriti vodomere (vodovodne števce). Trenutno je v občini Vodice potrebno pregledati in umeriti okrog 85 odstotkov vseh vodomerov. Ker pa bo to precejšen finančni strošek, je občinski svet na zadnji seji sklenil, da se od 1. julija v občini uvede tako imenovana števni-na. Le-ta je za vodomere za gospodinjstva, takšnih pa je v občini kar okrog 90 odstotkov, 340 tolarjev na mesec. Andrej Žalar omrežja izključila obrat podjetja Jelovica, enega od treh Jože Košnjek, Cveto Zapiotnik večjih porabnikov daljinskega ogrevanja na biomaso. Preddvor - Obrat Jelovice, ki v Preddvoru izdeluje montažne hiše, je največji odjemalec energetskega sistema v občini, poleg 130 gospodinjstev se z biomaso grejeta tudi takšna porabnika, kot sta šola in dom starostnikov. Jelovica po besedah Damjana Muleja, direktorja Energetike Preddvor, od priključitve na toplovodno omrežje aprila lani do avgusta letos dolguje že več kot 60 odstotkov vseh izdanih faktur. Energetiki to povzroča veliko finančno breme ii^ visoke obratovalne stroške, saj pogodbena povprečna cena ne pokriva stroškov. Energetika Preddvor ima v dveh letih poslovanja 95^ milijonov izgube in jo del pripisujejo tudi nizki ceni ogrevanja za Jelovico. Kot je na zboru uporabnikov daljinskega ogrevanja na biomaso že pred časom povedal Damjan Mulej, so že dlje časa razmišljali o spremembi cene za Jelovico, ki v sistemu zajema nekaj manj kot tretjino priključne moči, za kilovatno uro pa je plačevala tretjino manj kot ostali uporabniki. Jelovica bi se ob zanjo nesprejemljivi ceni energije lahko sama odloči- Praznik radovljiške občine Radovljica - Včeraj je bilo v Radovljici osrednje praznovanje občinskega praznika. Praznujejo ga v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini. Župan Janko S. Stušek je ob podelil priznanja občinskim nagrajencem in pred odhodom na olimpijske igre v Atene sprejel tudi šest olimpijcev iz radovljiške občine. Poudaril je, da so redke občine, ki se lahko pohvalijo s tolikšnim številom olimpijcev in daje v radovljiškem primeru to tudi zasluga plavalk in veslaČev. Zaželel jim je športne sreče in dobre uvrstitve. Občinska priznanja so letos prejeli: veliko plaketo občine Radovljica je za uspehe pri trenerskem in selektorskem delu na področju plavalnega športa prejel Ciril Globočnik, plaketi sta prejela Avto-moto društvo Podnart ob 50-letnici svojega delovanja in Srečko Teman za uspešno vodenje osnovne šole A. T. Linharta, medalje občine Radovljica pa so prejeli Stane Jereb, Prostovo^no gasilsko društvo Podgo- ra, I\iristično društvo Kropa in družinsko podjetje Emma, d. o. o.. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Lesce z mažoretkami, saksofonist Blaž Trček in plesalka Kaja Jagodič Avguštin. V nedeljo bo na Linhartovem trgu srečanje mest na Venerini poti, ki se bo s tržnico starih slovenskih obrti začelo ob 10. uri in končalo ob 20. uri s koncertom Moškega pevskega zbora Kropa in Ženskega in mešanega pevskega zbora Koledva. Renata Škrjanc la za odklop od skupnega energetskega sistema in se vrnila k lastnim virom. Brez nje bi sistem daljinskega ogrevanja težko deloval, zato so v Energetiki dopuščali takšno stanje in se z upravo Jelovice pogajali o rešitvi problema. Predložili so ji analizo odjema, predlagali ukinitev popusta na variabilni del cene in terjali, naj poravnajo obveznosti za nazaj. "Vodstvo Energetike si je prizadevalo na poslovno korekten način rešiti nastalo situacijo, vendar so bili zaradi neodzivnosti na njihova večkratna opozorila'in načela "dobrega gospodarjenja" primorani v izključitev obrata Jelovica iz toplovodnega omrežja," je sporočil direktor Damjan Mulej. Kako so odklop iz energetskega sistema sprejeli v Jelovici, kjer se obvestilo o izključitvi prejeli 27. julija, nam ni uspelo izvedeti, kajti uprava z direktorjem Bojanom Starmanom je do ponedeljka še na kolektivnem dopustu, prav tako tudi Branko Pajer, ki vodi obrat montažnih hiš v Preddvoru. Na odklop pa se je odzval župan občine Preddvor mag. Franc Ekar (spomnimo, da je občina 51-odstotna lastnica Energetike Preddvor), ki v dopisu Jelovici sicer pravi, da v zvezi s tem občina nima nobenih kompetenc, ob tem pa vprašuje po njihovem pojasnilu glede vzrokov odklopa. Zanima ga tudi, zakaj je leta 2000, ko so v Preddvoru začeli snovati daljinsko ogrevanje na biomaso, propadla namera o partnerstvu občine in Jelovice. Na odgovore Čaka do vrnitve uprave Jelovice z dopustov. Danica Zavri Žlebir Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zapiotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, MendI Kokot, MIha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd ŠInik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi In osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Gena izvoda: torek 200 SIT. petek: 300 SIT; naročnina za avgust: 2.200 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT. drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.sj Petek, 6. avgusta 2004 Čigava je koča na Jakobu? Preddvor - Svetnik Stane Bergant je na občinsko upravo v Preddvoru naslovil več vprašanj, med njimi tudi, kakšen je status planinske koče na Sv. Jakobu, ki jo je svoje čase upravljala Planinska sekcija Iskra. Dobil je pojasnilo, da je po sporazumu o delitvi premoženja bivše občine Kranj zemljišče, na katerem stoji koča, zemljiško knjižno prepisana na občino Preddvor. Za planinsko kočo pa so leta 1994 pogodbo o najemu sklenili takratna občina Kranj, Iskra Kiber-netika in Planinsko društvo Kranj, v okviru slednjega pa je upravljanje prevzela Iskrina planinska sekcija. To razmeije velja do morebitnega prenehanja delovanja sekcije (ta se je sedaj preoblikovala v društvo) ali če upravljavec ne bi izpolnjeval pogodbenih obveznosti. Lani se je v .občini Preddvor pojavila pobuda, naj bi upravljavstvo prevzeli v občini, češ da koča še vedno nima ustreznih dovoljenj o obratovanju, da nima primernih sanitarij, da upravljavec ni vlagal v obnovo koče in okolice, da se ne izvajajo predpisi s področja naravovarstvenih predpisov, kar je pomembno zlasti zaradi lege objekta tik nad rezervatom pitne vode za Širše območje občine. Občina žeU dokončno izpeljati legalizacijo in intenzivnejšo izgradnjo ekoloških sistemov, težnjo po spremembah v upravljanju pojasnjujejo na občinski upravi v Preddvoru. Planinsko društvo Iskra s tem ni soglašalo, predlagali pa so sklenitev pogodbe o brezplačnem uživanju nepremičnine med PD Iskra in občino Preddvor. Razmerje Še vedno ni urejeno. Celo več: ko je februaija letos PD Iskra objavila razpis za oskrbnika koče, so z občine Preddvor znova pozvali k prekinitvi vseh postopkov, ki niso usklajeni z lasmikom in v primeru nespošto-vanja lastništva zagrozili z začetkom sodnih postopkov. Danica Zavrl Žlebir Sola je že dvonadstropnica Preddvor - Dela pri nadgraditvi osnovne šole Mat^e Vayavca v Preddvoru so v polnem razmahu, do začetka pouka bosta nared pritličje in prvo nadstropje, drugo pa kak mesec kasneje. Na gradbišču preddvorske šole se že vidi, kakšna bo njena končna zunanja podoba. Doslej enonadstropno stavbo so nadgradili, slab mesec pred začetkom pouka pospešeno napeljujejo instalacije, opravljajo pleskarska dela, prihodnji teden bodo položih tudi tlake, je povedal vodja projekta Franci Bizjak. "Dela potekajo po načrtu in pričakujemo, da bosta pritličje in prvo nadstropje vseljiva do začetka pouka, drugo nadstrop- je pa najbrž do konca oktobra. Naložba je vredna 611 milijonov, vključno z opremo, za katero bomo v kratkem objavili razpis." Gradnjo v razmerju 70 proti 30 sofinancira država (njen delež je 164 milijonov), od koder denar za projekt priteka tri leta, medtem ko je občina sredstva za investicijo razporedila v štiri leta in pri tem naletela tudi na razumevanje izvajalca. Danica Zavrl Žlebir Drugo nadstropje preddvorske šole je že zgrajeno Cesta skozi Korita popravljena Oviran promet vse do maja __v Trebya - Na odseku regionalne ceste Trebija - Žiri (Fužine) podjetje Geoprojekt izvaja sanacijo plazu in opornega zidu, zatem pa bodo obnovili tudi vozišče. Delavci so že izvedli sidranje opornega Sidranje zgornje stene je zaključeno, sedaj je potrebno utrditi še podporni zid. zidu, podobna dela sedaj potekajo tudi na pilotni steni. Predviden zaključek del bo maja prihodnje leto, vrednost vseh del, ki jih financira ministrstvo za promet oziroma Direkcija RS za ceste, znaša 105 milijonov tolarjev. Na sanacijo podpornega zidu na drugi strani Sore, na cesti od Trebije proti Sovodnju vozniki čakajo že vrsto let. Objavljen je javni razpis za izbiro izvajalca del. Če ne bo prišlo do zastojev, v DRSC pričakujejo, da se bodo začela izvajati septembra. Sanirali bodo podporni zid in zgradili nadomestni propust na 155 metrov dolgem odseku regionalne ceste. Vrednost investicije je 150 milijonov tolarjev, zaključek pa tako kot na Fužinah pričakujejo maja prihodnje leto. Boštjan Bogataj Na cesti Jereka - Bitnje (skozi Korita) so preplastili odseke ceste, ki jih je zima najbolj poškodovala. Jereka - Cestno podjetje Kranj je minuli teden preplasti-lo dober kilometer dolg odsek ceste Jereka - Bitnje. Slednji je bil v zelo slabem stanju, popravili pa so dele ceste, ki jih je zima najbolj poškodovala. Cesto sko- zi Korita so na nekaterih delih tudi nekoliko razširili in s tem olajšali srečevanje vozil na sicer dokaj ozki državni cesti. Omenjeno podjetje, kije bilo izbrano z javnim razpisom, je preplasti-lo tudi dvestopetdesetmetrski Počitnice za mlade Jeseničane v Jesenice - Pri Zavodu za šport Jesenice in Športni zvezi Jesenice so se glede na lanske dobre izkušnje odločili, da tudi letos organizirajo aktivne počitnice za šolaije v dveh skupinah od 9. do 13. in od 16. do 20. avgusta. V tem času bodo pripravili pester program dejavnosti, ki bo obsegal različne igre z žogo, kopanje, planinski pohod, kolesarski izlet, vožnjo s čolni, plezanje na umetni steni in družabne igre. Za izvedbo bodo skrbeh animatorji Mina, Grega in Anja, ki zagotavljalo, da udeležencem predvsem ne bo dolgčas. J. R. odsek ceste v Srednji vasi. Dela so stala 10 milijonov tolarjev, denar pa je zagotovila Direkcija republike Slovenije za ceste. "Sredstva, ki jih je namenila država, so namenjena odpravi posledic zime, na obeh cestah pa smo se lotili le najnujnejših delov in jih preplastiU z asfaltom. Na cesti Jereka - Bitnje bomo morali urediti še cestni usad. treba vendar je zanj pripraviti projekt sanacije, dela naj bi opravili še. letos," je povedal vodj a vzdrževalne službe v kranjskem cestnem podjetju Gojko Bogataj. Zaradi turistične sezone in povečanega prometa so začasno ustavili dela na cesti ob jezeru od Ribčevega Laza do Ukanca, po Bogataje-vih besedah jih bodo nadaljevali po koncu glavne turistične sezone in obnovo ceste, ki naj bi stala blizu 100 milijonov tolarjev, končali do konca oktobra. Renata Skrjanc, feto: Gorazd Kavčič « Na Trnju bo cestna zapora v v Železniki - Ze več let potekajo rekonstrukcije regionalnih cest v občini Železniki. Dobro leto je, kar gradijo na treh odsekih, Na v C ^ ^ Trnju, v Selcih in križišče Cešnjica. Prva faza gradnje na Cešnjici je končana, zaradi neurejenih projektov pa bo druga faza dokončana šele naslednje leto. Dela na cesti v Selcih potekajo počasneje, kot so pričakovali vozniki, ki so siti predvsem semaforja in presenečeni nad ozkostjo novega cestišča. Pristojni zagotavljajo, daje cesta zgrajena po normativih, pločnik pa je v smeri proti pokopališču širši, kot je bilo načrtovano v projektu. Uporabljali naj bi ga tudi kot parkirišče. Dela naj bi bila končana prej kot v treh tednih. Prav kmalu se bo začela druga faza ureditve Na Trnju. "Gre za najbolj zahtevno gradbišče, saj bo obnovljen tudi oporni zid od Drče do Skovincevega mostu. Tä dela bodo zahtevala popolno zaporo ceste, obvoz pa bo za osebna vozila urejen prek Racovnika. Pri avtobusnem prometu bomo uredili prestopanje, tovorna vozila pa bodo morala voziti drugje," nam je razložil župan Mihael Prevc. V nedeljo pa so s položitvijo asfalta (s preskušanjem živcev voznikov, saj je bil promet je bil zaprt) zaključili prvo fazo rekonstrukcije. Boštjan Bogataj t f\ 1.% 1 Ci M r ■K •l: . » v A ' • I » • _ « • I • O" • f ^ —- wV'^rky » 4 »V* - A •v - Ki Stara cesta 25, SI-4000 Kranj Tel. (04) 281 2415 MG Market d.o.o. Ponudba velja od 23.7. do 31.8.2004 oz. do razprodaje zalog • » r.-'fL-'^.-C^'i. K'.' ' Xm. • 1 • % VC" /K 1 par [v. T:' od I -r-jT». .r t ^ ~ '•M25.I J . I F «tel ir 4«. t. - - ' . ; •«•*• If. »J i Madibia vl«xk« brtzplB^R«! kpl 1 X hladilna torba 24 L različnih barv I /..v' mt t Natikali za na plažior^ različnih barv in velikosti npr. št. 6938757 s ^ I £ I«.' v « ' >•>' ' - x. , r. - v». J ' S >* « »s - V "V' V r ' ' « ^ X • » / . A .«»«x ^ • • . • "V N • ,^ ' > v» •» 'VIVlVv 'v > * < «•«••><. ««.v« ••rs« 5 t« * » avk A * s • v * m •. « •' t s. ' ' • • v •< > • • VI^H • • • «H^» vX« . V « • • • » • » ' • ' • • <1. (r .. • * ' • H • • •• • • • . «■/••.«>•<.•■• >ia. ...>/. ^^ V i «a«*,«^./. /t • • — - ^».i »J ' vV »• «r .>.<«13 i' ' . > * M^« V * • ^ < ». »•>• • ^ » # •'< > ^ . k ' • % '' • •, 'tS "V, . ^ .' . • V .0 M ■im » . ^ 9 s v i * N«• v ^ # '■c-f-S ATLAS Noiran|a in sranani« •notol^ - \i * Zidna klimatska naprava KFR-26 moč hlajenja 2600 W, . , moč gretja 3000 W, primerna za 40 - 45 m\ prostor ohladi na 18-35'C št. 6777056 I _ I t i # / velja 2004 W rozprockije zatog^ • 1 I. "I '•.V -.i, Bambusova iaiaxiia bež ali riave barve, komplet s pritrdili in vrvico «i' r O' t • • »J 1 90 X 160 cm, 90 X 180 cm. 120 X 180 cm. 150x 160 cm, 1.590, 1.790, 2.490, 2.990, od 1 ____-. Z _____ / f Petek, 6. avgusta 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Gorenjski folkloristi navdušili v Beltinpih Tržiška mladost in nakelske izkušnje "Festival obiskujem že skoraj dvajset let in lahko rečem, daje bilo letos vzdušje na njem med najboljšimi doslej," o kakovostnih nastopih in sproščenem ozračju v Beltincih razmišlja vodja nakelskih folkloristov Andrej Košič. Krai\j - Minuli konec tedna je bil v Beltincih že 34. Mednarodni folklorni festival, ki hkrati šteje tudi za državno srečanje odraslih folklornih skupine Slovenije. Skozi izbore na območnih in medobmočnih revyah se je ob domači folklorni skupini KUĐ Beltinci na sreČai^je prebilo devet folklornih skupin, ki so v letošnji sezoni predstavili najboljše plesne programe. Med njimi sta navdušili tudi skupim z Gorenjskega, mladi plesalci KĐ Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča in izkušeni folkloristi FS Društva upokojencev Naklo. Ob različnih kriterijih, ki določajo kakovost posamezne folklorne skupine (ples, kostumi, tehnika, petje ...) so bili na letošnjih predizborih v ospredju predvsem izvirnost in zanimivost plesnih koreografij ter izvirnost in urejenost kostumov, v katerih folkloristi nastopajo. V Sloveniji deluje okrog 200 odraslih folklornih skupin, od tega se jih je letos na občinskih revijah predstavilo več kot 120. Ob tem je potrebno dodati, da že nekaj let najboljše skupine plešejo predvsem v mariborskem koncu in na Gorenjskem. Selektor za letošnje "Beltince", svetovalec za folklor- no dejavnost pri republiškem JSKD Bojan KniHc, je na sedmih medobmočnih revijah izbiral med 51 skupinami in v Beltince povabil tudi dve gorenjski skupini, KD Folklorno skupino Karavanke iz Tržiča in Folklorno skupino Društva upokojencev Naklo. Če so v preteklosti skupine predstavljale predvsem plese iz lastne pokrajine, so obiskovalci, ki jih tudi letos kljub enoumemu naUvu pred nastopi v Beltincih ni bilo malo, lahko videli povsem drugačne plese iz istih pokrajin. Tako so se mladi Tržičani z desetimi pari, štirimi dekleti in muzikanti pred- Pomniki NOB na fotografijah Jesenice - Ob spominskem dnevu občine Jesenice 1. avgustu fotografska razstava spomenikov narodnoosvobodilne-ga boja avtorja Janka Rabiča v avli Gledališča Toneta Ču-farja na Jesenicah. Na pobudo Fotografskega društva Jesenice je naš novinarski kolega z Radia Triglav Janko Rabič na novo v fotografski objektiv ujel podobe spomenikov Janko Rabič v jeseniški občini, ki obeležujejo dogodke v boju proti okupatorju med drugo svetovno vojno. "Te spomenike sem fotografi- ral tudi že pred 20, 30 leti. Ko meje Andrej Malenšek iz fotografskega društva povabil k sodelovanju, sem jih šel ponovno pogledat, vendar mi liiso bili všeč, ker so postali stari. Pa ne, da bi bili slabo vzdrževani. Kakorkoli sem jih na običajen način fotografiral, niso bili zanimivi. Tako sem se odločil za detajle." Posebna je tudi oprema razstavljenih fotografij s podpisi, ki so pri nekaterih misli, vklesane na spomenike, pri drugih pa verzi jeseniških pesnikov Toneta Čufarja in Miha Klinarja, po vsebini vezani na fotografije. Glavno sporočilo razstave Pomniki zgodovine v podobe in verze ujeti je nesmisel vojn, ki že stoletja divjajo na našem planetu. Janko Rabič še pravi, da je svet okoli sebe skozi fotografski aparat zajemal prej kot prek mikrofona. Vseh posnetkov se je v več kot dveh desetletjih nabralo petnajst' do dvajset tisoč. Večinoma meni, da so reportažne, vmes tudi kakšna umetniška, fotografije za razstavo pa so le zahtevale drugačen pristop. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Mendi Kokot stavili s koreografijo z naslovom Kršenca, v kateri so uporabljali dodatne rekvizite in pokazali tudi svoje igralsko znanje. "Skupina se je po več letih spet udeležila festivala v Beltincih, v zadnjih letih se je namreč zelo pomladila, saj so jedro študenti in srednješolci. Lahko rečem, da so se na nastopu zelo potrudili in so zares dali vse od sebe," je z nastopom zadovoljna vodja skupine in avtorica odrske postavitve Metka Knific ter hkrati potrdila, da jih čaka še lepa prihodnost. Nakelski super-upokojenci, kot se po Gorenjskem in še kje Širi glas o FS Društva upokojencev Naklo, so tokrat nastopili s spletom koroških plesov in pesmi iz Podjune in Mežiške doline. V Beltincih so prvič nastopih leta 2000 z gorenjskimi plesi, prav tako lani, tokrat pa so festivalsko občinstvo navduševali že tretjič. Folklora iz Naklega že po tradiciji navdušuje s svojimi nastopi, saj je povprečna starost v skupini 65 let, tako izkušene plesalce, kot tiste, ki so začeli šele v tretjem življenjskem obdobju, pa plesno odlično pripravlja Andrej Mislim, da smo se odrezali kar dobro, predvsem pa me veseli, da se pri naših nastopih opazi. Še veter bi bil tiho ob pogledu na oder z nakelskimi upokojenci. Košic. Delujejo osem let in so doslej nanizaU že več kot 100 nastopov. "Festival obiskujem že skoraj dvajset let in lahko rečem, da je bilo letos vzdušje na i^em med najboljšimi doslej. da zares plešemo s srcem, kar nam vedno znova potrjuje tudi publika," skupino zna pohvaliti njihov folklorni vodja, ki je v Beltince popeljal osem parov, na vajah pa se jih zbere tudi po se- demnajst. "Čez dve leti bomo praznovali deseto obletnico in bi rad postavil dve skupini," je naprej zazrt Andrej KošiČ in dodaja, da trenutno uvajajo Štiri nove pare, s pomočjo Bojana Knifica pa vpeljujejo tudi nove kostume, s katerimi bo v prihodnosti tudi več možnosti za nove, še bolj zanimive koreografije. "Vsaj pri polovici skupin je opazen velik premik naprej, koreogra^je so bolj inovativne, precejšen korak so skupine naredile pri izvirnosti kostumov in veseli me, da so tudi odrasle skupine začele delati podobno, kot številne otroške skupine počnejo že vsaj deset let," o renesansi folklore, ki jo v zadnjih letih opažamo v Sloveniji, razmišlja Bojan Knific. Tudi letos so bili "Beltinci" prava paša za oči, zato, vsem, ki ste jih zamudili priporočam ogled v eni izmed oddaj v zimskem času, saj je vse nastopajoče z gostujočo skupino iz poljskega Gdanska vred, posnela tudi TV Slovenija. Igor Kavčič Gorenjski fotografi na Bavarskem in Cipru SkoQa Loka - V Coburgu na Bavarskem so minuli petek na slovesnem odprtju 25. mladinskega bienala za fotografije in 26. mladinskega bienala za barvne diapozitive, ki ju je priredila Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP, podelili priznanja najboljšim udeležencem. Fotografi iz 18 držav, Amerike, Avstralije, Evrope, Južne Afrike in Kitajske, so se pomerili v dveh kategorijah. Zelo uspešni so bili Slovenci, saj so prejeli kar sedem nagrad med drugim zlato, srebrno in bronasto FLAP medaljo. Nejc Poljanec iz Lesc je dobil zlato FIAP medaljo za kolekcijo fotografij z naslovom "Romi-na", Vesna Slapar iz Lahovč pri Cerkljah je dobila srebrno FIAP medaljo za diapozitiv "Zob časa - 2" in medaljo FC Coburg za diapozitiv "Zob časa - 1", Gregor Palovšnik s Koroške Bele je dobil bronasto FIAP medaljo za fotografijo "Kmečka idila", častno FIAP priznanje pa Miha Vahčič z Blejske Dobrave za kolekcijo fotografij "Macro". Priznanje Bavarske zveze za fotografijo pa sta prejela Anja Jesenko iz Poljan nad Skofjo Loko za diapozitiv "Cerkev" in Matija Ovsenek iz Škofje Loke za diapozitiv "Led - 4". V izbor za razstavo sta se s fotografijami uvrstili tudi Kaja Smole iz Hrastja pri Kranju in Masa Teran s Slovenskega Javornika. Po razstavi, ki je na gradu Callenberg v Coburgu, bo razstava še v Budimpešti v času kongresa FIAP od 28. avgusta do 3. septembra, kar bo lepa priložnost za predstavitev slovenske fotografske dejavnosti med mladimi. Gorenjski fotografi pa ta Čas razstavljajo tudi v Larnaki na Cipru, in sicer na razstavi, ki jo je ob širitvi EU priredila Fotografska zveza'Cipra za dotedanje in nove članice EU. Na razstavi sodelujejo Vinko Lavtižar z Jesenic,Janez Kosmač iz Radomelj, Ambrož Perne z Loma nad Tržičem in Peter Pokom iz v Škofje Loke. Peter Pokom i^M. tXJGAJANJE... WASiC?»: VO^Jt^^) 'N . ARGENTI^^TA JO.m^QtVOrn •..... OKARIN4 PLTKK / FRIDAY / FREITAG ^ AVGUST SOBOTA / SATURDAY / SAMSTAG - AVGUST I FnIh IAN£ 6 FAUl KKllY A.'iKllANl^l O UjaK l u 6 TvlAKut llHl (.s(:0Ti.AKa/Nf.waK\ AND^^ • 'S. /.v. MLADI UMCTNKl POD V1TR^NC£M NORTH OlEQC oüsk v'.üa AND: ZDRAVILIŠKI PARK OB 20:30 - KURPARK - SPA PARK AT 8..50 RM. t« \ ** Turizem BIcH. Ccstj svobode II. '1260 BLED Tel.: 0^/5780 500 - email: iuf0@d7t.blcd.si - www.blcd.si Finance LAS lISTANOVAtCALLÜS Ö Zavod Gallus J. Cam^olus, Metelkova 6» 1000 LJubljana Jasna Paladin . del Kamniški Kurhaus Prvi podatki o kopališču v Kamniku seg^ v davno 14. stoletje, natančneje, v obdobje med letoma 1318 in 1360. Takrat so bila na Krai\j-skem namreč ustanovljena javna kopališča. Najbolj znana so bila v Ljub^ani, Kamniku, Škofji Loki in na Bledu. Podrobnosti o kamniškem kopališču sicer niso znane, so pa takšna kopališča bila zelo priljubljena in kol taka so bila tudi središča družabnih de-t javnosti, v tistem obdobju so se zdela tudi zelo potrebna, saj je prevladovalo splošno mnenje, da se človek s pogostim kopanjem najlažje ubrani kuge. Prav Kamnik pa je zaradi svoje lege pod pldnina-nii in svežega ter krepilnega gorskega zraka mnogim kranjskim aristokratom pomenil varno in priljubljeno pribežališče pred takratno morilsko kugo. Znano je, da so za red v takratnih javnih kopališčih skrbeli od mestnega sveta imenovani nadzorniki, ki so jim bili podrejeni kopališki uslužbenci. Kasneje, ko seje strah pred kugo polegel, so jav- na kopališča po večini, propadla. Kljub temu pa t. i. termalizem skupaj z romar-stvom pomeni enega najstarejših motivov za potovanja. Potovanja plemičev, umetnikov in Študentov v srednjem veku bi lahko šteli za neke vrste predhodne oblike sodobnega turizma, seveda pa so bila ta potovanja več ali manj naključna in so zajemala le nekatere družbene plasti. Javna kopališča so na Kranjskem s koncem 14. stoletja sicer res propadla, a že leta 1476 je v Kamniku ponovno omenjeno kopališče. Kamnik se v družbi prvih tedanjih "turističnih" krajev ni znašel povsem po naključju, saj je bil na začetku srednjega veka najbogatejše in najvplivnejše mesto na Kranjskem, kasneje pa poleg Ljubljane, edino mesto, zastopano v deželnem zboru. Območje je bilo razvito že v rimski dobi, saj je od Mengša mimo Kamnika in naprej skozi Tuhinjsko dolino na Štajersko potekala vzporedna cesta takrat znameniti vojaški in trgovski žili od Ogleja preko Črnega grabna in Trojan v Panonijo. In ta nekdaj vzporedna cesta je v srednjem veku posta- la glavna trgovska žila med Podonavjem in Italijo inje potekala od Celja po Tuhinjski dolini v Kamnik, od tod na Kranj in Škofjo Loko in po Poljan- ski dolini v Italijo. Prav opisana trgovska pot je zaznamovala nagel gospodarski vznon mesta Kamnik, ki je od 1. polovice 12. stoletja vzcvetel pod vladavino znamenitih grofov Andech-Merancev. Ti so ob vhodu v Tuhinjsko dolino zgradili mogočna Stari in Mali grad; na slednjem so ob koncu 12. stoletja imeli celo lastno kovnico denarja, prvo na Kranjskem. V začetku srednjega veka je bil Kamnik tako najbogatejše in najvplivnejše mesto na Kranjskem, kasneje pa poleg Ljubljane, ki seje šele začela razvijati, edino mesto, zastopano v deželnem zboru. Kopališče, v virih omenjeno leta 1476, je torej delovalo v obdobju, ko je bil Kamnik na vrhuncu svojega razvoja in je mesto slovelo tudi zunaj meja Kranjske, vendar je bilo kopališče namenjeno samo Kamničanom, saj o turizmu v pravem pomenu besede do 2. polovice 18. stoletja ne moremo govoriti. Srednjeveški Kamnik s svojimi predmestji »L- i • ^ • -v \ Petek, 6. avgusta 2004 OGLASI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN H of er sporoča izvleček iz MORAMA žepni papirnati robčki z balzamom 4-plastni, v zavoju 24 x 10 kosov • ■S' ••• > ^ €1,99 RANA kuhinjske f papirnate brisače ;tne, v zavoju 4 x 51 listov* mmmmmmmm €1,69 H of er .»-J • — V ♦ I -V •.i .v. % t .T* 'A s iiv» • v-.,-;. J' . ••'IV f- -« . I - ' < > V MORANA žepni papirnati rol^lci 4-plastni, v zavoju 24 X10 kosov 2 .V"'i: - / < J'- v r.- €1,59 k«»/- i'- v •k' IMORANA servieti 3-plastnl, v zavoju 30 kosov r«. m i-v «»o ' if.nwiiii V.. «3V-' • • , - —. -v .'g- * «I . i. . I _ * tCi morana -—i»' • ^ 4 _ t - J-»« . . I- •• • I - ■MORAMA žepni papirnati robčki 3-pla$tni, v zavoju 100 kosov .SKS:, !3_ '^iir*:*" M-L •v • » » tt 4 —I a • 55 -r Ä • • .§" r {/C/C '1 a s 'tV e • • j- v»'' i' ^ . ihitsn J. 'O a Ä iJ^'ö«* / K €-,591 IK C C -v, iC- V.: . 305_t0dt «■«as • 1- — J Ä I = T'. 1.» 't - . V; •• » _ ; OLMA vati rane ^ palčke '■-■'■J ■ -zxv'fr . v I { ; -s . r * *** I * *««• «v • * * • • « M ' * ** " «• * V zavoju 200 kosov • ■ i i i I • • ^ I' • r A»iM ^ * * «A' W * • lih/' .v * * « * « ^ • » • I i »M^ * **V «A* * MORAMA Deluxe toaletni papir 100 % celuloza, 4-plastni, s sodobnim cvetličnim motivom, v zavoju 10 X160 listov • • • . . . v-. «•|I|1|»I'»» S» SS» S» •• v "» <•.-•••» 4 • « * * * * MA* > — — ' -w-A- < -»«s»....... > f MORAMA Premium toaletni papir 100 % celuloza, 3-plastni, rumene barve, z vtiskom metuljčka, v zavoju 10x180 listov «- f Ooikitenpapi^ (h^t. weich, [ i i 1 f I \ r j } j < : 3 i ? < i ! 1 i f 1 s ■ 1 » > • > { v < s GRESTA vložki, damski • „Körperfonm" - prilagojeni telesu, v zavoju 25 kosov ali • „Nachtbinde" - nočni, v zavoju 16 kosov STT 286 €1,19 mtmmtm i GRESTA vložki, damski Ultra Plus • »Normal«j v zavoju 20 kosov ali • »Super«, v zavoju 14 kosov < €1,39 Si •: • M r - 10 Rollen . i8o BUtt tagen MORAMA komfortni toaletni papir iz reciklaže, 3-plastni, bele barve, z vtiskom satja, v zavoju 10x180 listov s o u « " « ' 9 " ? •. MORANA GLEAM toaletni papir, vlažni • „Sensitive" ali • „Kamille" dvojni zavoj ......cj^an miiJe \ \ www.hofer.at Hofer KG. A-4642 Sattledt, Hofer Straße 1 i J » t : i i v.' t \ GRESTA Körperform vložki prilagojeni telesu • klasični, v zavoju 45 kosov ali • ekstra dolgi, v zavoju 32 kosov sr 286 GRESTA tamponi • »Normal«, v zavoju 64 kosov ali • »Super«, v zavoju 42 kosov J. i . iL:. Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez de koraci jskega materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo Informativne In odvisne od valutnih razmerij. © ^ « I. t-' • i Poleteli so balonom . K ZDRAVEiIŠČE RADENCI V Vodicah so tudi letos poskrbeli za organizirane počitnice najmlajših in učencev. PONUDBA IVIINI POeiTNiC 1.8.- 28. 8. 2004 Dnevna cena s polpenzionom (bivanje najmanj dva dni) že za 6.^)00 S!; na osebo IZJEMNE UGODNOSTI ZA OTROKE! NA VOUO 80 VAM TUDI PROGRAMI "ALL INCLUSIVE IN UGODNI VIKENDI Z MASAŽAMI Vodice - Občina Vodice je tudi letos pripravila pester počitniški program za predšolske in osnovnošolske otroke. Program so poimenovali počitniške kratkočasnice, ki so sicer različne organizirane igre, srečanja, medsebojna spoznavanja, spoznavanja krajev in oblik druženja ter podobno. V občini jih organizirajo, da poleti, ko ni šole, razbremenijo starše in poskrbijo za organizirano varstvo in počitniško druženje najmlajših in šolarjev. Počitniške kratkočasnice so se začele letos v začetku julija in bodo trajale do konca avgusta. Pripravili so devet različnih oblik z imenom kratkočasnice. Minuli teden sta bili to šola nogometa in zanimivi hobiji. Šolo nogometa so zadnji dan sklenili s pravo nogometno tekmo. Med zanimivostmi pa je minuli teden privabilo številne najmlajše in šolarje letenje z balonom. Prijavilo in prišlo jih je namreč kar blizu trideset. Vsi so poleteli z balonom, za katerega so se v občini dogovorili, da je pristal na polju za Kuhurnim domom v Vodicah. Za počitniške kratkočasnice je letos precej večje zanimanje kot lani. Zanje se jih je letos prijavilo blizu 140, lani pa dobrih sto. Andrej Žalar Rezervacije: 02 520 27 20, www.radenska-zdravilisce.si m™ RADENSKA - ZDRAVILIŠČE RADENCI, d o O , ZDRAVILIŠKO NASEUE 14. RADENCI www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JULIJA 2004 Novinar in kolesar lUg.P Vine Bester Jure Robič Vam je bilo v zadnjih dneh pri glasovanju za Gorenjca meseca junija vroče? Ne? No, nekateri ste se vseeno hladili v senci ob pivu. Res pa je, da tudi neviht ni manjkalo. Zato pa je l^ilo toliko bolj vroče proti koncu glasovanja. Rezultat se je v zadnjih dneh julija kar nekajkrat zamenjal. Nazadnje pa ste odločih. Andreju Šegšu ste namenili 45 glasov, ki smo mu jih pripisali k zbranima 202. Tako je skupaj zbral 247 glasov. Urban Golob, ki je imel skupaj že 197 glasov, jih je v zadnjih dneh zbral še 68, skupaj pa 265. Gorenjec meseca junija je tako postal Urban Golob. Obema, Urbanu kot Andreju, naše iskrene čestitke. Zdaj pa nova kandidata za Gorenjca meseca julija 2004. Vine Bester bo 1. septembra novi direktor informativnega in športnega programa POP TV in Kanala A. Zamenjal bo Tomaža Pe-roviča. Kranjčan Vine Bester je profesionalno novinarsko pot začel pred 16 leti kot novinar na Gorenjskem glasu. Kasneje je bil odgovorni urednik Radia Kranj, dopisnik Večera in Republike, televizijsko pot na POP TV pa je začel pred devetimi leti kot gorenjski dopisnik informativne oddaje 24 ur. Kasneje je bil dnevni urednik, zadnja tri leta pa namestnik direktorja. Jure Robič, 39-letni kolesar z Jesenic, je na najbolj naporni kolesarski dirki na svetu, na dirki prek Amerike, ugnal vse tekmece na 4760 kilometrov dolgi kolesarski poti. Ob odhodu na dirko sredi junija je rekel, da seje odločil, da gre v Ameriko in zmaga. Nekdanji cestni kolesarje zadnja leta poznan po ekstremnih kolesarskih dosežkih. Tako je bilo tudi tokrat, koje 20. junija startal v San Diegu v KaUfomiji. Na cilju v Atlantic Cityju je zmagal po 8 dneh, 9 urah in 51 minutah. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juliju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV nä Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik -Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631, tri nagrade pa da Gorenjski glas. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Mojca Kopač, Trg Prešernove brigade 7, 4000 Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Drago Kokalj, Ševlje 34, 4227 Selca; Veronika Ka-stelic, Trstenik 90, 4204 Golnik in Ela Dežman, Srednja Bela 47, v _ 4205 Preddvor. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Lojz Tršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; Matic Dolenc, Dražgoška 13, 4226 Žiri; Tomaž Likar, Blegoška 13, 4224 Gorenja vas; Luka Škerjanec, Štefetova ulica 12, 4208 Šenčur; Matej Bukovec, Višnarjeva 6, 1215 Medvode in Jožica Sumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič je v zbirnem letnem poročilu poslance državnega zbora opozoril na visoke odškodninske zahtevke na račun poškodovanih zaseženih vozile. Takole ugotavlja in predlaga: "Ta vozila so do odločitve o vrnitvi v hrambi pri za to izbrani gospodarski družbi. Te hrambe so pogosto neustrezne in imajo za posledico, da se vozila vračajo lastnikom poškodovana, manjvredna, pogosto tudi v nevoznem stanju. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami iz leta 2002 ter Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti sta sicer sprejeta, vendar tovrstne škode še nastajajo. Zavezanec za plačilo odškodnine je država. Menim, da bi se pristojna ministrstva morala odločati za regresne tožbe zoper gospodarsko družbo, ki ji je bila hramba zaupana in pri kateri je nastala škoda dokazana.'' Zaradi Bembičeve diskretnosti sem dva- Lucijan in njegov grešni kozel najst ur zagrizeno iskala podjetje, zaradi katerega generalnega državnega tožilca boli glava. Ni mi namreč vseeno, ali je za to pristojno ministrstvo na ponovljenem razpisu izbralo podjetje, v katerem se, denimo, uslužbenci ob prostem času prevažajo in zaletavajo z zaseženimi vozili. Po dvanajstumem telefonskem zasliševanju vseh, ki bi po mojem mnenju o tozadevni problematiki utegnili kaj vedeti in povedati, sem prišla do zaključka, da bi glava morala boleti davkoplačevalce. Ne zato, ker se je na ponovljeni razpis ministrstva za finance javilo neko podjetje iz Zreč (mimogrede, bilo je tudi edino) in si na glavo nakopalo zasežena vozila, ki so v številnih primerih poklumpana ali celo ukradena. Ampak zato, ker zaseda mesto generalnega državnega pravobranilca gospod, ki poslance hote ali nehote zavaja z iskanjem grešnega kozla. Namesto, da bi se problema lotil resno, to je strokovno-analitično oziroma politično nepristransko . Nočem biti odvetnica izbrane 4 gospodarske družbe; nenazadnje se v njihove reference nisem poglabljala. Ena in ena pa znam sešteti. In poznavalci razmer so rezultat mojega seštevanje potrdili kot pravilen. Prvič. Kakovost ravnanja z vozili je premo-sorazmema z višino stroškov, ki jih je vlada pripravljena plačati za njihovo hrambo. Povedano drugače, za malo denarja malo muzike. Drugič. V času trajanja OSNOVNA SOLA IVANA GROHARJA Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. UČITEUA/ICE V PODALJŠANEM BIVANJU 2. UČITELJA/ICE NA RAZREDNI STOPNJI Kandidat/ka pod tč. 1 bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidat/ka pod tč. 2 bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Rok za oddajo pisnih prijav s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je 8 dni po objavi na naslov: OŠ Ivana Groharja, Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po opravljenem Izboru. ukrepa zasega ne sme vozila nihče vzdrževati oziroma servisirati. Tretjič. Vozila, ki so v hrambi gospodarske družbe, na katero Bembič namiguje, je sodišče zaseglo zaradi suma storitve kaznivega dejanja lastnika ali domnevnega lastnika vozila. Vozila so lastnikom vrnjena, ko je sodni postopek končan. Kot je znano, se pri nas sodni postopki vlečejo tri, pet ali celo deset let. Medtem pa vozila pod milim nebom in sama od sebe propadajo. Skratka, največji krivec za Škodo, ki na zaseženih vozilih nastaja, je počasnost sodišč, pa če Bembič to prizna ali ne. Je že tako, da se stroški hrambe zaseženih vozil z leti povečujejo, vrednost vozila pa se znižuje. Razliko v letih pa plačamo davkoplačevalci. Najmanj nenavadno bi seveda bilo, če bi Bembič ministrom predlagal, naj se odločijo za regresne tožbe zoper pravosodnega ministra ali katerega od predsednikov krožnih sodiŠČ. Lahko pa bi pravosodno vejo oblasti opozoril, da ;zaradi njihovih zaostankov nastajajo veliko višji stroški, kot je na prvi pogled opaziti. Menda ga zaradi tega opozorila ne bi dali iz kože. In še nekaj kaže na politični značaj generalnega državnega pravobranilca. Zaseženih vozil nima v hrambi samo podjetje iz Zreč, temveč tudi poUcija. Dvomim, da se vozila pri policiji manj kvarijo kot pri podjetju, ki ga je na razpisu izbralo finančno ministrstvo. Kar se mene tiče, me bo glava nehala boleti šele, ko bo Bembič v svojem poročilu manj političen in bo, recimo, kritičen tudi do notranjega ministra. Marjeta Smolnikar Občina Bohinj, na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 in 17/97) ter 8. in 30. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. Vestnik Občine Bohinj, št. 3/00 in 1/03), objavlja POGOJE t za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občini Bohinj 1. Občina Bohinj določa organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili ter pogoje za plakatiranje v Občini Bohinj. 2. Za plakatiranje bodo namenjena določena plakatna mesta, ki so enakomerno, razporejena po celotnem območju Občine Bohinj. 3. Organizatorji naj v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzije plakatov in njihovo količino. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 24. avgusta 2004 na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". Razdelitev plakatnih mest se bo določilo z javnim žrebanjem, ki bo dne 24. avgusta ob 11. uri v sejni sobi Občine Bohinj. 4. Občina Bohinj bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti vsakemu organizatorju določila enako število brezplačnih plakatnih mest za osnovno informiranje volivcev v Občini Bohinj. Organizator plača samo stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 6. Občina Bohinj bo ob upoštevanju enakih pravic za osnovno informiranje volivcev poskrbela za lepljenje prispelih plakatov na določena mesta v občini. 6. Plakatiranje je dovoljeno tudi na oglasnih deskah društev, če le ta to dovolijo. Izjemoma je plakatiranje dovoljeno na individualnih objektih in zemljiščih, če to dovolijo lastniki. Ne dovoli se plakatiranje po drevesih, vzgojno varstvenih ustanovah in sakralnih objektih. Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev kampanje je prepovedano. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče v času od 3. septembra do 1. oktobra do 2004 do 24. ure. Številka: 006-05-2/2004 Datum: 2. 8. 2004 Županja Občine Bohinj Evgenija KegI Korošec, univ.dipl.inž.agr. Občina Bohinj, Triglavska c 35, Bohinjska Bistrica Piše Milena Miklavčič Usode Časj obrnjen nazaj Kristini je bilo komaj dobrih šestnajst let, ko je enemu od sosedov, kjer je služila, umrla žena. Imela stcrže štiri otroke, srednje velik grunt, v kuhinji je bila voda in tudi dva hlapca sta bila • 1 • v • pn hisi. v "Ženska se mu ni še niti ohladila grobu, ko je že začel laziti za mano. Govoril mije, da sem zala, da me ima rad in da se naj preselim k njemu in mu bom žena, " še zmeraj ve povedati Kristina. Hvala bogu je njen spomin za nazaj tako bister in čist, da se spominja celo ure in dneva, ko seje to dogajalo. Ko je njena gospodinja izvedela, kdo se smuka okoli nje, jo je posvarila, naj ne nasede lepim besedam, ker je možakar znan po tem, da je nagle jeze. Toda Kristina je že bila "pečena Mislila je, da je zaljubljena vanj in nekaj drobnih darilc, ki jih ji je prinesel, je vsak večer, pred spanjem, tiščala k sebi, in skupaj z njimi tudi zaspala. Otroci, ki so brez matere tavali po vasi kot izgubljeni piščanci, so se ji smilili in ko jo je Jokl ponovno vprašal, ali bi se bila voljna poročiti z njim, je prikimala. "Ohcet je bila skromna, saj moja mama nikomur ni dovolila, da hi prišel. Še ztneraj je bila jezna name in to mi je tudi zalučala v obraz, ko sva jih prišla vabit. Niti i' hišo naju ni spustila, kar na vrtu smo se zmenili. Le brat, s katerim sva bila že od otroštva najbolj povezäna, mi je šel za pričo, pa še ta se je z Joklnom kmalu zapletel v prepir, da se je na hitrico poslovil in izginil. Moja nekdanja gospodinja mi je čvrsto stala ob strani in venomer jokala. Ni ji bilo všeč, da je Jokl skoraj 20 let starejši od mene, še manj se ji je dopadlo to, ko je slišala govorice, da je svojo prvo ženo pretepal. Meni nobene govorice niso prišle do živega. Jokl se mi je zdel ngjboljši moški na svetu in resnično sem bila zaljubljena vanj." O tem, kakšno je bilo njuno intimno zakonsko življenje, ni hotela govoriti. Rekla je samo to, da je bil Jokl "žival". Preden je povila prvega otroka, je imela tri spontane splave. In to enega za drugim. Ko je tretjič šlo od nje, je bila ravno vojna in samo prisotnosti zdravnika, kije bil v Četi, ki se je nastanila v njihovem kozolcu, seje lahko zahvalila, da ni umrla. Izgubila je veliko krvi, bila je tudi popolnoma izčrpana. Pa ji še ni bilo niti devetnajst let... Zdravnik je bil še tako predrzen, da je opomnil Jokl na, da jo bo pokopal, če ji ne bo dal "malo m i ru M "Takrat je bilo res napeto. Mož se je zvečer napil žganja in potem je šel v kozolec, kjer so se skrivali partizani. Začel jih je žalit in kričat nanje, zlasti na zdravnika, ki me je rešil. Govoril jim je, da njega ne bo nihče komandiraj da sem jaz njegova last in da lahko dela z menoj, kar se mu zljn-bi. Mislim, da jih je takrat prvič v življenju pošteno fasal. Še danes ne vem, kdo ga je prebutal, vendar je zaradi zlomljenih reber potem preležal celo zimo in prav zaradi tega sem bila na neki način rešena, saj se ni mogel spraviti name. Oh, kolikokrat sem razmišljala, da bi šla nazaj k svoji gospodinji, pri kateri sem imela vsak trenutek od- prta vrata! Toda pastorki so se mi v dno srca smilili. Najstarejšemu je bilo sedem let, ko sem prišla k hiši, najmlajši je bil še dojenček. Ta me ima še danes za edino mamo. Otroci so bili zanemarjeni, ustrahovani in vsak dan tepeni. Jaz, naivnica, sem pa mislila, kako dobrega srca je Jokl." Kristini začnejo polzeti po licu solze. Spomin je zoprna stvar, pravi. Vsi na vasi so takrat vedeli, da je jalova in da ne bo mogla imeti otrok. Jokl je po maši zahajal v gostilno, kjer so ga ostali kmetje špikali in zbadali, da ni več za nobeno rabo. To ga je tako razkurilo, da je Kristino zmeraj pretepel, ko se je vrnil od maše domov. Nikogar ni bilo. ki bi se postavil zanjo. Otroci so nemočno občepeli na peči, kadar je padalo po njej. Toda potem, ko sta šla spat, je Jokl zmeraj zahteval svoje. "Za pr\'ega otroka sem bila že stara, saj mije bilo skoraj petindvajset let, ko sem končno zanosila. Prav nič se nisem veselila revčka, kije rasel i' mojem trebuhu. Tja ni prišel zaradi ljubezni, temveč zaradi nasilja. Ko danes prebiram, da imajo tudi Ženske rade seks, ne morem razumeti. Meni se je že od prvega dne zagnusil, moški pa prav tako! še moja gospodinja, kije bila mila in pobožna ženska, mi je zmeraj rekla, naj raje potrpim, saj "moški itak kmalu konča". Težko sem jo ubogala ..." Kristina je potem rodila tri otroke, enega za drugim. Dva sta ji umrla: eden je naletel na mino iz druge svetovne vojne in ga je razneslo, drugi je padel možu pod voz iti ga je povozil. Strašno je trpela. Zaklela se je tudi, da ne bo dala nobenega od otrok služit: ne pastorkov, ne svojih. "Po vojni je bilo drugače, takrat so šli služit le največji reveži," nadaljuje malo bolj zbrano. Marsikaj se je tudi obrnilo na glavo. Njena nekdanja gospodinja je popolnoma obubožala, saj jim je oblast vzela skoraj vso zemljo. Z možem sta na stara leta bolj kot ne životarila. Ko jo je kap, jo je Kristina vzela k sebi kljub nasprotovanju moža. Za njo je skrbela vse do njene smrti. "Pastorki so zrasli in vztrajala sem, da so prišli do poklica. Bila sem zelo stroga in nisem dovolila, da bi zapravljali čas s postopanjem." Najlepša leta so prišla tedaj, ko so moža zaprli. Enega od političnih vaških veljakov je nabodel na vile in sodili so mu brez sojenja. Za več let so ga zaprli in Šele po njegovem odhodu, je hiša zaživela. "Ne me obsojat, če po resnici povem, " je prosila Kristina. "Vsi, z menoj vred, smo imeli njegovega nasilja za vse življenje dovolj. Šele, ko ga ni bilo, smo se upali govoriti na glas, zvečer smo zmeraj kakšno zapeli, zlasti ob čaščenju Marije i' mesecu maju. Tudi kmetijo smo spravili v drugačen red, kot smo bili prej vajeni. Vsi otroci so radi prihajali domov in brez besed so pomagali pri vseh kmečkih opravilih. Najbolj smo bili ponosni na Janeza, kije šel študirat za duhovnika. Ko sem ga enkrat vprašala, ali je i' lemenatu težko za njega, mi je med smehom odgovoril, da niti ne. Razen takrat, ko se je moral odvajat preklifijanja, ki se ga je obilo naučil od očeta. " Ko se je po šestih letih mož ponovno vrnil domov, je bil popolna razvalina. V zaporu so zlomili njegovega duha in potem je le še sem in tja kaj postoril okoli hiše. Držal se je bolj zase in z nikomer ni kaj dosfi govoril. "Preživela sem, ker sem bila močna in trmasta," meni Kristina in mi potem namigne, da je v njenem spominu takih in drugačnih zgodb še za cel roman. Verjela sem ji, saj je bilo že tisto, kar mi je povedala, dovolj pretresljivo, da sem o njej in njenem življenju še dolgo razmišljala. : Petek. 6. avgusta 2004 KRANJSKA GORA PRAZNUJE/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Jure Žerjav, župan občine Kranjska Gora Novi prostori za občinsko upravo ter delo krajevnih skupnosti Dovje - Mojstrana in Gozd Martuljek. Priprava na obnovo šole v Mojstrani in zdravstvenega doma v Kranjski Gori prihodnje leto. Dva projekta gospodarstva uspešna na razpisih za evropska sredstva. Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora letos začenja dva velika projekta. Začeti bi se že morala prenova stavbe v Mojstrani, kjer imajo prostore krajevna skupnost, knjižnica in ambulanta. "Več od predvidenega časa smo porabili za pridobivanje soglasij. Sedaj bomo objavili javni razpis za izvajalca, tako da bodo dela v prvi fazi letos zaključena," razlaga župan Jure Žerjav. Drugo večje vlaganje bo v izgradnjo prostorov za občinsko upravo in novo knjižnico v Kranjski Gori, ki sedaj delujeta v najetih prostorih ne povsem dokončane stavbe večnamenskega centra. "Menim, da smo občinski uradniki kar precej časa opravljali svoje delo v slabih pogojih, saj večina pisarn nima niti oken, niti prezračevanja. Pomembno je, da smo z racionalnim projektom za bodoče prostore občine, ki bodo v betonskem prizidku k stavbi, v kateri smo sedaj in je bil 15 let prazen, dobili vse pisarne in velik prostor za knjižnico v pritličju. S tem bodo občinske službe in knjižnica veliko bolj dostopne občanom." Dokumentacijo imajo že urejeno, objavljen je bil javni razpis za izvajalca. Če izbira ne bo predolgotrajna, se bodo dela začela že letos in za- ključila do občinskega praznika prihodnje leto. Koliko sta vredna oba projekta? V obnovo stavbe v Mojstrani bodo vložili okoli 100 milijonov tolarjev, v občinske in knjižnične prostore v Kranjski. Gori pa med 150 in 170 milijoni tolarjev. Muzej in informacijska točka v Kajžnikovi domačiji Predvidoma v prihodnjih dveh letih bodo tudi v Gozdu Martuljku s prizidkom h gasilskemu domu svoje prostore dobili krajevna skupnost in društva v kraju. Letos občina ureja dokumentacijo. Zaključuje pa se velik projekt v Ratečah, kjer bodo do vaškega praznika sredi avgusta dokončana obnovitvena dela na Kajžnikovi domačij, ki bo urejena kot vaški muzej z informacijsko pisarno. Priprava in obnova sta v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja potekali veČ let, občina pa je imela srečno roko pri pridobitvi 18,6 milijona tolaijev državnih sredstev, medtem ko je sama zagotovila 56,7 milijona tolarjev. "Sedaj bo potrebno samo še poskrbeti za tako vsebino, ki bo stavbi vdihnila življenje in oživila turistično ponudbo v Ratečah." Med vlaganji v turistično gospodarstvo je tudLgradnja štirisedežnice v Podkorenu. "Vsa pohvala žičničarjem, da so uspeli pridobiti evropska sredstva," pravi župan. Župan Jure Žerjav Priprava na obnovo mojstranške šole in zdravstvenega doma V prihodnjih letih bo temeljito obnovljena 40 let stara šola v Mojstrani, ki jo je potrebno razširiti za devetletko. V Kranjski Gori načrtujejo prenovo zdravstvenega doma, ki ima tudi neizkoriščeno podstrešje in bi ga lahko namenili za neprofitna stanovanja. Trudili se bodo pridobiti sredstva republiškega stanovanjskega sklada, zato je časovno potek prenove precej odvisen prav od uspešnosti na tovrstnem razpisu. Gospodarstvo pridobilo milijardo evropskega denarja V kranjskogorski občini so tudi tri večje naložbe, katerih nosilci so kandidirali na razpisih za evropska sredstva. Uspešne so bile Žičnice Kranjska Gora za gradnjo štirisedežnice v Letošnji občinski nagrajenci Zlati grb bo ob Štiridesetletnici dela na pedagoškem področju kot učitelj razredne stopnje na Benjamin Gracer, dobitnik občinskega priznanja zlatega grba. Osnovni šoli Josipa Vandota prejel Bei\jainin Gracer. Odprt Jc za nove metode učenja in želi, da učenci sami iŠČejo odgovore 'la vprašanja. "To je nov, globalen pristop k učenju, ki ga ni mogoče posnemati, razviti nekih Šablon, da bi drugi po njih delali," razlaga Benjamin Gracer. "Gre predvsem za združevanje tistega najboljšega, kar je v velikih literarnih besedilih, umetnosti in znanosti in je na določeni stopnji možno potegniti iz otrok ter uporabiti tako v vzgojne kot izobraževalne namene. Menim, da bo ta civilizacija preživela, če bo znala obuditi zgodovino različnih dob, iz nje potegniti močne vrednote in graditi nove. To je malo tak, postmodernisti-čni pogled, ki je poznan v umetnosti, v življenju samem pa premalo izrabljen." Hkrati je zelo dejaven tudi v kuhuri in med redkimi v občini, ki ustvarja poezijo, prozo in aforizme, zadnje čase tudi bolj glosirana besedila na aktualne družbene razmere. Srebrni grb bo šel T\iristične-mu društvu Krai\jska Gora ob 100-letnici delovanja in skrbi za razvoj turizma v občini. Društvo je bilo 4. junija 1904 ustanovljeno z namenom pospeševanja tu- rizma. V prvih letih se je ukvarjalo predvsem z urejenostjo kraja, s čimer so želeli poleg naravnih danosti privabiti turiste. Kasneje je bilo pomemben in trden dejavnik turističnega razvoja, vse do organizacije velikih smučarskih prireditev v letih po drugi svetovni vojni in do današnjih dni, ko poleg urejenosti kraja med drugim skrbi za promocijo in oddajanje sob ter apartmajev svojih članov, za urejenost Ruske kapelice in nekaj tradicionalnih prireditev, kot so tek in juriš na Vršič, občinski praznik in božično novoletne prireditve. Bronaste grbe bodo prejeli Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar iz Kranjske Gore ob deseti obletnici delovanja in kot priznanje zagnanemu prostovoljnemu delu njegovih članov ter smučarja z mednarodnimi uspehi, ki sta ponesla ime domaČe občine in Slovenije v svet, Alenka Dovžan iz Mojstrane (tudi olimpijski- bron v Lillehammerju 1994) in Uroš Pavlovčič z Dovjega. Podkorenu in Center Šolskih in obšolskih dejavnosti za prenovo in razširitev hotela v Planici. Ni pa v prvem roku uspelo novoustanovljenemu podjetju Infra-sport - med ustanovitelji je tudi občina - za večnamensko dvorano. Razlog je v dejstvu, da vlagatelj ni nosilec veljavnega in pravnomočnega gradbenega dovoljenja. "Tu gre morda za različno razlago s strani gospodarskega ministrstva in naše strani. Sprožili smo že vse aktivnosti, da bomo septembra Še enkrat kandidirali. Pomembno je, da se gospodarstvo zaveda nujnosti izgradnje takega objekta za razvoj turizma. V občino bo za naložbo v Planici in v žičnico prišlo okoli milijarde tolarjev evropskega denarja. če so projekti z vso dokumentacijo pripravljeni, lahko kandidiramo tu za ta sredstva. Za ideje Evropa ne daje denarja," poudarja župan Jure Žerjav. Raba prostora in golfsko igrišče Nedavno je sekcija kranjskogorskih hotelirjev na občino naslovila pobudo, da v okviru sredstev za delovanje Lokalne turistične organizacije del nameni za študijo o strategiji razvoja turističnega gospodarstva v povezavi z rabo prostora. "To pomeni, da bomo strategijo, ki jo bo dalo gospodarstvo, uporabili kot del v občinski strategiji razvoja prostora, da bomo za nekaj let vnaprej vedeli,, kaj na katerem prostoru želimo graditi. Potreben bo širok konsenz, kajti na eni strani bodo želje, na drugi realne možnosti. Trajnostni razvoj, ohranjanje narave pa je tisti vidik, ki ga bomo morali Še kako upoštevati. Slepo slediti samo interesom kapitala je v ta- kih primerih lahko nevarno, prav tako samo interesom posameznikov, kajti pritisk na pozidavo našega območja je zelo velik. Poteza hotelirjev je pohvalna, saj se v preteklosti nihče ni preveč ukvarjal s prihodnostjo. Kapital je težko dobiti, še težje obdržati. Nihče ne bo čakal nekaj let, da mi nekaj spremenimo," meni župan. In kako vidi nasprotujoče si poglede na gradnjo golfskega igrišča? "Kdor dvomi o smiselnost izgradnje golfskega igrišča, naj se odpravi na že zgrajen del s tremi luknjami, naj se postavi na mejo med urejenim delom z zelenicami in neurejenim, kamor smo Kranj skogorci zadnjih 40 let odvažali vse tisto, česar nismo potrebovali, bodisi zemljo, gradbene odpadke ali smeti. Na žalost je še vedno veliko takih, ki tudi danes vozijo smeti kar tja, v prvo grapo. To ni neko naravno okolje, ki bi ga s posegom, kot je gradnja golfskega igrišča, uničili. Gre za precej degradirano okolje, ki ga bomo morali na neki naČin urediti. Če pogledamo skozi denar, je najbolj smiselno, da se naredi še nekaj lukenj za golf. Nekateri so povsem legitimno proti, vendar se bomo morali odloČiti, ali želimo igrišče za golf, ki bo minimalen poseg v naš prostor, ali pa bomo Še vedno imeli neurejeno zemljišče s kupi odpadkov. Te bo počasi prerasel plevel in grmovje, da bi nekda drug nazaj delal urejeno naravno okolje, pa je težko verjeti." Prireditve ob občinskem prazniku Občina Kranjska Gora praznuje 7. avgusta v spomin na leto 1895, koje dovški župnik Jakob Aljaž na Triglavu postavil stolp. Za jutrišnjo praznično soboto v sodelovanju z Gledališčem Toneta Čufarja z Jesenic in Mladimi umetniki pod Vitrancem pripravljajo slovesnost, v okviru katere se bodo zvrstile naslednje prireditve: - ob 19. uri promenadni nastop pihalnega orkestra Jesenice -Kranjska Gora - ob 19.30 v avli občine cocktail party v organizaciji časnika Finance in Mladih umetnikov pod Vitrancem - ob 20. uri osrednja proslava na trgu na Gorici s podelitvijo občinskih priznanj (slavnostni govornik bo župan Jure Žerjav, kulturni program bodo pripravili jeseniški gledališčniki). Če bo vreme dopuščalo, se bo praznovanje nadaljevalo na prostem z nastopi Mladih umetnikov pod Vitrancem. Mend i Kokot želi vsem občankam, občanom in gostom prijetno praznovanje občinskega praznika in jih vabi na prireditve m ' I GORENJSKI GLAS • 10. STRAN NOMINATOR / gordzd.sinik@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 Gorazd Šinik "Ni hao !" - dober dan! Ni kaj, Martin Strel je "CAR.!" S piko in klicajem. Vsi komentarji in ankete na to temo so mimo. Dobesedno. Se posebej iz domačega kavča. Ko Martin Strel si tam daleč, 10.000 kilometrov od domače postelje in cvička, ob "usrani" vodi in v njej, vroči- • • ni m sopari, svinjariji vsepovsod,... se ne gre spraševati, ali je Martin "frajer" ali ne. Zakaj plava, je njegova stvar, mar ne. In plava za prijateljstvo, za mir in čiste vode. Tudi za denar. Morda tudi za slavo. Spletel je veliko poznanstev, prijateljstev, poslovnih povezav. Če bo še kanček več miru in zaradi njegovega plavanja še kaj veČ čistih voda, je zares "Car" - zmagovalec in frajer. In vsi z njim, ki so mu pomagali, daje preplaval kitajski rečni ponos, tretjo največjo svetovno reko, Jangce - Modro reko. Vsi, tisti na vodi, na ladji in čolnih in vsi, ki so videli poslovno priložnost. Organizatori doma in tam doli, v deželi velikih razsežnosti, razlik, življenja med eno in drugo kli- matsko napravo, norim napredkom, investicijami,... Zmagali so vsi. Tudi brez Guinnessa, brez športnega rezultata. Po 50. dneh in preplavanih približno 4.200 kilometrih, je Martin Strel "zlezel" iz 30 stopinj vročega Jangceja na otoku Chon^ming, uro trajektne vožnje iz Sanghaja in ponosno sprejel venec okoli vratu. Uničen! Le volje mu niso uspeli vzeti. Ne vodi, ne kilometrom, vročini. Srce mu je resda bilo vse hitreje, dvigoval se mu je pritisk: "Končno je konec tega!" je s solzami v očeh, močan in ponosen rekel s tresočim se glasom. "Saj ne vem, sem vesel in žalosten hkrati." Ja. To je Martin Strel. Na Kitajsko je odpotovala delegacija nekaj pokroviteljev in organizatorjev. Da se Martina da razveseliti že s samo eno steklenico dolenjske rdeče kaplje od fare, cvička, smo vedeli vsi. Tudi Martinov prijatelj, športni navdušenec, Kranjčan Franc Rutar, ki se je "s tapravim" oborožil na Brniku. V spremstvu Slavka Šetine, Martinovega spremljevalca med etapnim The Call Boys Franc Rutar in Slavko Šetina plavanjem, sta se namenila ga osrečiti med prvimi. In uspelo jima je. Cviček je Martin trdno zgrabil in ni ga spustil vse do prvega tuŠa po koncu proslavljanja ob prihodu. Slavko Šetina v Slavko Setiiia, le kdo ga ne pozna gornika "Slavca", pisca številnih zanimivih zapisov iz naših planin, je tokrat skrbel, da smo dnevno dobivali sveže podatke, tudi iz neprehodnih delov rečnih sotesk Jangceja. Uspelo mu je veliko delo. Pripravil je 8 ur video zapisov, številne slike so neponovljiv zapis. "Prašičji rep je pravo ravnilo v primerjavi z vso zvitostjo Kitajcev," je Slave nazorno povedal domala vse o Kitajcih. Smeh! Neskon- VRTIMO GLOBUS Kylie Minogue spet samska Kylie Minogue, 36- letna avstralska pop pevka, se je razšla s svojim partnerjem, francoskim igralcem Olivierjem Martine-zom. Par sta bila leto in pol, vendar je bila Kylie vse bolj nezadovoljna zaradi Martine-zovega neresnega obnašanja. Želela si je resno zvezo, večkrat je novinarjem zaupala, da razmišlja o poroki in otrocih, Olivieija pa naj bi zanimalo le flirtanje, pitje in zabava. Zvezdnika sta že nekaj časa skušala zgladiti nesoglasja, vendar je pred dnevi kriza dosegla vrhunec v eni od restavracij na jugu Francije, kjer sta se hudo sprla. Kytie je očitno razburjena in v solzah zapustila restavracijo, Kyliejina prijateljica pa je medijem povedala, daje imela preprosto dovolj in da ji Olivier ni nudil varnosti, ki si jo želi. Nicolas Cage tretjič poročen Nicolas Cage, 40-let-ni ameriški igralec, se je poročil z dvajset let mlajšo Američanko korejskega porekla Alice Kim. Nicolas, ki je znan po impulzivnih odločitvah, je 20-letno Alice spoznal pred petimi meseci v neki japonski restavraciji v Los Angelesu, kjer je delala kot natakarica. Poročila sta se na zasebni slovesnosti, na nekem ranču v severni Kaliforniji, daleč od oči javnosti. Za Nicolasa je to že tretji zakon, prvič je bil poročen z igralko Patricio Arquette, zaradi katere je zapustil manekenko Kristino Fulton, s katero ima 14-letnega sina We-stona. Drugi zakon z Liso Marie Presley, hčerko kralja rokenrola Elvisa Presleyja, je trajal manj kot tri mesece, dolg ločitveni postopek pa se je zaključil pred nekaj tedni. Poroka med morskimi psi Italijanski par, 31-let-na Daniela Consolaro in 40-letni Maurizio Andreosi, se je odločil za nenavadno poroko. Za kraj dogodka sta si izbrala bazen in oblečena v skafander so zaljubljenca spustili v akvarij v mestu Cattolica ob obali Jadranskega morja. Namesto prijateljev in sorodnikov je dogodek spremljalo 19 morsluh psov, ki so plavali mimo njiju, medtem ko sta dahnila usodni da. Par, ki se zavzema za zaščito morskih psov in je s svojo nenavadno poroko hotel opozoriti na njihovo ogroženost, je poročil župan mesta prek telefonske zveze. Rdeče vino za čvrste prsi Ugotovitve strokovnjakov lepotnih salonov v Buenos Airesu, da uživanje rdečega vina zmanjšuje obseg trebuha in čvrsti prsi, je v Argentini močno povečalo povpraševale po rdečem vinu. Ženske vseh starosti so navdušene nad najnovejšo modno muho imenovano vinska terapija. Diego Barbe-ran, strokovnjak za vinsko terapijo pojasnjuje, daje rdeče vino bogato z vitaminom E, ki omogoča čvrsto, elastično in zdravo kožo. Kreme z dodatkom rdečega vina se nanašajo neposredno na kožo, pomaga pa tudi kozarec čistega rdečega vina. čni smeh. "No, Martin, povej, sem te zbudil vsak dan s frišnim vicem?" še doda Slave Šetina, kako zgleda biti srečno poročen. "Tvoja je srečna, ti si pa poro- v cen. Zategnili so#meh in strune njegovi The Call Boys iz Trebnjega, spremljali so ga tudi na Mis-sissippiju: "Dolga je reka, v dolino hiti, v njej plava človek, ki k cilju želi,... Martin ti si slovenski junak." Kitajcem je ritem in zvok frajtonarice vsaj tako mimo, kot nam njihovo žlobu-dranje. A smejali so se z nami. Brez resnih, odgovornih in poslovno političnih stvari ne bi bilo nič. Tak projekt ne gre, se ne da brez veliko denarja, podpore, tako politike kot biznisa. Za prvi, politično mednarodni in lobistični del je odlično poskrbel Jelko Kacin, predsednik organizacijskega odbora "Martin Vs. Yangtze river". Njegov vpliv sega vse do kitajskega parlamenta in zunanjepolitičnih kitajskih mogočnežev Komuni- Vlado Gašperič in Jelko Kacin stične partije. Ob tem mu je odlično "suportiral" Vladimir Gašperič, do pred dnevi še naš veleposlanik v Pekingu. Na koncu sta bila v družbi političnega vrha Šanghaja oba videti zadovoljna: "Dragi Martin, čestitamo in se veselimo s teboj," je Jelko Kaa Kaaaččin (tako nekako so izgovarjali njegovo ime Kii Kiitajci) končal slavnostni nagovor ob sprejemu, ki gaje priredilo mesto Sanghaj. V slovenščini, da ne bo dileme. Sekretarka našega veleposlaništva Greace Wu, pa je govor simultano prevedla iz angleščine v mandarinščino. "Xie Xie" -hvala, so dodali še Kitajci in Martin nam je vsem odprl cvička, posebno polnitev za to priložnost. Zasluženo, celo zelo zasluženo sta s številno druščino nazdravila oče in sin, Borut in Tim Farčnik iz podjetja SI Sport iz Kranja. Podjetje je bilo že drugič, po Mississippiju, glavni organizator Martinovega plavalnega izziva. Ponovno uspešno. Borut Farčnik, direktor podjetja je bil "senca", močna figura v ozadju, v prvi vrsti pa je Tim kot vodja projekta "kravžlal" živce soorganizator-jem. Bolje rečeno, živce so si uspešno cufali drug drugemu. "Bravo Tim,.... Čestitam ti,..." gaje oče Borut zadnji večer pohvali, objel in mu daleČ od doma čestital za 25. rojstni dan. V lokalu Cuba Launge hotela Mandarin, kjer smo proslavili Timov RD s KL (coca cola) in z vsem, kar gre v njo, daje "cuba libre". Da je Martinovo plavanje lahko poslovno koristno, so razumeli v ljubljanskem BTC-ju. Čeprav letos praznujejo s petdesetimi "feštami" 50 let družbe, so si Kitajsko in Martina vzeli za dodatni izziv. In očitno kar uspešno. Na večernem sprejemu so se Martinu zahvalili s posebno plaketo predstavniki podjetja in predsednik Jože Mermal, ki je mnenja, daje Martin naš mo- jima je v pomoč prišla Mojca Pretnar iz Žirovnice. Pomaga pri komunikaciji med Le-tehniko in Sinoslojem in Mojči-na skrb so zdaj proizvodna . / > -r.; ».v f ,. Urša in Jaša Lemut, Mojca Pretnar naročila in dokumentacija. Vsem privoščim dopust doma, na našem zraku, pod našim nebom. Uf, je "sparčno" tam doli! Tomaž Menih, Helena Petrin, Jože Mermal in Martiri.Strel derni "Martin Krpan". Občudovala sta ga tudi generalna sekretarka üprave BTC Helena Petrin in Tomaž Menih, pomočnik predsednika uprave Mobitel. Vsi so obisk v Sangha-ju poslovno dodobra izkoristili in bili navdušeni nad videnim. "Kdor ne vidi, si ne bo ogledal tega fenomena, te izjemne rasti, zamuja in bo še bolj zamujal. Ko sem pred štirimi leti prišel sem, sta bili tu dve slovenski podjetji, zdaj jih je 17," je bil slikovit Vlado Gašperič, ki je pred meseci uspešno pripravil obisk Antona Ropa s številno gospodarsko delegacijo. eno nase nežno m na moc še simpatično dekle se poskuša v Šanghaju. Sandra Sagadin, hči košarkarskega trenerja Zmaga Sagadina. Po zaključenem študiju v Parizu in končani uspešni Tim in Borut Farčnik Anzej Lemut in Jože Mermal Eno izmed naših podjetij v bližini Šanghaja je podjetje Sinos-lo Technology, ki ga je v partnerstvu med Le-tehniko in Iskro postavila družina Lemut iz Kranja. Anzej Lemut, 28-letni poslovnež, že dve leti skrbi za poslovni napredek. Nasmejan in vesel je bil Anzej ob srečanju s slovensko plavalno in poslovno druščino. Zanimivo debato sta razdrla s Jožetom Mermalom in sklenila, da ohranita stike. V Anzejevi bližini je bilo slišati "smehec in jokec" malega Jaše, petmesečnega slovenskega Kitajčka. Mami Urški, Anzejevi ženi, se jima je sinko rodil tam daleč doli. In po petih mesecih imajo za Jašo že slovenske papirje. Hitro, kaj! In ker je Urša zaposlena z malčkom. Sandra Sagadin manekenski karieri, se je odločila skupaj s fantom Petrom poskusiti v poslu. .Pred pol leta sta začela, nekaj malega že govorita po njihovo in prepričana sta v uspeh. "Naporno je, ja!" je pritrdila nasmejana Sandra, vesela druženja z nami. In vsi bi se slikali z lepotico Sandro. Tudi jaz pa mi je bilo nerodno, če verjamete? Bilo je noro. Nora zgodba je ta Kitajska. Tudi Martinova. In ko smo se peljali, da Martina potegnemo iz vode, če sam ne bi mogel, smo na trajektu presenečeni buljili v teve. Valter brani Sarajevo. Se spomnite tega filma? Parti-zanščina, ja. Simultan prevod, Vujisič in Samardžič govorita po njihovo. še vedno je to najpopularnejši tv film tam doli. Salva smeha! Kako so nas gledali, haha. Naj bo Martin "Martin Krpan". n m A Petek, 6. avgusta 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS '11. STRAN GLÖSA Zastoji na kolovozih v teh avgustovskih dneh je videti, kot da se v vsej Sloveniji dogajajo samo še reševalne akcije: poleg tega, da se vsa Slovenija duši v pločevini - le kdaj se ni! - reševalci pravijo, da reševalni helikopter poleti v gore povprečno trikrat na dan, na cestah je prava morija. Nekdo je te dni napravil tale izračun: v slovenskem prometu divja še hujša vojna kot v Iraku. Če na dan umre na slovenskih cestah pet ljudi, je to enako, kot če v dvajsetmilijonskem Iraku umre na dan 50 ljudi. Seveda, vse je na dopustih, vse je na cestah, vse je v gorah, ob rekah in na jezerih. Kljub vsemu nas je s turisti vred komaj dva milijona. Poletna Slovenija kot eno samo reševanje? Reševanje ljudi, čebel in narave zaradi tistih strupenih sodov, ki so jih skrivaj pripeljali tik ob podtal- nico. Če ne bi bilo Ciganov, ki so to nagnusno dejanje prijavili in so torej budni naravo-varstveniki, morda nihČe še opazil ne bi ... Na cestah je vse jasno: kar ne zakrivi človeški dejavnik, zakrivijo betežne ceste. V primerjavi z evropskimi kar kolovozi. Enostavno so preozke in pretesne za vso pločevino ali pa jih sploh ni. Bolj delajo nove, bolj se zdi, da poleti vse obstane. Deloma zaradi državne požrešnosti, ker je na vsakih nekaj kilometrov čisto navadne avtoceste predpotopna molzna cestninska postaja in zato, ker gradijo po polžje. Po odsekih. Pa se cijazi iz Kranja na Bled tri ure. Iz leta v leto! Nikoli konca. Vprašajte tujce, ki pridejo poleti k nam, kaj se jim zdi najbolj čudno. Rekli bodo: nenormalno število cestninskih postaj na HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min m Oven (21.3.-21.4.) V naslednjem tednu boste imeli velike možnosti, če boste želeli karkoli spremeniti na svojem poklicnem področju. Tehtno boste premislili o vseli možnostih in bodite brez skrbi, izbrali boste najboljšo. Bik (22.4. - 20.5.) Malce krize se vam odpira v družinskem krogu, a ker se boste znali soočiti z nastalimi razmerami, ne bo prišlo do večjih razprtij. Finančno vam bodo stvari potekale veliko bolje, kot si to lahko sploh predstavljate. Presenečenje. Dvojčka (21,5.-21.6.) Čeprav je glavni dopust že za vami, že razmišljate, kako bi si zopet lahko oddahnili. K sreči vam na vseh področjih vse poteka tekoče, tako da se boste z velikim veseljem odzvali povabilu prijateljev. Rak (22.6.-22.7.) Konec tedna boste dobro izkoristili in se predali ter uživali v zabavi in druženju s prijetnimi ljudmi oziroma prijatelji. Predaha ste zelo potrebni, pa čeprav samo za dva dni. Pravi dopust je še pred vami, vendar je to lahko le trenutna tolažba. Lev (23.7.-23.8.) Za vami je polno čustvenih pretresov in stresov in pomagalo vam bo samo to, da se zazrete vase in ugotovite, kaj je tisto, kar si želite in kaj vam polepša vsak dan. Ko boste to spoznati, boste vedeli vse. In to bo vaša rešitev. Devica (24.8. - 23,9.) Glede prijateljstva vas bo načel dvom. Zaradi kasnejših posledic raje dvakrat premislite, preden karkoli izrečete ali naredite. Vsaka stvar ima dve plati in spoznali boste obe. Sobota bo za vas polna presenečenj. Tehtnica (24.9.-23.10.) Bodite brez skrbi. Odločitev, ki ste jo pred kratkim sprejeli, je prava in usmerila vas bo na pravo pot. Pot uspeha in zadovoljstva. Manjše prepire in nesoglasja v družinskem krogu boste rešili na miren način, kar bo dobro za vse. Škorpijon (24.10.-22.11.) Zaradi veliko ljudi boste presenečeni, seveda prijetno in zopet boste dobili nazaj občutek priljubljenosti, saj ste se zadnje čase prevečkrat počutili zapostavljeni in nepotrebni. Poslovno se vam odpirajo dobre nove možnosti. Streiec (23.11.-21.12.) Dobro bi bilo, če bi premislili oziroma ločili prijatelje od nasprotnikov. Kaj kmalu boste spoznali, da vsem ni všeč vaš poslovni uspeh, niti ne vaša osebna sreča. Skrbi, ki jih imate, se vam pozitivno in hitro rešujejo. Kozorog (22.12.-20.1.) Še največji modreci tega sveta niso odkrili, kaj pravzaprav je ljubezen in zakaj vedno za seboj prinaša tudi grenke solze. Tega tudi vi ne boste odkrili, pa čeprav se boste še tako trudili. Ljubezen je. Solze so. In to je žMjenje ... Vodnar (21.1.-19.2.) V krogu prijateljev zelo pazite, kako boste reagirali nad neko situacijo, da ne boste naredili več škode kot koristi. Včasih je bolje molčati, kot pa se vmešati, čeprav z dobim namenom. Finančno boste prijetno presenečeni. Ribi (20.2.-20.3.) Svoje želje ste skrili globoko vase in ste se prepričevali in lagali sami sebi, da jih ne potrebujete. Tisti trenutek vam je to pomagalo, sedaj pa ste že spoznali, da je to maska, ki jo boste morali slej ko prej sneti in pokazati obraz. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! Čisto običajnih cestah in to, da moraš povsod za vse plačati. Mnoge silno Čudi, da se plaČa kopanje v jezeru. Tako rekoč na divje se poženeš v mrzlo jezersko vodo, pa te zunaj že čaka frajla s torbico: plačaj. A česar še ni, pa še bo: menda bo novi zakon o prometu, ki je restriktiven da bolj ne more biti, v prinesel olajšanje. Ce boste prečkali cesto zunaj prehoda za pešce, boste ob 50 juijev, da ne govorimo o drugih astronomskih zneskih kazni za prekrškar-je. Vse skupaj ni drugega kot izdatno polnjenje državne blagajne in plačevanje policijskih nadur. Policisti bodo zaradi novih postopkov in pisarjenja zapisnikov povprečno morali delati pol ure dlje. Kar spet stane ... Državo. Nas. Za vse je kriva prometna kultura. Te ni in ni in je tudi kaznovalna politika ne bo prinesla. V Ameriki, pravijo tisti, ki tam kolesarijo, kolesarju in peŠcu ustavi voznik že sto metrov pred prehodom za pešce, tu pa prehode varujemo celo z ležečimi po-hcaji, pa nič ne pomaga. Lokalni divjaki, ki jih je po vseh naseljih dovolj, vsaj enkrat na dan hrupno demonstrirajo moč svojega motorja, pa jih nihče ne ujame. Balkan. Pravzaprav je še zelo čudno, da ni povoženih več kolesaijev. Zato, ker ta država ne da nič na kolesarske poti, se morajo kolesarji voziti po najbolj prometnih cestah. Kar srh me spreleti, ko ob kraju prometnice vozijo v koloni: nevešča mami, ki si je tik pred zdajci v Hervisu kupila preozek kolesarski dres, za njo mladička vijugata sem in tja, nato pa kot adrenalinski profi kolesari še zagoreli ati. Kot da jih pošilja naravnost v žrelo, v prometne pasti, kajti samo en gib mladička, samo en zasuk volana - pa smo tam! Kako si le upajo, kako si mi upamo prehitevati te nebogljeno kolonico? če je ta država kje obstala, je pri cestah. Za vsakih pet kilometrov nove ceste se prereže slavnostni trak, pije šampanjec in daje videz, kot da bi šlo za olala uspešno gradnjo cestnega križa. Kaj pa še! Letošnje poletje kaže, da je vse skupaj pesek v oči in da smo na vseh koncih in krajih države še daleč od normalne prevoznosti. Darinka Sedej s Monika Legat prihaja iz Žirovniškega. Pred kratkim diplomirana babica dela na porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Prikupna Monika je fotografiranje sprejela za svoj izziv kot toliko drugih stvari, ki jo zanimajo, od športa do pečenja. Res je, da redko srečaš lepotico, ki dobro obvlada skrivnosti dobre kuhinje ali pa vsaj pečenje sladkarij. No, Moniki testiranje dobrot iz pečice ne škoduje (glede na telesno težo). Med druge podatke pa lahko zapišemo, da je rojena v znamenju škorpijona, visoka 172 centimetrov, športnica po duhu in telesu, rada potuje, poletje pa bi rada preživela na morski obali, tako kot zimo v smučarskih centrih, za vse pa žal zmanjkuje časa. Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 30. julija do 6. avgusta 1904 Otvoritev Aljaževega doma Slovesna otvoritev Aljaževega doma v Vratih, postavljenega v spomin na desetletnico Slovenskega planinskega društva, se vrŠi v nedeljo sedmega avgusta. Ob koncu veličastne doline Vrat, stoji že od leta 1896 Aljaževa koča, ki jo je postavilo Slovensko planinsko društvo. Koča obstoji le iz enega prostora z ognjiščem, mizo, klopmi in zasilnimi ležišči. Zaradi lepot narave je v malo kočo prihajalo vedno več turistov in tako je nastala misel, da bi se postavila v Vratih velika oskrbovana koča. Misel je vzrasla celo do namere, da bi zgradili velik planinski hotel, ki naj bi postal letovišče in središče planinskega zdravilišča. Tem idealom pa je nasprotoval hladni realizem v obliki pičlo odmeijenih denarnih sredstev. Odbor je zato sklenil zgraditi nekoliko večjo kočo, ki naj bi zadostovala turistom in letoviščaijem. Z ozirom na velezaslužnega društvenega člana, po katerem ima ime že prva koča, se imenuje nov dom Aljažev dom. Stara koča tvori v tlorisu kvadrat, s stranico 5,5 metra, novi dom pa je 13,8 metra dolg in 9,1 širok. Dom v prithčju sestoji iz predsobe, jedilnice, kuhinje, shrambe, sobe za gospode in sobe za gospe. V podstrešju pa bodo še štiri sobe namenjene letoviŠČaijem. Nova stavba bo ustregla turistom in letoviščaijem, ki si žele miru in počitka med vehČastnimi gorami. Planinci in prijatelji narave, udeležite se mnogobrojno te slavnosti. Proslaviti je završeno delo, postavljeno v najdivnejši alpski dohni, tik pod oijaškim Triglavom - delo, ki bode leta in leta kazalo širnemu svetu žilavost in požrtvovalnost slovenske matere sinov. 0 0 Potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico v Kranj, 6. avgust 1904 - Potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico, za katero se kaže čimdalje veČje zanimanje in ki je določeno za čas od 16. do 26. avgusta, se priredi v vzhodni del Švice. Popotniki bodo potovali skozi kantone Clarus, Swy, Zug, Lucern, Curih, St. Gallen, torej v kraje, ki so v gospodarskem smislu najbolj poučni, pa tudi za vsakega potnika najbolj zanimivi. Potovanje bo potekalo po železnici, izletniki pa si bodo lahko ogledali vse, kar je zanimivega za kranjskega kmeta, saj je Švica znana po naprednem kmetijstvu, še posebej po živinoreji. Obenem pa bo skrbljeno tudi za potrebni odpočitek, tako da si bodo mogli udeležniki ogledati potoma razne naravne lepote sviške dežele. Priglasila za udeležbo sprejema C. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Pozor pred oigani Kranj, 5. avgust 1904 - Po Gorenjski se že dlje časa klati velika tolpa ciganov, pred katero morajo ljudje celo pri belem dnevu zapirati vrata. Orožniki pa so pretečeni teden prišli na sled tej ciganski tolpi in jih večino polovili. Še vedno jih je nekaj na prostosti, a upati je, da se bodo sedaj zadeve umirile. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Avgust 1904) UUBO DOMA. KDOR GA IMA Nov dom iščeta mucka, stara tri mesece, ki smo jih objavili že prejšnji teden. Črn in pegast mucek z Jesenic se bosta oglasila po tel. 040/ 692 963. B. B. ŠTIRI TACKE Ana Bester Garje Garje so neprijetni zuna-i;ji zajedavci, ki prizadenejo tako pse, kot tudi mačke. Dr. vet. med. Iris Selan Goli pravi, da garje v glavnem živijo na koži. Najraje so v notranjosti ušesnega sluhovoda, kjer je prijetno toplo in dovolj vlažno za njihov razvoj in razmnoževanje. Garjevci se prenašajo z dotikom iz živali na žival. Imajo ploščato telo in Šriri pare nog. Njihov razvojni krog traja 21 dni. Samice odležejo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se zabubijo in spet pretvorijo v odrasle živali. Zelo dobro je poznati ta razvojni krog, kajti glede na to veterinarji pripravijo ustrezno preventivo in terapijo. Prva reakcija, ko se živali zaležejo na .telesu gostitelja, je izjemno hud srbež, ki povzroči praskanje. Lastniki zelo pogosto mislijo, da so žival napadle bolhe, oziroma da imajo vneta ušesa. Obisk pri veterinarju je neizogiben. Veterinar s pregledom ponavadi hitro ugotovi, da se v ušesu nahajajo zajedavci. Znak, ki kaže na garje, je gost, voskast, rjav izcedek, ki je zelo podoben kavnim zrncem. Velikokrat, ko živali stresajo z glavo in z ušesi, ta izce- dek stresajo iz ušesa. Vendar to ni dovolj, da bi odpravili težavo. Za odpravljanje garij je potrebna izjemno skrbna nega sluhovoda, v katerem se nahajajo graje. Pri tem uporabljamo poseben losijon, zato da odluščimo odmrle celice in izperemo garjevce. Nato sledi ustrezna terapija, odvisno od tega, kaj lahko lastniki pri živali uporabljajo. Najbolj uporabne so ampule, ki jih stisnemo na sredino vratu med obe plečki in učinkujejo en mesec. Lahko jih uporabljamo tako kot preventivo, kot ludl terapijo. Pri živalih je najbolj moleč srbež, ki posledično prizadene kožo na uhljih in okrog ušes. Lahko pa se prenese tudi na glavo in vrat, ali na celotno telo. Če lastniki niso dovolj pozorni in ne ukrepajo dovolj hitro. Zato pri takih in podobnih težavah obiščite veterinarja, ki bo vašemu štirinožcu predpisal ustrezno terapijo. GORENJSKI GLAS •12. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 Veseli se nastopa z Lukom NOGOME Trigiavani napovedujejo boj za zmago Veslaško svetovno prvenstvo na jezeru Banyoles v bližini Barcelone je med zvezde slovenskega veslanja izstrelilo Jana Špika iz Upnice. Krai^ - Slovenska mladinska reprezentanca, dvojni četverec brez krmarja v sestavi Janez Zupane, Marko Pilipovič, Gašper Fistravec in Jan Špik, je namreč v soboto osvojila zlato medaljo. Najhitrejši so bili že v petkovem polfinalu, v fmalu pa so za dobre pol sekunde premagali Ruse, tretje mesto so osvojili Nizozemci. Četverica pred odhodom na prvenstvo ni pričakovala takšnega uspeha, pravzaprav so si želeli uvrstitve v A finale. "Po k predtekmovanju in polfinalu smo videli, da nam gre odlično. Zato smo v finalu startali na Jan Špik gre po stopinjah brata Luke. Morda se bomo na naslednjih olimpijskih igrah veselili njunega skupnega zlata. zmago in uspelo nam je," je največji uspeh v dosedanji karieri opisal 16-letni Jan Špik, brat zlatega olimpijca iz Sydneyja Luke Špika. Občutki mladih šampionov so bili po tekmi neponovljivi. "Stiskali smo pesti, si čestitali, skorajda nismo verjeli. Zlato nas je res prijetno presenetilo," je še nekaj dni po finalu žarel Jan, ki si je takoj po tekmi skupaj z Markom Pilipo-viČem pobarval lase v živo rdečo barvo. Na prvi trening veslanja se je Jan odpravil v spremstvu Luke, ko je bil star 13 let. Brat mu je posodil dres, bil mu je in ostaja vzor. "Luka je zelo uspešen in tudi sam si želim podobnih rezultatov. Začetki so bili povsem povprečni. Treniral sem in treniral, šlo mi je dobro in letos sem se uvrstil v reprezentanco. Vse je šlo dokaj hitro. Najprej sem poskusil v skifu, nato so trenerji sestavili dvojni četverec ... rezultat je tu," z nasmehom pove dijak 2. letnika. Srednje gostin- ske šole v Radovljici. Janu pravzaprav ves čas vzame šola in nato še trening. Le ob koncih tedna je dovolj časa za prijatelje, zanima pa ga tudi glasba, spust z gorskimi kolesi, kickboxing ter ekipni športi. Prihodnost dvojnega četverca v tej sestavi vsaj zaenkrat ni veČ mogoča. Janez Zupane in Marko Pilipovič bosta namreč s prihodnjo sezono pristala v kategoriji mlajših članov, Jan in Gašper Fistravec pa ostaneta še dve leti mladinca. "Morda čez dve leti spet sestavimo Četverec, ki bo spet zmagoval," ugiba Jan. Čakata ga še dve sezoni v mladinski konkurenci, kjer bi rad osvojil še nekaj medalj. Z bratom je do sedaj nastopil le enkrat v dvojnem dvojcu Ob koncu lanske sezone. Za šalo. Janova največja želja pa je zlata kolajna v dvojnem dvojcu na olimpijskih igrah ali svetovnem prvenstvu - z Lukom. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Kranj - V nedeljo k nogometašem Supernova Triglava prihaja velenjski Rudar, ena najboljših ekip druge lige. Kranjski nogometaši napovedujejo spektakel z brezplačnim vstopom. "Pred dvema sezonama smo skoraj izpadli v tretjo ligo, lani smo opravili selekcijo v članskem moštvu, letošnji cilji pa so še višji," je načrte razkril direktor kluba Miran Šubic. Osredotočili so se na mlade igralce, za katere skrbi trener Robert Mišja. V moštvu ne želijo nezadovoljnih igralcev, tembolj pa so ponositi na svoje - Bojana Jokiča, Domna Kunca in Roka Dolžana. "Veijamemo v naše fante, zelo smo zadovoljni z njihovim delom, rezultati so samo posledica celotne podobe kluba," je dejal Šubic. Letošnja druga liga je polna favoritov. Kranjčani napovedujejo odločno igro na zmago, brez bunkerjev in z vse večjo konkurenco v napadu. "Naš cilj je vedno preboj v prvo ligo, zavedamo pa se okoliščin in realnosti gorenjskega in slovenskega nogometa. Zato bomo še naprej vzgajali igralce iz domaČega okolja, lahko samo pohvalim delo našega nogometnega centra, ki ga vodi prof. Rajko Korent, v njem pa je 15 trenerjev - skoraj vsi so vzgojeni pri nas. To je naše bogastvo," še pravi Šubic in dodaja, da klub potrebuje vsaj še dva cimbiciozna pokrovitelja. Boštjan Bogataj ALPSKO SMUČANJE BALVANSKO PLEZANJE Bečan za las ob finale Kranj - Minuli konec tedna seje v francoskem Argentieru končala letošnja četrta tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Ker je običajno tekma le teden dni za mastrom v Serre Chevalieru, se je udeleži kar nekaj tekmovalcev, katerih specialnost je težavnost. Tako sta se od naših balvanske tekme udeležila tudi Martina Čufar in Klemen Bečan, obema pa sta se pridružila še Jure Golob in David Stepanjan. Zelo uspešno je nastopil Bečan, ki mu je za vstop v finale zmanjkal samo en poskus preveč v petih balvanih, ki jih je uspel splezati. Vsekakor odličen rezultat za tekmovalca, katerega specialnost je sicer težavnost. Čufarjeva je priplezala na rob dvajseterice. Pri ženskah je zmagala letošnja evropska prvakinja v balvanskem plezanju Olga Bibik iz Rusije, pri moških pa je bil po nekaj slabših letošnjih rezultatih na vrhu ponovno Stephan Julien iz Francije. Rezultati iz Argentiera: ženske: L O. Bibik (RUS), 2. J. Danion, 3. S. Levet (obe FRA), 21. M. Čufar (SLO); moški: 1. S. Julien (FRA), 2. C. Core (ITA), 3.D. Dulac (FRA), 44. D. Stepanjan, 45. J. Golob (oba SLO). ______v Tomo Česen OBČINA TRŽIČ Tajništvo občine Trg svobode 18, 4290 Tržič http:: //www.trzic.si; e-pošta: 0bcina.tr2ic@trzic.si Župan občine Tržič na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list 62/94 in 17/97) objavljam: POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU OBČINE TRŽIČ 1. Občina Tržič ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih stenskih ali samostoječih tablah za lepljenje plakatov z volilnimi sporočili. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Tržič. 3. Organizatorji morajo v vlogi navesti dimenzijo plakatov in točne podatke za izdajo računa (točen naziv in naslov sedeža, kjer je stranka registrirana, davčno številko in ali so davčni zavezanec). Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov, plakatna mesta so brezplačna. Plakati se bodo izobešali po plačanem predračunu. 4. Plakatiranje bo izvajalo podjetje BIOS, d.o.o., s sedežem Trg svobode 18, Tržič, ki bo plakate tudi sprejemalo in jih lepilo le na podlagi plačanih predračunov za plakatiranje, ki jih bo izstavilo omenjeno podjetje. 5. Občina Tržič bo po potrebi določila tudi dodatna plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu. 6. Organizatorji volilne kampanje morajo poslati vloge za dodelitev brezplačnih plakatnih mest najkasneje do 23. 8. 2004 na naslov: OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, 4290 Tržič, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA'. Vsi organizatorji, ki bodo poslali vloge po navedenem datumu, bodo koristili le še prosta plač-niška plakatna mesta. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo omogočeno od 3. 9. 2004 do 1. 10. 2004 do 24. ure. Datum: Torek, 3. avgusta 2004 Št. zadeve: 354-015/04-04 ŽUPAN OBČINE TRŽIČ Pavel Rupar ALPINIZEM Odprava se vrača Kranj - Člani alpinistične odprave Gasherbrum 2004 so sporočili, da se vsi vračajo v dolino. Andrej Terčelj in Primož Kunaver sta zapustila bazni tabor 29. julija in sta že prispela v Skardu. Tudi drugih pet članov - Irena Mrak, Iztok Tomazin, Stojan Burnik, Franz Seiler in Sepp Stiller - je ob sneženju 3. avgusta krenilo iz baze navzdol. Zaradi obilice novega snega gredo čez ledenik Baltoro. Dodatna težava je pomanjkanje nosačev, saj je zaradi 50-letnice prvega vzpona na K2 v tem delu Himalaje veliko število italijanskih pohodnikov. Stojan Saje KOŠARKA Kmalu spet na sneg Kranj - V zadnjih dneh so se z ledeniŠkega treninga v Švici vrnile vse tri slovenske ekipe svetovnega pokala v alpskem smučanju. S terminom so zadeli v polno, saj so bile razmere za trening odlične. Vsi reprezentantje so zdravi, nekaj manjših zdravstvenih težav je pripisati le utrujenosti po napornemu treningu. Janez Šmitek, glavni trener moške ekipe: "To je bil najboljši trening v tem letnem času v mojem življenju!" Poleg slovenskih ekip so tu trenirali tudi Hrvati, Italijani in domačini. Zaradi intenzivnosti treninga je imel nekaj težav z bolečinami v hrbtu Aleš Gorza. Mitja Dragšič seje posvečal kondiciji in se bo na sneg odpravil v nedeljo. , S treningom so zadovoljni tudi v ženski ekipi, zlasti so se posvečali superveleslalomu. "Dekleta so trenirala zavzeto. Misliva, da smo na dobri poti," pravi Marko Juijec v imenu trenerskega tandema z Dejanom Poljanškom. Janez Slivnik in Tina Maze sta trening zaključila dan prej, ker so Tino pestile bolečine v hrbtu, a je pregled pri dr. Radoslavu Marčanu v Valdoltri pokazal le na utrujenosti po obremenitvah, tako daje zdravnik naših alpincev Tini predpisal vaje za krepitev mišic. B. B. ODBOJKA NA MIVKI Zlati mladi košarkarji v Krai\j - Reprezentanca košarkaijev do 20 let je v Brnu na Češkem minuli konec tedna osvojila evropsko prvenstvo. V finalu so po izenačeni igri premagali Izrael s 66 : 61. Glavni igralec tekme je bil prav gotovo Jure Močnik, ki je dosegel zadnjih sedem točk za Slovenijo. Takšnega uspeha niso pričakovali niti največji optimisti, čeprav je generacija 1984 na prejšnjem evropskem prvenstvu osvojila srebro. Reprezentanco so sestavljali: Jure Močnik, Erazem Lorbek, Hasan RizviČ, Matej Venta, Goran Dragič, Domen Lorbek, Miha Fon, Žan Vrečko, Stanko Sebič, Mensud Julevič, Dane Dmitrovič in Saša Zagorac B. B. Masters v Izoli Kranj - Po turnirjih v Ljubljani, Bledu, Velenju in Kranju čaka odbojkarje še sklepno dejanje, ki seje preselilo na obalo. V Izoli se bodo danes in jutri za naslov državnih prvakov potili najboljši od-bojkarji. Pri moških bo težko prišlo do kakšnega presenečenja, saj ima ekipa NES (Čuturič, Miklavc) velik naskok pred drugouvršče-no ekipo Merkur (Flajs, Potočnik) ter drugimi dvojicami. To pa ne velja za ženske, kjer so razlike na vrhu minimalne in bo vsaka točka na turnirju Še kako pomembna. T.T. Težki treningi veslačev Blejski četverec brez krmarja in dvojni dvojec ima za seboj naporne tedne treningov. v K pogovoru smo povabili Janija Klemenčiča in Iztoka Čopa. Krat\j - Kljub ali prav zaradi ubijalskih treningov je pripravljenost Janija Klemenčiča, Miha in Tomaža Piriha ter Gregorja Srači\jeka (četverec brez) na vrhuncu. Do nastopa na olimpijskih igrah se bo napor-nöst treningov puščala, forma pa dvigovala. "Se nikoli v življenju nisem treniral kot za tokratne olimpijske igre. Po trikrat na dan treniramo, veliko seveda veslamo, prav tako pa kolesarimo," o zadnjem mesecu pove Klemenčič. Veslači vstajajo ob 6. uri, sledi trening in zajtrk ter nato spet trening. Ob 18. uri ponovno trening. Ali bo zdravje zdržalo? "Zaenkrat ni imel še nihče nobenih težav in jih tudi ne pričakujemo, saj so za nami izredno težki treningi. Program pa je kljub temu ustaljen, edina novost je količina treningov," razloži Klemenčič. Rezultatov Jani Klemenčič ne želi napovedovati. Upa, da jih bo trdo delo v pripravljalnem obdobju pripeljalo čim višje, na Čim boljše mesto. Medalje z olimpijskih iger si želi vsaj 10 četvercev. A kaj ko so le tri. Morda bomo mi med njimi," še pove vedno nasmejani Blejec. S četvercem se je v pripravljalnem obdobju večkrat pomeril tudi dvojni dvojec Iztoka Čopa in Luke Špika. Primerjava resda ni najboljša, saj čolna štartata na veliko razliko, ki pa hitro kopni, a je Čop .zadovoljen s treningom. "Tudi za nama je mesec ubijalskih treningov. O uvrstitvah ne bi želel govoriti, ob dobri pripravljenosti pa lahko doseževa rezultate, kot sva jih v vsej sezoni," razloži Iztok Čop, ki je s Špikom v Sydneyju osvojil zlato medaljo. Dodaja, da so razlike med vsemi čolni zelo majhne, zato se lahko karte zelo premešajo. Med pomembnejše dnevne vplive pa Čop šteje tudi vreme. "Lani na mladinskem svetovnem prvenstvu je tekmovanje krojil veter. Progo so skrajšali za polovico, takšna tekma pa je .v- popolna loterija," nam je še povedal Čop. Ob skrajšanju proge pridejo do izraza močnejši veslači, popolnoma se spremeni tehnika, veliko odloča intuicija na tekmi. Boštjan Bogataj» foto: Tina Doki Petek, 6. avgusta 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Tržiško letno kopališče priljubljeno in varno v Tržič - Letno kopališče v Tržiču se že nekaj let uvršča med prva tri najbolj urejena letna kopališča v Sloveniji. Kopališče je priljubljeno tudi med ljudmi. V letošnji sezoni ga je po besedah reševalca iz vode, Andreja Kogoja, vsak dan obiskalo od sto do petsto ^udi. Z našo ekipo smo preverili, kako je na kopališču poskrbyeno za varnost kopalcev. Kakšne pogoje mora izpolnjevati varno kopališče, je zapisano v Pravilniku o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami. Obstaja tudi Zakon o varstvu pred utopitvami, kjer je zapisana definicija reševalca: "Reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi na vodi in iz vode, za dajanje prve pomoči ter za vzdrževanje reda na kopališčih". Reševalci morajo najprej opraviti izpit iz reševanja iz vode in prve pomoči. Izpita veljata vse življenje. Vsako leto pa morajo opraviti še zdravniški pregled, saj je fizično in psihično zdravje obvezno. Na bazenu tudi velja pravilo: več kopalcev, veČ reševalcev. Zato si tržiška reševalna ekipa, v kateri sta reševalec in opazovalec, med največjim navalom kopalcev dva reševalca "sposodi" pri kranjskem letnem kopališču. Naloga opazovalca je, da opazuje, kaj se dogaja v bazenu, še posebej pod skakalno desko. Deska je nameščena približno tri metre nad najglobljim de- Skakanje z deske le na lastno odgovornost. lom velikega bazena. Po besedah reševalca Klemena Dovža-na z deske lahko naenkrat ska- če en plavalec. Reševalec Boštjan Kerne pa dodaja, da morajo biti skakalci z deske starejši Nevarno plezanje po strehi Žirovec z Ledinice je imel v ponedeljek srečo, delavec iz BiH pa jo je v sredo v Kranju slabo odnesel. v Ziri - Hudo neurje, ki je v nedeljo zvečer divjalo po žirovski kotlini, je razbilo tudi marsikateri strešnik. Tako se je tudi eden od lastnikov hiše na Ledinici v ponedeljek namenil na streho, da zamenja uničeno opeko. Po lestvi se je povzpel do roba strehe, se prijel za snegolovec in se hotel povleči na streho. Snegolovec pa teže ni zdržal; izpulil se je, mož pa je izgubil ravnotežje. Da ne bi padel 7,70 globoko na tla, se je z lestvijo odrinil od roba strehe in odskočil na betonsko teraso. Posledice: zlomljeni petnici. Zgolj lastni prisebnosti se lahko zahvali, da je ostal živ in relativno cel. Kraiy - Manj sreče pa je imel v sredo 39-letni državljan BiH, zaposlen v zasebnem podjetju, ki je prevzelo delo na strehi prizidka stanovanjske hiše na Mandeljčevi poti v Kranju. Desko za hojo po strehi je očitno slabo pritrdil, tako da je pod njim popustila. Drsel je po strehi in omahnil štiri metre globoko na tla. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center, kjer je zdravnik ugotovil hude poškodbe. H, J. Ko se boste odpravili na počitnice, vzemite s seboj tudi časopise in v miru preberite vse tisto, za kar sicer ni časa. Ali še bolje, naročite Gor»ni|g - < r« I ' ■ •K. • «v- • t' Ljublana - Iz Družbe za avtoceste RS (DARS) so sporočili, da od torka, 3. avgusta, vsem imetnikom katerekoli kreditne kartice Diners, izdane v Republiki Sloveniji, omogočajo prehod na odloženo plačevanje cestnine v sistemu ABC; imetnikom Diners DARS kartice, vključenim v odložen način plačevanja cestnine v sistemu ABC priznava tudi količinske popuste, odvisne od višine mesečne porabe cestnine. Odloženo plačevanje cestnine pomeni, da se z elektronsko tablico sistema ABC zgolj evidentira prehode cestninskih postaj, cestnino pa se poravna enkrat mesečno za nazaj, v okviru zbira porabe prek Diners kartice. Odloženo plačevanje cestnine v sistemu ABC je mogoče uveljaviti na vsaki kombinirani stezi sistema ABC, namenjeni tudi vplačevanju dobroimetja. Uporabnik si- stema ABC pri pobiralcu cestnine zgolj zaprosi za povezavo svoje veljavne Diners kartice z elektronsko tablico sistema ABC. Na ta način se izvede prekategorizacija elektronske tablice v tablico z odloženim načinom plačevanja cestnine, tako da ustavljanje na cestninskih postajah zaradi vplačevanja dobroimetja ni več potrebno. Odloženi način plačevanja cestnine voznikom prihrani čas, cestnin- skim postajam pa s hitrejšim prehodom vozil poveča pretoč-nost. Na posamezno Diners kartico je mogoče vezati največ tri elektronske tablice sistema ABC. Uporabnikom skupne Diners DARS kartice, vključenim v način odloženega plačevanja cestnine v sistemu ABC, DARS omogoča tudi količinske popuste. Pri mesečni porabi cestnine v višini od 15.000 tolarjev do 25.000 tolarjev jim bo priznan 4-odstoten količinski popust, pri mesečni porabi 25.000 tolarjev ali več pa 8-odstoten. Pristopnico za Diners DARS kartice so dostopne na spletnih straneh DARS-a in DinerClub-a. Razvit je tudi odloženi način plačevanja cestnine tudi za zavezance za DDV, ki cestnino plačujejo z elektronskimi mediji (elektronsko tablico sistema ABC, DARS kartico ali DARS kartico Transporter). Ti s sklenitvijo pogodbe z DARS preidejo na odloženi način plačevanja cestnine, pri čemer vrsta in število elektronskih medijev nista omejeni. Tem uporabnikom bo DARS enkrat mesečno izstavil zbirni račun z mesečno porabo cestnine po posameznem elektronskem mediju. S. Z, foto: Gorazd Kavčič Ljubljana - Iz Obrtne zbornice Slovenije so sporočili, da je Vlada RS minuli teden med drugim sprejela tudi Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti. Po določbah noveliranega obrtnega zakona, ki je začel veljati sredi marca, je omenjena uredba obvezen podzakonski akt, ki določa, katere dejavnosti so obrtne in katere obrti podobne dejavnosti. Uredba prinaša večjo preglednost pri navajanju dejavnosti, pa tudi uskladitev s standardno kvalifikacijo dejavnosti. Pri obrtnih dejavnostih so navedeni tudi mojstrski nazivi za obrtno dejavnost, ki jo posameznik želi opravljati. Vendar pa zakon poleg pridobljenega mojstrskega naziva ^a pridobitev obrtnega dovoljenja dopušča še dve drugi možnosti, in sicer, da ima posameznik najmanj ustrezno višjo strokovno izobrazbo ali po določilih evropske direktive določeno število let opravljanja neke dejavnosti kot samostojni podjetnik ali poslovodni delavec. Glede na dosedanjo ureditev dejavnostih' uredba ne prinaša posebnih sprememb, izjema je le del vrtnarske dejavnosti, ki je iz liste B premeščen v listo A. S. Z. Kompenzacije avtobusnim prevoznikom Ljubljana - Iz Ministrstva za promet RS so sporočili, daje slovenska vlada v ponedeljek na dopisni seji sprejela Uredbo o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, ki so jo prevozniki, skupaj z zahtevkom po petkratnem povečanju subvencij v preteklih mesecih zahtevali in izvedli celo nekaj opozorilnih prekinitev prevozov. Z razvojem osebnega prometa je v minulih letih na avtobusih močno upadlo število potnikov, prevozniki, ki poslujejo v tržnih pogojih, so bili prisiljeni ukinjati nerentabilne avtobusne linije. To je pripeljalo do bistveno zmanjšane dostopnosti za nekatere socialne kategorije prebivalstva, ki so ostale popolnoma odrezane od občinskih in regionalnih središč. Uredbi bo sledil javni razpis koncesij, ob tem bodo določili tudi cene in vozne rede. Ob sprejetju uredbe se je vlada tudi odločila, da dosedanje subvencije nadomesti s kompenzacijami, v času od 1. septembra do konca leta vsem enako - 50 tolarjev za kilometer (prevozniki so zahtevali 100 tolaijev), prihodnje leto bodo pri kompenzacijah upoštevali stroške in zasedenost linij. Za kompenzacije bo država letos namenila 868 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu pa naj bi za to namenili 2,4 milijarde tolarjev. Š. Ž. 15 U) ro N 5 TOLAR DO BREZSKRBNOSTI AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili avtomobilsko zavarovanje za osebna in kombinirana vozila: pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali polnega avtomobilskega kaska razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar; PRIPRAVLJENI NA VSE • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in polnega avtomobilskega kaska razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja. Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno eto. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, o.D. Cene nafte pretresajo trg Ljubljana - Cene naftnih derivatov so bile zagotovo v tednu, ki se izteka, ena najbolj vročih tem. Kljub pričakovanjem, da se bodo cene v visokem poletju umirile in znižale, iz dneva v dan poslušamo vesti o tem, kakšen rekord so dosegle po več kot dveh desetletjih. Slovenska vlada je v zvezi s tem ukrepala kar dvakrat: v ponedeljek je začela veljati nova uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki vsebuje spremenjeno metodologijo oblikovanja marž, isti dan pa je vlada v skrbi za gibanje inflacije znižala tudi trošarine na naftne derivate. Tako so se v torek ob polnoči bencini celo pocenili, dražja pa sta dizelsko gorivo in kurilno olje. Podrobneje o tej problematiki bomo poročali v torek. Štefan Žargi i Petek, 6. avgust 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Sredstva v okviru ukrepov Enotnega programskega dokumenta letos slovenskim gozdovom namenjajo za investicije v gozdovih dobrih 113 milijonov tolarjev Na blejski območni enoti Zavoda za gozdove pomagali lastnikom gozdov s pripravo dokumentacije. Bled - Pokritost Slovenije z gozdovi je 57-odstotna, kar nas v evropskem merilu uvršča med tri najbolj gozdnate države. V okviru Enotnega programskega dokumenta (EPĐ) za obdobje od 2004 do 2006 je med drugim tudi odprt razpis Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) za sofinanciranje investicij v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov. "Enotni programski dokument je v okviru Evropske unije edini, ki govori o gozdarstvu in določa strategijo razvoja na tem področju," pravi Andrej Avse-nek iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, "v dokumentu je določeno, da je višina evropskih subvencij v obdobju od letos do leta 2006 približno 565 milijonov tolarjev, še enkrat toliko pa bo znašal slovenski delež, skupno torej okoli 1,13 milijarde tolarjev." Po shemi črpanja je letos na voljo le 113 milijonov tolarjev, vendar vzporedno teče še slovenska shema, kar pomeni dodatnih 400 milijonov tolarjev. Glavni cilj investicij v gozdove je ohranitev njihove ekološke in gospodarske stabilnosti, ki je v Sloveniji na visoki ravni, hkrati pa povečati proizvodnjo lesa oziroma lesne mase; v zadnjih letih je bilo izkoriščenega le okoli 40 odstotkov letnega prirastka. Na območnih enotah žehjo opozoriti lastnike gozdov naj vložijo prijave za črpanja teh sredstev, ki so pretežno namenjena za gojitvena dela, kot so čiščenje in redčenje v mladih gozdovih, od česar lastniki sicer nimajo neposrednega finančnega učinka. Razpisni pogoji so dokaj ostri, saj morajo biti aktivnosti vlaganj v gozdove načrtovane v letnem programu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Predvsem je težava v izredno kratkem Subvencije so obšle infrastrukturo Andrej Avsenek opozarja, da je gospodarska vrednost gozdov odvisna tudi od infrastrukture. Vzdrževanje gozdnih cest in vlak je že nekaj časa predvsem na plečih lastnikov gozdov, čeprav so ceste vse bolj namenjene tudi javni uporabi. Pri vzdrževanju in novogradnjah je že desetletje skoraj popoln zastoj, prispevek za vzdrževanje in delež za splošno uporabo gozdnih cest s strani države se namreč zmanjšujeta. Lastniki gozdov namreč prispevajo kar med 70 in 80 odstotki sredstev, kar je obratno sorazmerno z deležem javne uporabe gozdnih cest. Od skupaj približno 1,13 milijarde tolarjev subvencij, kolikor jih bo do vključno leta 2006 namenjeno gozdovom, na letošnjo leto odpade le manjši de razpisnem roku, saj je treba popolne vloge oddati najkasneje do 10. septembra. Septembra bo treba že tudi načrtovati dela v gozdovih za prihodnje leto. V blejski območni enoti Zavoda za gozdove bodo lastnikom gozdov pri prijavi na razpis pomagali predvsem z urejanjem vse potrebne dokumentacije. Do konca avgusta se bo pri lastnikih Povprečna subvencija za gojitvena dela v hektaru gozda, ki trajajo približno 5 dni (40 ur), znaša 32.000 tolarjev, kar pomeni dnino v višini 2.000 tolarjev na uro, oziroma plačilo 800 tolarjev na uro. Višina subvencije je odvisna tudi od lege gozda in od tega, a ima lastnik gozda bivališče ria demografsko ogroženem območju. Muhasto vreme zavira žetev Na Gorenjskem pospravljena dobra tretjina Žita, SOČUC lil ZClO dobfC na posestvih KZK žanjejo najeti kombajni z Dolenjskega. Malokateri sadež je poleti bolj priljubljen, kot so jagode, naj si bo kar same, ali kot del sadne kupe ali torte. Vse so mamljive na pogled, zaradi različne pridelave pa ne vedno tudi, ko vanje zagriznemo. V svetu so jagode med najbolj s kemičnimi pripravki škropljenimi sadeži. Pri ameriški agencyi za zaščito okolja je bilo za uporabo na jagodah odobrenih skoraj 400 pesticidov, med njimi najbolj znan metil bromid. Muhasto vreme s plohami in nevihtami zavira žetev, ki bi morala biti že pri koncu, nekaj težav je tudi z razpoložljivostjo kombajnov. Kranj - Čeprav bi morala letošnja žetev že iti h koncu, so kombajni do začetka avgusta poželi Šele dobro tretjino površin z žitom. Zaradi muhastega vremena delo napreduje počasneje, kakovost žita pa je v glavnem dobra. Na posestvih kranjskega KZK so poželi 30 odstotkov, vsebnost vlage je nekaj veČ kot 17 odstotkov, kar je Še sprejemljivo, je o letošnji žetvi povedal Janez Bergant. Doslej so uspeli požeti ozimni ječmen, nekaj jim je ostalo še jarega, medtem koje pšenica (tržna je bila posejana le na nekaj hektarih) pospravljena šele v obsegu ene tretjine. Za zamudo pri žetvi je v največji meri krivo neugodno vreme, saj zaradi skoraj vsakodnevnega dežja žetev ne more steČi, kot je bilo načrtovano, prav tako s stroji ne morejo delati na namočeni zemlji. Tudi letos imajo pri KŽK nekaj težav s kombajni, ki so jih pogodbeno najeli na Dolenjskem; od štirih naročenih te dni dela samo eden, drugi hitijo z žetvijo na Dolenjskem. Odvoz žita poteka brez težav, nekaj žita pa bo šlo tudi v Dolenjo vas v Selški dolini, kjer ga bodo uskladiščili za rezerve. Težava pri tem je, da žito ne sme vsebovati več kot 14 odstotkov vlage, saj v omenjenih skladiščih ni prezračevanja. Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič Predstavitev javnega razpisa Škofja Loka - Razvojna agencija Sora vabi vse, ki bi želeli kakršnokoli informacijo o postopku dodeljevanja nepovratnih sredstev, o javnem razpisu, vsebini razpisne dokumentacije ali postopku izpolnjevanja vloge za dodelitev sredstev, v zvezi z razpisom, ki ga je 23. julija v Uradnem listu objavila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v okviru 3. prednostne naloge Enotnega programskega dokumenta RS za obdobje 2004 - 2006, na predstavitev ukrepa in omenjenega razpisa. Predstavitev bo torek, 10. avgusta, ob 9. uri v mali sejni sobi na Upravni enoti Škofja Loka. Dodatne informacije so na voljo tudi na telefonskih številkah št. 04/ 50 60 225 in na tel. št. 04/50 60 224. M.G. Malči Ziherl iz Ostrožnika pri Mokronogu je ena od redkih ekoloških pridelovalk jagod v Sloveniji, s pridelavo jagod se okvaija že več kot 15 let. Za nove sadike uporablja vitice jagod prejšnjega leta, gnoji pa le s kompostom. Izbrala si je jagode sorte selena, ki je naravno dobro odporna, vseeno pa je zaradi ekološkega načina pridelek manjši za polovico. So pa zato tiste toliko bolj mamljive. „Ko jih spravimo, ves prostor diši po nabranih jagodah, ... kot da bi prišle iz gozda," je navdušena gospa iz idiličnih dolenjskih krajev pri Mokronogu na Dolenjskem. Iz prezrelih jagod znajo pripraviti še jagodno marmelado in sok. Namesto uporabe konvencionalnih škropiv, kot so redomel in ronilen, se v Sloveniji že dobijo tudi ekološki pripravki, ki krepijo naravno odpornost rastlin proti glivicam in bakterijam. Taki so kamena sol, alge, izvlečki komarČka in preslic. Preslica na primer "spravlja" glivice nazaj v zemljo. Pri Zi-herlovih prisegajo predvsem na "škropljenje" s čaji iz rmana, koprive, regrata, kamilic. Te podobno kot ljudi krepijo rastline ter jih naredijo še bolj obstojne. Tako ob pojavu uši pripravijo škropivo iz izvlečkov koprive, ki jo namakajo več kot 24 ur, da se izvleče naravno sredstvo. Na žalost je zaradi obilnega dežja letos perenospora napadla kar hudo, in škropljenje tudi konvencionalnim pridelovalcem pogosto ne pomaga. Mnogi menijo, da brez kemičnih pripomočkov jagode rastejo bolj v miru in imajo več časa, da vpijejo hranila iz zemlje in sonca. Tako zrastejo z večjo količino čvrste snovi in manj vode, kar jih dela še bolj sočno okusne. Glede naravnosti pridelanih jagod je na Gorenjskem položaj dober in pri pridelovalcih dobimo "ta prave" jagode. Pogosto so zaščitene tudi z vrhnjimi folijami, saj onesnaženje prihaja poleg iz zemlje tudi preko padavin na velike razdalje. A kot pravi Malči Ziherl, kljub večji ozaveščenost še vedno kupujemo predvsem z očmi in skozi žep. Ljudje bolje premislijo le, ko se pojavijo težave. Na police slovenskih trgovin pogosto prihajajo tuje jagode, ki so poceni, velike in lepe na pogled, a polne vode in z malo okusa. Zato kar velja, da so slovenske jagode še vedno "zakon". Uroš Brankovič 7 IZDePi.8i Vseslovenski portal malih oglasov oglasil revimi gozdar z delno standardiziranimi podlagami in nato skupaj s posameznim lastni- kom poskrbel za pravilno izpolnitev obrazcev, s katerimi bo mogoče uveljavljati pravico do subvencije, po potrebi bodo tudi pokažejo, kako naj se dela izvajajo. Poleg tega želijo lastnike spodbuditi k veČji meri samoiniciativnosti pri načrtovanju del v letu 2005, za načrtovanje del se lahko oglasijo na sedežu območne enote, za tiste, ki niso poučeni o gojitvenih delih v gozdovih, pa bodo pripravljeni tudi izobraževalni tečaji. Matjaž Gregorič Regijsko tekmovanje oračev Kranj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Biotehniška šola Kranj organizirajo v soboto, 21. avgusta, gorenjsko tekmovanje v oranju. Tekmovanje bo potekalo na površinah KZK-ja v Lahovčah. Prijavijo se lahko dvočlanske ekipe ali posamezniki, tekmovalci se bodo pomerili v oranju na stmišču in sicer v dveh kategorijah - z dvobrazdni-mi plugi krajniki in obračalnimi plugi. Prijave sprejemamo pisno (DÖT, Iva Slavca 1, Kranj) ali po telefonu 280 4631, kjer je mogoče dobiti tudi dodatne informacije in pravila tekmovanja. M.G. Upnik KÄRNTNER SPARKASSE AG, CELOVEC, Podružnica v Sloveniji, Dunajska 63, Ljubljana, na podlagi Odredbe o prodaji z dne 10.06.2004 v izvršilni zadevi pod opr. št. In 2001/00053, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju in na podlagi dovoljenja tega sodišča z dne 03.08.20.04, objavlja DRUGO JAVNO DRAŽBO NEPREMIČNIN: - paro. št. 303/2 in 303/14, vpisanih pri vložku št. 348, k.o. Senično, kar v naravi obsega novo, visokopritlično, podkleteno stanovanjsko hišo z uporabno stanovanjsko površino 228 m^, garažo, letno uto, uto za orodje in urejeno okolico na zemljišču skupne površine 3.168 m^ vse na naslovu Senično 111, Križe. Druga javna dražba bo potekala na Okrajnem sodišču v Kranju, dne 19.08.2004 ob 10.30 v sobi št. 115/1. Vrednost nepremičnin je bila ugotovljena s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. In 2001/00053 z dne 5.3.2004 in znaša 73,520.047,80 SIT. Na drugi javni dražbi se bodo nepremičnine prodajale pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot polovico ugotovljene vrednosti. Sodišče lahko na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnin (178. člen ZIZ v povezavi z 73. čl. ZIZ-A). Vsak ponudnik mora do začetka dražbe položiti varščino v višini 7,352.004,78 SIT na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju, št. 01100-6960421758, sklic na št. 00 1011-9938200153-1. Ponudniki, katerih ponudba ni bila sprejeta, dobijo varščino nazaj po koncu dražbe. Kupec mora položiti kupnino v roku 60 dni- od dneva prodajnega naroka na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju, št. 01100-6950421737. Če kupec v danem roku ne položi kupnine, sodišče prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. Iz položene varščine se poravnajo stroški za novo prodajo in nadomesti razlika med ceno, doseženo na prejšnji in novi prodaji. Po položitvi kupnine in po pravnomočnosti sklepa o domiku izda sodišče sklep, da se nepremičnine izročijo kupcu in po pravnomočnosti tega sklepa se vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo predmetnih nepremičnin, smejo tisti, ki nameravajo nastopiti kot kupci, pregledati na Okrajnem sodišču v Kranju v času uradnih ur. Tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnin, sodišče na podlagi zahtevka in na njegove stroške dovoli ogled nepremičnin, čas in način ogleda ter morebitno navzočnost izvršitelja določi sodišče v posebni odredbi. Morebitni kupec mora na prodajni narok prinesti potrdilo o državljanstvu oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. KÄRNTNER SPARKASSE AG, CELOVEC. Podružnica v Sloveniji, Dunajska 63, Ljubljana Goreniski Glas,d o o.. Zoeova ul 1. Krani Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nilcoll ni bilo tako udobno. DELO "'M'^'i^'i'ii'* novice VESTNIK primorske novice GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREHRANA, GORENJSKI NAGELJ / info@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas izbira Danica Dolenc Stročji fižol v solati, v juhi kot priloga... Zdajle, ko je dovolj moče in hkrati toplo, fižol odlično dela. Tako nizki kot visoki. Za zelenjavne juhe in solate sadimo največ nizki fižol. Nove sorte dajejo namreč izredno okusne stroke, ki so navadno povsem brez nitk. Izkoristimo ta čas in ga pripravljajmo na vse načine: kuhanega v solatah, v zelenjavnih juhah, fižolovem golažu, musakah, stolčenega s krompirjem v pireju in podobno. Stročji fižol ima toliko beljakovin, da so mu včasih pravili "meso za reveže". Po krščanski legendi si je sv. Simon še na smrtni postelji v samostanu San Benedetto zaželel krožnik fižola. V Evropo je prišel iz Južne Amerike; strokovnjaki ocenjujejo, da na svetu pridelujejo okrog 600 različnih sort fižola. Ves pa je izredno hranljiv in zdrav. Stročji fižol s paradižnikom 600 g stročjega fižola, 2 žlici olja, 1 srednje velika mlada čebula, 400 g paradižnika, sol, 2 stroka česna, malo bazilike in šopek peteršilja. Stročji fižol operemo, očistimo nitk in zrežemo na 1,5 do 2 cm dolge koščke; paradižnik prelijemo z vrelo vodo, ga olupimo in zrežemo na rezine. Na olju opražimo sesekljano čebulo, dodamo stročji fižol, paradižnik, sesekljan peteršilj, baziliko in strt česen ter solimo. Zelenjavo zdaj dušimo na majhnem ognju približno 45 minut, da se zmehča. če je potrebno, med dušenjem prilijemo še kakšno žlico vode. Tako pripravljen fižol ponudimo kot prilogo k mesu, pire krompiiju in podobno. Mešana solata s stročjim fižolom po primorsko 300 g krompirja, 300 g stročjega fižola, 2 zrela paradižnika, 150 g oliv, 50 g kaper, 8 sardel-nih filetov, olivno olje, zeliščni kis, sol, poper, sesekljan peter- v • 1 • Sllj. Posebej skuhamo krompir in posebej stročji fižol. Krompir narežemo na kolesca, stročji fižol na krajše koščke, paradižnik na rezine. Zelenjavo stresemo v solatno skledo, dodamo olive Tedenski jedilnik brez koščic, zabelimo z olivnim oljem, okisamo, začinimo, rahlo premešamo, okrasimo s kapra-mi in sardelnimi fileti, povrhu pa potresemo še s sesekljanim peteršiljem. Zelenjavna ponev s sirom 5 dag prekajene slanine, ca 600 g mešane zelenjave (blitva, bučke, paprika, paradižnik jaj-čevec - kar pač imate pri roki), 1 Čebula, 2 stroka česna, peteršilj, majaron, šetraj, bazilika, nekaj rezin gauda sira, 1 do 2 žlici olja, sol, poper. Slanino razrežemo na majhne kockice in jo opražimo v večji ponvi; nanjo stresemo zrezano zelenjavo: stebelca blitve narežemo na 1,5 cm dolge koščke. bučke in jajčevce na kocke, paradižnik na rezine, papriko na trakove in vse to pokrito duši- v mo kakšne pol ure. Ce je potrebno, dolijemo še kakšno žlico vode. Nato zelenjavo solimo, popramo, prelijemo z oljem, dodamo sesekljan česen in vsa zelišča, še malo duŠimo, nato pa prekrijemo s tankimi rezinami sira, pokrijemo, pustimo toliko Časa, da se sir stopi, in ponudimo. Za zelenjavno ponev lahko uporabimo vse zelenjave, ki jih imamo na voljo, dodamo zelišča in diŠavnice, ki jih imamo radi, na koncu pa jih namesto sira lahko prelijemo s stepenim jajcem ali izboljšamo s kislo smetano. Zraven ponudimo črn, ržen ali zrnat kruh. Nedelja - Kosilo: goveja juha z drobnjakovimi žličniki, svinjski kare na žaru, stročji fižol s paradižnikom, endivija z redkvicami, sadna kupa z rdččimi jagodami in sladoledom; Večerja: skutni zavitek, kompot ali jogurt. Ponedeljek - Kosilo: rižota s puranovim mesom in zelenjavo (bučke, korenje, stročji fižol, grah), mešana zelena solata z zelišči; Večerja: zelenjavna ponev s sirom, črn kruh, jogurt. Torek - Kosilo: špageti z olivnim oljem in zelišči, paradižnikova solata, sadje; Večerja: dušen stročji fižol s krompirjem, kruh, kislo mleko. Sreda - Kosilo: mesno - zelenjavna enolončnica, kumarična solata s krompirjem in koprom, kruh; Večerja: mešana solata s stročjim fižolom po primorsko, zrnat kruh. Četrtek - Kosilo: gobova juha iz vrečke, polpeti iz mletega mesa, zelenjave in sira, endivija s krompirjem, breskve; Večerja: stročji fižol v solati s koprom, jogurt. Črni kruh. Petek - Kosilo: paradižnikova kremna juha, postrvi na žaru s tržaško omako, krompir v koscih, zelena solata z drobnjakom; Večerja: sadni biskvit, kompot. Sobota - Kosilo: mešano meso na žaru, zelenjava z žara (jajčevci, paprika), zeliščna skuta, ržen kruh, sadna kupa (jagode, josta, maline, breskve, banane) s smetano; Večerja: stročji fižol v solati s česnom in peteršiljem, rezine kuhane šunke, zrnat kruh, sladoled s sadjem in smetano. Dušen stročji fižol s krompirjem 80 dag stročjega fižola, 200 g krompirja, 4 zreli paradižniki, 2 čebiili, 2 stroka česna, peteršilj, šetraj, majaron, 4 žlice olivnega olja, sol, poper. Stročji fižol operemo, ga očistimo nitk in zrežemo na pol, paradižnik narežemo na rezine. V večji ponvi najprej na vročem olju svetlo opražimo sesekljano čebulo, na koncu dodamo še sesekljan česen, nato pa stresemo v ponev stročji fižol in ga dušimo 5 minut ter ves čas mešamo. Nato dodamo olupljen in na rezine narezan krompir, paradižnik, sesekljan peteršilj, majaron in šetraj, sol in poper,-zalijemo z vodo toliko, da je zelenjava prekrita, in vse skupaj dušimo pokrito še približno pol ure. Darila za bralce z elanom Novim naročnikom na časopis Gorenjski glas to poletje podarjamo darilo iz Elana*": šotor, športno torbo ali trenirko. Za Ijucli v. članom, ki radi berejo in želijo biti dobro obveščeni. V" «T' X •• • ^ ^ ' /.J -'eri'' e • 2- .ft ... /v , x . t- -T 's V'.»:' t ; -jT^sii , ' v . ^ "i'. Gorenjski glas je ogledalo, v katerem se zrcali Gorenjska, z njo Slovenija in svet. Je časopis z največ novicami z Gorenjske. Za vse, ki imamo našo prelepo, razgibano in bujno Gorenjsko radi. ' . V' »AT • 'i' •• • • ' " . . i.? • . * • \ •'■'V Naročilnica na časopis Gorenjski glas Vabljeni k naročilu na časopis Gorenjski glas v sodelovanju z Elanom* ime in priimek ul>cd. hiSna fttavAu po6tna ätevifka m kni davčna &tev)ika spol J M J Ž roisfni datum Stnniam se. da mi Gorenjski glas lahko obvestila, vabila, ankete ipd j DA .j NE I Izbral/a sem danlo j 1 j2 j3 i Dank) bom prevzel/a j v trgovini Elan v Bogimioh j v trgovini Elan v Kranju Naročilnico poiljile na naslov Gorenjski glas. d.o.o., Kranj, Zoisova 1. 4000 Krani ali pnnesjte na sedei (xxJiclja. na Zoisovo 1. v Kran/u. . t I' » C' v. • Danlo IZ Elana prejme novi naročnik, ki v času do 31 avgusta 2004 sklene naročniško razmerje z Gorenjskim glasom za najmanj eno leto Odpoved naročila )e možna pred iztekom enoletnega obdobja. SK:er se avtomatsko podalj^ »n velja do odpovedi za naslednje obračunsko obdobje / športne trgovine mmm. CH I' — •'i -> Rož nikoli ne kupujem Irena Jugovic "Doslej sem bila prepričana, da imam gorenjske nageljne. Iz vaše rubrike sem Šele izvedela, da so gorenjski svetlo rdeČi. Moji so temni, švicarski," je povedala Irena Jugovic, kmečka v gospodinja iz Zabnice, m nadaljevala, da bo sorodnika Staneta Arha poprosila za vršičke pravih gorenjskih nageljnov. Tudi prve vršičke lepih temno rdečih nageljnov, ki visijo z balkona, je pred tremi leti dobila pri sorodnici, svakinji. "Rož ni- boljša lesena, zato imam nageljne le v nekaj koritih. Jih bo pa prihodnje leto zagotovo že več," zagotavlja Irena, ki poleti, ko je na kmetiji dovolj drugega dela, svojih rož ne "crklja" pretirano. "Vršičke nageljnov potikam šele okrog "vseh svetov", ko imam več časa. V zgornji dnevni sobi, kjer je dovolj svetlo, lepo prezimijo. Druge nageljne in občutljive lončnice prezin:iim v kleti. Pazim, da niso premo-kri." Enoletnih in dveletnih nageljnov letos spomladi sploh ni presajala. V topli gredi hrani zanje uležano prst in hlevski gnoj. Mešanico je v korita le dodala. "Zalivam običajno zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, in to z vodo, v kateri perem solato. Slišala sem, da je to dobro gnojilo in meni seje doslej obneslo tudi v praksi." Irenini nageljni so dejansko lepi; dolgi, cvetoči, zdravi. "Škropila sem jih dvakrat; ko je bilo veliko dežja in se je fižola začela lotevati rja, sem ga Čeprav niso pravi gorenjski, so lepi koli ne kupujem. Ne zaradi denarja; uživam v tem, ko sejem, potikam in opazujem, kako raste. Letos smo dokončali balkonske ograje, mož pa še ni naredil korit - pravijo, da so naj- škropila z antracolom, obenem pa Še nageljne. No, enkrat sem jih Škropila tudi z namočenimi koprivami," nam je Še zaupala Irena Jugovic. Helena Jelovčan Petek, 6. avgusta 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN PETEK, 6. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-KOROŠKI RADIO RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za. kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Prenos Kranjske noči 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo R TRIGLAV 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo -Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: 20-letnica triglavske muzejske zbirke "8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Martin Strel je doma! 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj da- nes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Prireditve ob prazniku občine Kranjska Gora 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Etno festival Okarina 2004 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: sejem rabljenih učbeni-ko\f 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno: Praznik KS Podmežakla 17.30 Včeraj danes jutri 17.45 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.50 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.00 Glasba do poinoči 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA:'104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodar-sWo 9.30 Jutro je lahko ... 10,00 V Ljub-jani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohoneve skrinje 21.15 Ponovitev Komentara tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 7. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP tO.OO Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Aktualno 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narod nozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: Praznik občine Kranjska Gora 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Dogajanja ob Planšarskem jezeru 9.15 Info-mega hertz - radijski most Reka-Kočevje-Triglav 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Triglavski zeleni vrtiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Veslači pred olimpijskimi igrami 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, danes je veselo in zabavno na Roblekovem domu 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motord 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno: Lions klub Kranjska Gora 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19'.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy-glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenh ska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica- lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.3P Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme R OGNJIŠČE 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznane- R ODMEV ga 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in kleti NEDELJA, 8. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na ^lanašnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinanev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno olimpijske zanimivosti 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost: Eli Gradnik 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne; zgodovinska mesta 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.15 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofieloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANGE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz RRGL 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes-9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik pro- grama 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabav-ni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedelh ska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti PONEDELJEK, 9. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen not^i program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost Aljaž Pe-gan 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00. Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti.6.25 Obvesti-a 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo: Gremo na sladoled 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Ruth Podgornik Reš 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 11.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Prometna varnost na Gorenjskem 14.10 Vreme doma in po. svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Na potep z Mercatorjem 15.00 Sejem rabljenih učbenikov 15.30 Novice ^6.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Mo-torci, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14:30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Multipraktik 19.00 Muttipraktik 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz - UUBUANA: 104,8 MHz RRGL 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šcistvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 10. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Rožna pot v Cerkljah 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična od- daja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.10 Vreme domain posvetu 14.15 Voščila 14.25Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kviz-koteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Deset izpod Triglava - glasbena lestvica 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport v. ."J k GORENJSKI GLAS • 20. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna, Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kuttumi utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik pro- grama 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila +' AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO^evcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program dio Vatikan R ODMEV SREDA. 11. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minute za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarieni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Ogla- si 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Predstavljamo občinske nagrajence - Društvo tabornikov - Rod svobodnega Kamnit-nika 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinematik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z raz-ago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan Vedeževanje R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti ČETRTEK, 12. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka pre-senečer;ua 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali o^asi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današniih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88.9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja: Prehrana in depresija 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.30 Novice 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cikcak Območne obrtne zbornice Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Kako je prav 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 23.40 Oglasi 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London-BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora RRGL do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz - R OGNJIŠČE UUBUANA: 104,8 MH 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z raz-ago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Infonnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Ra- 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih SPIDER-MAN 2 akcijski, spektakel Priporočamo ogled nad 11 let Režija: Sam Raimi Producent: Laura Ziskin, Avi Arad Scenarij: Alvin Sargent, Stan Lee, Steve Ditko, Alfred Gough, Miles Millar, Michael Chabon Igrajo: Tobey Maguire, Kirsten Dunst, James Franco, Rosemary Harris, J.K. Simmons, Alfred Molina Tudi Spider-man je bil v prvem delu uspešnica. Logika ustvarjalcev je dobiček in navadno tudi drugi deli prinesejo dobiček. Ne tako velikega, kot prvi, nekaj pa vsekakor Tokrat se zgodba začne dve leti potem, ko je Peter Parker (Tobey Maguire) zapustil svojo dolgoletno ljubezen Mary Jane Watson (Kirsten Dunst) in se odločil ostati Spider-man. Človek - pajek, ki pomaga ljudem v stiski. Vendar pa globoko v srcu junak ostaja osamljen. Tokrat se mora spopasti z doktorjem Octopu-som (Alfred Molina), ki ogroža ljudi, kijih ima Peter najrajši. Ves čas pa Peter bije v sebi boj, da bi pustil vse skupaj in stopil v življenje kot običajen človek, šel k dekletu, ki jo ima rad in ji to povedal Hkrati pa tudi Petrov najboljši prijatelj Harry (James Franco) misli, da je Spiderman kriv za očetovo smrt. Ob tolikih težavah bo zagotovo potreboval nadnaravne sposobnosti. Prvi delfdma je zaslužil več kot 820 mio dolarjev in je peti najuspešnejši film vseh časov. Lik Spider-mana je pred 40 leti ustvaril Stan Lee in v tem času so po svetu prodali na stotine milijonov tovrstnih stripov. Ob toliki priljubljenosti v obliki stripa ni Čudno, da se prijel tudi film. Cilj ustvarjalcev je bil zajeti vse elemente junaka: pustolovščino, romanco in humor. Skušali so poudariti tudi medosebne odnose med junaki. Petrove težave so skušali prikazati v globino, s čemer so film nekoliko ponotranjili. Odgovornost avtorjev je bila tudi na moralnem področju, saj je naloga junaka ostati pozitivni lik. Nekdo, ki mora sprejemati težke odločitve in da je vreden občudovanja. Hočejo pokazati, da ima vsak v življenju različne možnosti in da mora pri tem sprejemati odločitve. Spider-man v tem delu pokaže nekaj novih sposobnosti: plete mreže in razvije nekaj novih akrobacijskih spretnosti. Vendar zanemarjanje darov prinese tudi njihovo zakrnevanje. Spet stvar odločitve. Spider-man pa si tako zelo želi ravnotežja. Maguire igra večnega mladeniča in nikomur ni prav jasno, kako mu še vedno uspeva izgledati kot kak 18 letnik. Odlika tega filma je, da se ne osredotoča toliko le na super moč junaka, pač pa tudi na človeka v njem. Zaradi tega je Spider-man 2 verjetno najboljši film o superjunaku odkar so leta 1978 posneli prvega Supermana. Bralci stripov se prav lahko poistovetijo z junakom, kije zvest tradiciji stripovskih zgodb. Tudi človeška plat junaka je pomembna, da gledalci lahko začutijo z junakom. Dilema glede ljubezni ali junaškega življenja. Kariera ali družina? Zveni znano. Posebni učinki in človeški faktor gredo v filmu z roko v roki. Tehnično je film napredoval, saj Spider-manova vožnja iz ene stolpnice na drugo tokrat izgleda realistična in ne zgolj posnemanje Petek, 6. avgusta KINO CENTER ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 18. uri - film je sinhroniziran v slovenščino!; amer. fantaz. ZF akcijski film SPIDER-MAN 2 ob 19.45 in 22. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA akcijska komedija STARSKY IN HUTCH ob 21. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA komedija LOV NA SREČO ob 20.30. Sobota. 7. avgusta KINO CENTER ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 17. uri - film je sinhroniziran v slovenščino!; amer. fantaz. ZF akciiski film SPIDER-MAN 2 ob 18.30 in 21. uri; KINO STORIŽIČ Do 12. avgusta zaprto! LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA akcijska komedija STARSKY IN HUTCH ob 19. uri; maroško-nizozemska komedija TOTALNA ZMEŠNJAVA ob 21. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA kriminalna komedija MORILCI STARE GOSPE ob 18.30; komedija LOV NA SREČO ob 20.30. Nedelja, 8. avgusta KINO CENTER ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 17. uri - film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški fantaz, ZF akcijski film SPIDER-MAN 2 ob 18.30 in 21. uri; KINO STORŽIČ Do 12. avgusta zaprto! LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA maroško-nizozemska komedija TOTALNA ZMEŠ- risank. Tudi dialogi so drugačni. Več se pogovarjajo o čusnih, ljubezni in vrednotah. Manj je nekih visoko-letečih razlag nerazložljivega, kar navadno zapolni prazen prostor med eno in drugo akcijo v podobnih filmih. Maguire je dober igralec, kar je dokazal že v mnogih filmih. S svojo prisotnostjo v Spider-manu je dal filmu boljši kvalitativni naboj. Dunst pa ženski junakinji v film tudi prinese srčnost in globino, ki tako ni preveč konvencionalna. Film Spiser-man 2 nekako odstopa od klasičnih stripovskih fümov, kot naprimer X Men, Daredevil, The Hulk. To je bolj resničen film, pol-nokrven in celomteligenten. Všeč bo morda celo tistim, ki ne vedo kaj dosti o Stanu Leeju, kije ustvaril Spider-mana. To je film o superjunaku tudi za tiste, ki sicer ne marate filme o superjunakih. Za tiste, ki pa imate take filme tako ali tako radi, pa je točno tak, kot ste upali, da bo. NOVO komedija, romantični Priporočamo ogled nad 17 let Dolžina: 98 minut Rezija: Jean-Pierre Limosin Scenarij: Christophe Honore, Jean-Pierre Limosin Igrajo: Eduardo Noriega, Anna Mouglalis, Nathalie Richards, Paz Vega To je komedija o izgubi seksualnega spomina pisarniškega delavca G,rahama (Noriega). To je zelo posebna izguba spomina. Ne spomni se nobenega spolnega odnosa in tako je vedno, ko seksa s svojo tajnico, zanj še kar prvič. Morda nekakšno nekoliko bolj kruto nadaljevanje komedije 50 First Dates. Sicer ne tako domiselno, pa vendar še kar posrečeno. Lahko bi rekli da celo umetniško. NJAVA ob 19. uri; španski komedija, romantična drama Z DRUGE STRANI POSTEUE ob 21. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA krin> inalna komedija MORILCI STARE GOSPE ob 18.30 in 20.30. Ponedeljek. 9. avgusta__ KINO CENTER ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 17. uri - film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški fantaz, ZF. akcijski film SPIDER-MAN 2 ob 18.30 in 21. uri; KINO STORŽIČ Do 12. avgusta zaprto! Torek, 10. avgusta_ KINO CENTER ameriška družinska animirana komedija t GARFIELD ob 17. uri - film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški fantaz, ZF. akcijski film SPIDER-MAN 2 ob 18.30 in 21. uri; KINO STORŽIČ Do 12. avgusta zaprto! Sreda, 11. avgusta _ KINO CENTER ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 17. uri - film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški fantaz, ZF. akcijski film SPIDER-MAN 2 ob 18.30 in 21. uri; KINO STORŽIČ Do 12. avgusta zaprto! Četrtek. 12. avgusta___________ Nismo prejeli sporeda! i Petek, 6. avgusta 2004 PISMA, UVG / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PREJELI SMO "Glupi" Slovenci Mislim, da smo si ljudje večinoma kar podobnega mnenja glede poletnega poČitnikovanja -bili mora, potem pa v kakršni koli obliki že. Najraje pa v morski. Tistih nekaj dni priprav z mrzličnim razmišljanjem, kaj in koliko vzeti s seboj že potrpimo, da nam le luštno mine. HrvaŠka obala je za nas Slovence zdaleč najbolj praktična in privlačna varianta, vendar pa se zdi, da že nekaj let pri sosedih nismo najbolj zaželen ulov. Dejstvo je, da se politične afere in napetosti (ki se navezujejo na bližnjo skupno zgodovino) po analogiji prenašajo tudi na osebne odnose. Tovrsten hladen tuš je v resnici šokiral našo družbo. Z možem in prijatelji smo se odločili, da gremo na Pag, kam drugam kot v veselo Novaljo, ki ima sloves sproščenega mesteca in kot dobra izhodiščna točka za zabave željne. Prek agencije smo vzeli v najem apartma za osem oseb. Najprej je vse skupaj izgledalo kot razkošno stanovanje pa še lastnica je živela nekaj kilometrov ven iz naselja; tudi zato se nam je zdela hiša pravi blagoslov. Prve tri dni smo bili večinoma odsotni, tudi ponoči, dan za tem pa smo povabili v goste štajerske znance. In ravno tisto noč so prišli v sosednji apartma, za katerega se je izkazalo, da ima isto lastnico kot naŠ, novi dopustni-ki. Glede na okoliščine, seiri stopila do novega soseda, ki se je predstavil kot "gazda". Razložila sem, da izjemoma nismo sami in da upam, da ne bomo preglasni. Razumljivo je poki-mal in še celo dodal, da če bomo kaj potrebovali, naj kar povemo. Super. Po kakšni uri, ko se je že nagibalo proti eno zjutraj, se je na naši terasi pojavil očitno razjarjen starejši možakar, ki nam je začel groziti s policijo, če ne bomo potihnili, ČeŠ da se ne da spati. Bili smo precej presenečeni. Res da nismo tako umni, da bi mu lahko pojasnili o dovoljeni jakosti decibelov, ampak zdrave presoje pa nismo mogli zatajiti. Umaknili smo se, da bi le bil mir. Naslednje jutro smo izvedeli, da so nas prijavili trije hrvaški sosedi. In ena izmed njih je bila tudi lastnica našega apartmaja(!), kar nam je zaupal njen mož - poleg opozorila, da nas bodo ob prvi naslednji prijavi izgnali iz države. Samo ugibali smo lahko, kaj jih je v resnici tako motilo, saj nas niti z "dobro jutro" ni nihče pozdravil. Pa je glavno presenečenje šele sledilo. Kar se Janezek nauČi, to Janez zna. Tako smo se naslednji večer premaknili na pomol, ki je od prve hiše oddaljen približno 700 metrov, od našega apartmaja pa slab kilometer. Igral nam je avto radio, sicer pa smo se pogovaija-li in zbijali šale. In v kratkem času se je pripeljal policijski avto. Pričakovali smo najhujše, a sta moža postave do nas pristopila z res poštenim odnosom. Češ da razumeta, da nas je veliko in da ne moremo biti tiho. Glede na to pa, da smo bili prijavljeni, se moramo odstraniti s kraja razgrajanja. Nekateri s povešenimi glavami, drugi z jeznimi jeziki smo se vračali v stanovanje, ko nas je z nekega dvorišča na poti prestrašil krik: "Pa koji ste mi vi majmuni! Prokleti glupi Slovenci! Gdje su vam roditelji, marš odavde!" ipd. Dobesedno bi težko ponovila, ampak bile so kletvice in žaljivke na osebni ravni. Za nekaj trenutkov smo vsi onemeli, enemu je zavrela kri, in ko mu je očitno, seje gospod približal na nevarno razdaljo in stisnil pest. Pa nam je bilo takoj jasno, da nima smisla, saj smo bili le drobtinica kruha v celi rezini. Po zgražanju in pogovorih pa nam je postalo vseeno. Smejali smo se na njihov in svoj račun še ves preostali teden. Od tedaj smo zabavljali na svoj račun: "Opet ovi glupi Slovenci!" Zadnjo noč pa je lastnica (tudi) sredi noči sedla na teraso in štela, kolikokrat so zaškripala balkonska vrata. Njena, v bistvu. Seveda so izjeme, saj so se nekateri potrudili celo do te stopnje, da so govorili slovensko. Pa gostilničarji - vedno nasmejani, čeprav imajo svoje apetite. Iz Hrvaške smo odšli soglasno, da se prihodnje leto ne vrnemo. Najbrž bi se morali Hrvatje malo zamisliti sami nad seboj, saj konec koncev od nas pričakujejo pomembne usluge v prihodnosti in svojem mestu v njej. Marsikatero vprašanje in špeku-liranje se odpira, pa to prepuščam modrosti in izkušeni presoji pohtike. A ta si iz navade izbira svoja pota. . , - Andreja Kosec Preddvorska kavka podobna lastovki Vse, kar smrdi po delu in rezultatih stare oblasti, je treba zamenjati in zbrisati, saj je vse neprimerno, protizakonito in škodljivo za občino Preddvor. Te misli se pletejo v glavi preddvorskega župana, ki jih z lahkoto, uspešno prenaša tudi na občinske svetnike, ki tako mirno sprejemajo nove, zakonite, usklajene in napredne odločitve, brez nepotreb- nega razmišljanja in kritičnih pogledov na stvari. Sicer vsi niso enotnega mnenja, vendar večina vedno zmaga. Novi župan se je takoj po uspešni izvolitvi zaprl v svoj oklep in takoj, brez utemeljenih argumentov, začel zaničevati in ignorirati staro oblast, še več, takoj je začel razširjati mnenje, da je bila veČina odločitev prejšnje oblasti protizakonita in škodljiva za občino. V tem pismu ne bom natančneje opisoval županovih očitkov stari oblasti, saj jih lahko bralci zasledujete v medijih in v lokalnem glasilu. Ker sem že kar nekajkrat dobronamerno opozoril svetnike na nepravilnosti pri delovanju sedanjega občinskega sveta in na zavajanje župana glede na projekte iz preteklega mandata, se čutim dolžnega, da spet spomnim občane - volivce na odločitve članov občinskega sveta - istih članov, ki smo jim na zadnjih volitvah zaupali vodenje za nas pomembne razvojne organizacije. Končno pa se je nekdo, ki je povsem neobremenjen s pred-dvorskimi zdrahami, odločil napisati o eni od zadnjih odločitev občinskega sveta - strokovnjak, ki ne pozna ne bivŠe in ne sedanje občinske oblasti. Prav zaradi članka, ki ga je član društva He-raldus Valt Jurečič objavil v prilogi Dela dne 17. julija 2004, v ' sem se odločil, da preddvorskim svetnikom in občanom prek Gorenjskega glasa toplo priporočim branje navedenega članka. Ker predvidevam, da mojega priporočila večina pozvanih ne bo upoštevala, bom za potešitev radovednosti poskušal iztrgati določene stavke iz članka na način, kot sem se ga naučil od sedanje občinske oblasti, ki trga nekatere domnevno škodljive člene pogodb, ki jih je veljavno sklenila prejšnja oblast. Ker je članek - hvala bogu - napisan zelo strokovno, bom namenoma navajal le preproste stavke, saj se tokrat izjemoma strinjam z gospodom županom, da je treba svetnike in župana informirati tako, kot da imaš pred seboj nepismene ljudi - saj, po njegovem, za voljene funkcionarje ni potrebno nikakršno znanje - kakšen kompliment za preddvorsko volilno telo. Ah ga čutite? Torej, pa preidimo k stvari: vsebina pisma, objavljenega v Delu, je odziv na članek iz Dela z dne 2. julija z naslovom Planinska kavka ne sme strmoglaviti, v katerem je na široko predstavljen nov preddvorski grb. Članek opisuje pripombe svetnikov, med drugim predvsem, ali naj bo ptič obrnjen (visi) navzdol, ker da to pomeni stagnacijo, nazadovanje in propadanje. Tega očitka pa se je seveda župan prestrašil, zato je svetnikom obljubil, da ga bosta z avtorjem grba obrnila navzgor (ptiča v predlogu grba namreč). Pisec, ki očitno odlično pozna pravila her^dike, pa v zvezi z grbom opozaija predvsem naslednje: - miselnost, da mora biti vsak grb naslikati tako, "da ga zna upodobiti vsak Šolar", je ostanek iz socialističnih odnosov in tedanjega odnosa do simbolne em-blemografije. Ta otročja misel- M nost o otroškem obvladovanju heraldike je naivna in za heral-dično vedo seveda ne predstavlja nikakršne kategorije; - ptica (planinska kavka) v dnu Ščita preddvorskega osnutka za grb je naslikana v heraldični podobi (slabo) narisane lastovke; - kljub v osnutku "nepravilno" upodobljenemu repu bo to podobo vsak heraldik imel za lastovko; - tudi z "letom v prostost" (kavko naj bi jo usmerili navzgor) si v tej vedi ni kaj pomagati. V he-raldiki paČ ni prav ničesar "prosto po Prešernu"; - Arhiv Slovenije npr. lahko takšen simbol evidentira, registracija brez ustrezne dokumenti-ranosti pa bi bila dvomljiva, kajti s tem bi tako ugledna ustanova tvegala vprašljiv sloves prvega evropskega heraldiČnega "dino- sa ; - v preddvorskem osnutku za grb predstavljata prekrižana ključa (heraldični atribut "pars pro toto", torej del za celoto) sv. Petra. Atribut "Petrovi ključi" je uveljavljen v Katoliški cerkvi. Povsod po svetu pomeni ključi simbol cerkvene države Vatikan. Naj omenim, da je na predlog starega grba občinske strokovne komisije podal pripombe vodilni slovenski zgodovinar in specialist za heraldiko in paleografijo pri SAZU prof. dr. Božo Ortore-pec, kar pomeni, da je bil grb povsem usklajen s pravih heral-dične vede. Najverjetneje je odgovor o potrebnosti zamenjave občinskih simbolom iskati v tem, da je treba vse, kar diŠi po stari oblasti, uničiti, tako da bi se zgodovina občine Preddvor začela pisati z letom 2002. Ob tem se sprašujem, zakaj moti občinsko oblast stari grb, ki gaje občina sprejela že leta 1995 in se pojavlja v javnosti v različnih oblikah. Ali so resnično prepričani, da je lahko tako na hitro spreobrniti preddvorske volivce in izbrisati spomin na vse dobro, kar je prejšnja oblast naredila za dobro razvoja občine? Ali imamo resnično kljub "zavoženim projektom v preteklem mandatu" še sredstva za zamenjavo simbolov? Zakaj se ne bi raje občinska oblast končno začela ukvarjati s prihodnjim razvojem kraja? Miran Zadnikar r CM CM (O S o o CM (O 3 > (O (D O ilJ <0 (0 rt rt 10 rt rt CM LO 10 B Tf 0) 0) 0 Q0 'N O < C/) C LU QC = UJ < _ _ ^ fe SE w uj < fic ^ C (/) s uj « UJ GC O. Z Ü ^»ü <0 = 3 < < EZ -Ho rt O tt £>o ^ CO Ü. b < = 0Q o o Cvj ;5 0- O o o O O O O LU >N LU LU O < < O o oc Q. X o LU < >o LU 0) >N 0) fi O a o •D •O O- jO z >o < 2 3 O cn O ^ o. jn (O < O to o ^ ^ % CO ^ < tSSil 'q.< «o ■^co o C (O >o 0) £i< 'N ^^ LU Se < ^ < (O < o ^ W ^ lO o o ^ lU 1- cc Tf o. Q. D CC Ü o o C\J Q. O O O O m CM O m CM o I. >N O o N > O E 5 O) g a »Ü < GC < glU 10 < a> C o (O lA s« iN 2 '•■i < O LU O •u N < O o a o a o ujO O I3g O >o <0 II a §s U) O O 10 lO m ^ flJ DC "O ^ m ^ S LU >0 QQ Is o lu p o OC T o Ü. +. UJ UJ s w m .0 g CO FSil rtiö 32 CO C CO g a "S ■o < o ■o o CO O) 0) 05 ■D CO m X X X r- .E V) •F O >w w o E O O o t^KO h-O) 10 O) CO >ü Ü ^ O C o CO - 0) <- <0 > CO CO CO CO cc a ia 3 < ^ cc O o 3 s LU < N OC < O O O I- oc » o 00 >"(0 CO cc CO CO O CO C o CO >ü s-g »Ü 0) a CO O) o C\J o o C\J < D o a (O O o < cc OD C/) O < OC < cc o 2 ^ s Q. ^ CC UJ »O o ^ O a < OC O o CO z < z CD LU CO < < CD LU 0Q S O LU OC a w>ü O < o o " OC ^ o ^ * UJ . z (O UJ z o UJ ^ o rt ""»O o o CD O o o 10 00 ^ a CO c/> O m o m LU Ü UJ O Q (/) O 2 o C CO cn CÖ 3 CQ 2 o O ff> C S CO o o CVJ q CD CVJ 2 C C CO CO .E -O C o — o 1- o o CVJ C ^ " "0 0) CVJ p LO o CO O) 00 N- CVJ o - o o Ü is- o O) CO C o O) O) O) a> -O 1 CO 3 »O S 2 ^ CM ^ rt 2 o » ® N ^ TO 2 o z o o J2 s-« o ■o £ C 2 - ^ CO o d o o o 'Ü o o CVJ CO N CO O O CO (D g n .E g.o CO C CO o C 'O O S iS O) CO CO ■a CO < "D -O 00 Q. O) o t-: o CO 5 d w 2 0 (3 1 CO s o O) 0> CO CO - . N O) O) O)^ CO -r- _ CO CO CD O .E lO ci C >o 0) E s a CO o n O o 2 g a o o T3 O (D E o. CO C o >o cvj 0) CO o < OC o OC a. < »CO CO d) E o C ■o CO CO • Mate n o o a >0 "O C TJ O CO CO C CO • ^^^ > (D C >ü CO N T3 O CO <1> JU CO • •MBB C o o •Ö o CO CO C CO »u o o "O d) CO CO o o o ^ i »CJ CO • -D CVJ o a s Q o O O CM 2 CO C CO C 3 >ü 2 g a -o »CO o a CO S O o OC o. < CJ ^ = gm 5< 2 a < Ti GC 0 CO m O) o> 0> O) p >"(0 CO CO 3 O) CO ^ iS r 0 0 »o o T5 0 . 1 00 CD CJ) O) O) O) '>o CO o__ Oiž CO .E T 'O S O m ^ CO —' CO a D •N h-lO CO 2 Q. CO o E S C CO 0 CVJ ^ o »ti o .o CD CVJ ^ S"® c;2 »Ü o TJ O O O CO C o O) O) LO CO o C r^ N S - iO \ O) CD O) CM O. 0 Q. CO O O CVJ p h-CD CVJ 0 TJ ■0* CO O O) •= O S S 2 2 t t . CO O rt lo 00 CO CM £ o 0 E N CVJ o 2 ^ o o CVJ CVJ lO OJ >(0 o (Ö a <0 3 TO n a E jj ^ Si « C TO 2^ o o CO o \ C s-I co^ ^ TO CO C _ TO ^ o h- I ^ 2 o o o CVJ 00 o r r <0 rt o s: E CO >ü »ü . O O) CVJ rt CO ^^ CA ^^ ^ CO D .CO ^ .Ü «O ^ O s CO O) iS -o »Ü -o TI o o "CJ o cp I 10 Cp CO »CO Q o 2 a ^ CO ^ CD O) O) O) O) CO o JQ > »u 3 o — TJ 0 1 O) O) O) 2 o Č (3 2 CO ^ io ^ "O TO O) o C > TO Ž ••M C 3 O 2 o CO O CO J^ C CO .2. 2 CO ^ "S • CO 0 3 C E 0 CO o CVJ Tt vS ^ 10 id o A CO CO CO 'o. N 1- ^ — Q. 2 0 . o ■I o o 0 ,C0 'č* CO - g £»n o CO o ^ ^ >>ü 'CO o I"?- 0 s 0 E <0 — > C W > o 2 o CO 0 CO C p ^^m 0 CO * ^HM C o o 3 2 a ■ 0 'N 0 CO 0 CO ü I ^^m C 0 <0 0 ■N O « rt c^ \ CO 10 00 CO 6 n « -g a ^ o CO Ü i Cl 2 5 b ^ o - 5 C -iC d lo E c « TJ C P CO >co > TJ O Ž ^ CO ■g CO o o -i a CO CO CO CO CO CO c I I C E i 2 § & S 0 (D CO 2 ^ id 'N CO CO Ü 0 >N CO .^io E § 2 -a 0 ^ "cO o 2 id CO o o :=• C 0 ^ ^ O 0 ^ C >C0 »Ü -3 a £ ^ 0 Q. N 0 CO CO a id LiJ « rt O O CVJ Tt N. CVJ in CO CD CVJ •• E B CO >co Q o o CVJ Q. rt CO o> ^ <0 0> ^ CM CMt-^ON^CMOO0)OOO IOCOCMCONO>^-010(D(OIOIO 0>CO^lOrtCO»^OCMCO»0^^ r^^oocMrtioiOh^ <0 rt 00 (0 0> 0> CM rt <0 rt T- 10 ^ TO 0 >N o E 2 a "O o o 00 CO CM o (O (O (O p rt CO CO in (o (o d CM 10 LO rt CM(OCM^CM(OOOIO(OIO CO o o ^^ ^ •»■ CO CM CM CO CO CM Ö CM CM CO <0 rt N O ® ^ <0 ^ N h- rt rt or^ooo)Ocoa>c7) oorto)^: loioio P 1- CM rs. N N CM CM E TO O 0 N + rt N + CM + 0 >0 o •D C N 2 Q 0 0 Z o ts C O ""a toO ■o o o •o išf ^ „ TO O 9 C — OC a 0 E 2 TO = a "ü 'Z o 2 cc > > o Q i O O ri N O — TO < E O S o UJ DOZ rt ^ t-O O t^ N N iö g ■a £ č TO N — C 0 ^ C •Ö TO ® 3 |2 Q O CM N N. N O « C TO O.TO ^ _ S -O id 0, 2 Q "O o» i o OC a>o ^ ■o S Z o -o (O •5 0 -J 115: a o 2 rt ^ CM <0 •o 0 (O 0 to •D 0 V) >0 C TO O C TO E ^ o Z C (O C > o C (O o 0 >0 ><0 E 0 N 0 TO TO ■Ö "O O 2 a Q. ■o -o o o •O -D O O C »u o ^ £ 5 o ■o u -o 11:1 TO O o O) 3 •O N rt + CM + E C 0 0) o a TO N • ■M a a o CM CM CM h. h- C O 2 ■odg » UJ -o 0 "5 © .E CL CL rt o N rt N OC CL ■O O OC UJ u. CO a < cc 0 o S) S + TJ O O N ^ O Ä rx ? ^ o 5 a o □ 8 o ^ TO ••M O O (O TO N > 0 O TO 'tO •o o 0 ■oiE "O o a CO o O) E TO O TO N 0 0 (O ■O 0 <0 0 C E «f £ s .E o S O 12 CO 0 TO « o TO - C -J I- a Ü. > 0 a <0 o> >0 TO TO 3 E TO O N ^ •3 TO OC LU UL CO < OC o. TO >0 ^ TO N K »ü N ^ 0 LU OC E o C N 0 E TO (O «a O C 0 S » n 3 CO TO TO (O 0> C ^ TO Q C "" O .i :ö X COD m ^ n S-CO 0 TO = E o ^ "O tö - CO C 0)LU TO S Q =•.3 - t Ü O C (O o TO •O TO O a 3 TO O^CMrtO)T-Oi-CMrtCM ooooo^::^::::^ o CM GORENJSKI GLAS • 22. STRAN HALO-HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Madžarske toplice 5. 8. do 8. 8. in 26. 8. do 29. 8.; Pelješac ekskluziv od 14. 8. do 21. 8.; Gardaland: 23 Tel.: 04/53-15-249 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Bohinj - Danes in jutri bo v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skalco sejem domače in umetne obrti, in sicer med 16. in 21. uro. Danes, v petek, 6. avgusta, ob 20.30 bo v Kampu Danica nastop Otroške folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 19. uri se bo na izletniški ladjici začela otroška predstava Čisto pravi orkester. Glasbeno društvo Bohinj in Turistično društvo Bohinj pa med 19. in 24. uro prirejata Bohinjski večer, in sicer na prireditvenem prostoru Pod Skalco. Na prireditvi se bodo predstavili glasbeniki Godbe Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi, Dramska skupina PGD Češnjica, za zabavo pa bo igral ansambel Zlatorog. Tržič - Danes, v petek, 6. avgusta, ob 19. uri se bo v OŠ Križe začela prireditev XXIII. Tržič poje 2004. Ob 20. uri bo v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za ■samopomoč. Ob isti uri pa bo v Klubu Anakonda v Bistrici pri Tržiču klubski večer z moderno glasbo. Jutri, v soboto, 7. avgusta, Planinsko društvo Križe prireja planinski izlet na Jalovec. V Atriju Občine Tržič se bo ob 10. uri začela Pikina otroška matineja, ob 11. uri pa se bo začelo tekmovanje v šahu. V nedeljo, 8. avgusta, ob 11.30 bo na Kriški gori planinska sveta maša. Podmežakla - Krajevna skupnost Podmežakla vas v počastitev svojega praznika vabi jutri, v soboto, 7. avgusta, z začetkom ob 10.30 vabi na tradicionalno srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanovega mostu. Po-hodnikl pa bodo na pot krenili ob 8. uri. Zbor pohodnikov bo ob podvozu pod avtocesto na Cesti heroja Verdnika. V torek, 10. avgusta, ob 17. uri bo v parku Podmežakla slovesnost ob odkritju spominskega obeležja o ustanovitvi Okrožnega odbora OF, 10. avgusta 1941 Podmežaklo. Ševlje, Sv. Mohor - Oglarji vabijo na otvoritev pohodniške Oglarske poti Sv. Mohorja, ki bo v nedeljo, 8. avgusta. Zbor pohodnikov bo pri čebelarju Vojku Vebru v Sev-Ijah (poleg trgovine Upa), od koder bo ob 13. uri odhod proti Po-zirnu in Zabrekvam. Na poti bo ogled galerije slikarja - samouka, predstavitev kuhanja oglja in kurjenja kope. Ob 17. uri bo na Sv. Mohorju tudi uradna otvoritev poti. Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, 7. avgusta. Dan kulture in umetnosti. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Na stojnicah vas bodo tudi postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Jezersko - Ob Planšarskem jezeru se bo v nedeljo, 8. avgusta, z začetkom ob 11. uri začel Ovčarski bal. Bogat kulturno - etnološki program bodo popestrili s pastirskimi dobrotami in ob bodrih vižah Veselih planšarjev. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica, Klub Avsenik in gostišče Avsenik vabijo na glasbeno -planinsko prireditev Na Roblek bom odšel, ki bo jutri, v soboto, 7. avgusta, od 12. ure dalje pri Ro-blekovem domu na Begunjščici. Igra! bo hišni ansambel Avsenik. Dovje - Člani PGD Dovje in Razvojna zadruga Dovje vas jutri, v soboto, 7. avgusta, od 16. ure dalje vabijo na Dovje, kjer bo več praznovanj, in sicer v počastitev občinskega praznika ter 115 let PGD Dovje. Gasilci bodo pripravili sektorsko gasilsko vajo na kmetiji Pr* Potovčn'ku, druženje pa se bo nadaljevalo na trgu pred Katro na Dovjem, ker vam bodo domačini, na Poletnem semnju, pripravili ponudbo dobrot s kmetij, potice, piškote, krhlje, sir,... Kranjska Gora - Danes in jutri, med 10. in 12. uro, bo na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) delavnica izdelovanja glasbil; med 15. in 17. uro pa bo potekala slikarska delavnica. Danes, v petek, 6. avgusta, ob 20. uri se bo v cerkvi Marije Vnebovzete začel klasični koncert Academia Maestro. V Gozd Martuljku bo ob 19. uri otvoritev Oglarskih dnevov, ki bodo potekali do 18. avgusta. Jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 19. uri bo na Trgu na Gorici promenadni koncert Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora. Ob 20. uri se bo začela osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj. Zaključni klasični koncert Academia Mae- Va Ermanovec in Slajko LPP kakor s kratico imenujemo Loško planinsko pot in je tako tudi označena, se začenja in konča v Škofji Loki, vendar od vas nihče ne zahteva, da se držite vrstnega reda kot pijanec plota.Pri današnji poti boste odvisni od mobilne pločevine, osebne ali avtobusne. Pri slednji si oglejte vozni red. Mi smo se do Hotavelj odpeljali z osebnimi avtomobili in tam počakali na avtobus, ki nas je potegnil do skoraj 800 metrov visokega prevala Kladje, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko. Sedaj pa pot pod noge skozi Podlanišče čez 1048 visoke Šance, severno od Podjelovega brda, nad Zakoparsko grapo do severozahodnega pobočja Ermanovca. 1026 metrov visoki Ermanovec ima širok vrh, s katerega se nam ponuja obsežen razgled na dolino Kopačnice in pokrajino med Blegošem in Poreznom ter na Triglav. Posebej razveseljujoč je pogled na planinsko kočo, kjer si bomo po dobri uri hoje privoščili prvi počitek in okrepčilo. Približno toliko poti nas čaka do naslednje postaje Slajke. Pot do tja nas vodi po gozdovih in senožetih, vsekakor spremljajte markacije, ki nosijo oznako LPP. Koristen nasvet, ki velja vsepovsod: če se vam dozdeva, da že nekaj časa niste zasledili nobene oznake in se znajdete na križišču ter ne veste, kam zaviti, se vrnite do zadnje, ki ste jo videli in poiščite naslednjo. Vsekakor vam bo to vzelo manj časa, kakor pa ponovno iskanje poti. Je že res, da se navzdol z vsakega hriba pride v dolino, vprašljivo pa je, v katero dolino.Pred nami je še ura strmega spusta po senožetih in skozi gozd v dolino Hotaveljščice in Hotavlje. Za pot, postanke odštevamo, bomo potrebovali, recimo tri ure in pol. Pa srečno! Jože Oblak BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektro Gorenjska, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah danes, v petek, 6. 8. 2004, od 8.30 do 13.00 prekinjena dobava električne energije na območju Sp. Brnika, Zg. Brnika in Vopovelj, od 8. do predvidoma 14. ure pa bo prekinjena dobava električne energije na območju transformatorskih postaj Križna Gora, Srednik, Lavtarski Vrh in Planica. stro bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 21. uri. V nedeljo, 8. avgusta, ob 16.30 se bo začela otroška predstava; ob 17.30 pa otroški kotiček - ustvarjalne delavnice. Zasip - Krajevna skupnost Zasip vas ob svojem prazniku, 8. avgustu, vabi na številne kulturno -športne prireditve, in sicer: danes, v petek, 6. avgusta, ob 18. uri bo gasilska vaja PGD Zasip; ob 20. uri se bo v Domu krajanov začela slavnostna seja KS Zasip; ob 20.30 pa bodo odprli razstavo ročnih del KUD Zasip. Jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 8. uri se bo začel nogometni turnir na Homu za pokal KS Zasip. V nedeljo. 8. avgusta, ob 13. uri DU Zasip organizira pohod skozi sotesko Vintgar; ob 16. uri pa se bo na Homu začela velika gasilska veselica, na kateri bo igrat ansambel Storžič. Bled - Triglavski narodni park organizira jutri, v soboto, 7. avgusta. ob 19. uri Gorianski večer pri Pocarjevi domačiji v Zgornji Ra-dovni, kjer bodo nastopili mladi iz Gorij in Moški pevski zbor Gorjan-ski fantje. Bled - Od petka do nedelje bo v Zdraviliškem parku, od 10. ure dalje, potekal sejem domače in umetne obrti. Danes, v petek, 6. avgusta, ob 20.30 bo v Zdraviliškem parku nastopila škotska skupina The Tannahill Weavers. Jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 10. uri bo na Rožni ulici razglasitev najlepše urejene ulice v letu 2004. Člani PGD Milno vas vabijo na slovesnost ob 90-letnici društva. Po uradnem delu bo sledila zabava z ansamblom Karavanke. Poletni kulturni večer pri Pocarjevi domačiji v Radovni se bo začel ob 19. uri. Ob 20.30 bo v Zdraviliškem parku koncert v okviru 14. Okarina etno festivala Bled 2004. Irska skupina North Gregg pa bo v Zdraviliškem parku nastopila v nedeljo. 8. avgusta, ob 20.30. Ob 21. uri se bo v Bodeščah začel Večer na vasi, kjer bosta nastopila Dramska skupina Ribno in KD Viteza Gašperja Lambergarja. Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič * vabi na spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri ob spomeniku prvim padlim borcem pod Storžičem. Prevoz bo zagotovljen, in sicer bo odhod ob 8.30 in 9.15 (obračališče pri mostu). VodiŠka planina - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica - Izvršni odbor vabijo na vsakoletno srečanje na Vodiški planini - Jelovici pri Partizanskem domu. Srečanje bo jutri, v soboto, 7. avgusta, ob 11. uri. Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi člane na tradicionalni piknik, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri v Završnici. Avtobus bo iz zadnje avtobusne postaje na Hrušici odpeljal ob 9. uri in bo ustavljal na vseh postajah. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo v soboto, 14. avgusta, od 15. ure dalje v Bašlju (pri družini Rakovec). V primeru slabega vremena bo piknik 21. avgusta. Prijave sprejemajo poverjeniki ali v društveni pisarni 9. avgusta, ob 9.30. Radovljica - Prireditev Ta veseli dan ali skakalci igrajo odbojko bo na kopališču v Radovljici, In sicer v nedeljo. 8. avgusta, od 16. in Izleti 19. uro. Žrebanje vstopnic z lepimi nagradami pa bo ob 19. uri. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 14. avgusta, vzpon na Skutnik. Dodatne informacije in prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 po tel.: 531-55-44. Kranj - Planinci in pohodniki DU Kranj organizirajo v četrtek, 19. avgusta, planinski Izlet na Blegoš. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 7. uri izpred hotela Greina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede. 18. avgusta. Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira v torek. 17. avgusta, z odhodom ob 8. uri izpred društva, kolesarski izlet na relaciji: Kranj - Besnica -Njivice - Podnart - Kranj. V primem. slabega vremena se izlet prestavi na torek, 24. avgusta. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 19. avgusta. zanimiv popoldanski planinski izlet na Jerebikovec. Od-hod z osebnimi avtomobili izpred nakupovalnega centra Mercator bo ob 14. uri. Informacije in prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537, tatianahribar@siol.net. Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na fužinske planine. Pohod bo v sredo, 11. avgusta, z odhodom manjšega avtobusa ob 6. uri Iz Svetega Duha, s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 04/23-12-288, do petka, 6. avgusta. w Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabo svoje člane, da se udeležijo pohoda na Pristovški Storžič. Pohod bo v soboto, 7. avgusta, odhod Izpred društvene pisarne, ob 7. uri. S seboj vzemite osebno izkaznico. Tržič - Društvo upokojencev Tržič vabi na Izlet In srečanje: 14. avgusta - s koroškimi splavarji po Dravi in ogled znamenitosti ter 2. septembra - srečanje gorenjskih upokojencev v Kranjski Gori. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 14. avgusta, vzpon na Skutnik. Dodatne Informacije in prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 po tel.: 531-55-44. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabo svoje člane, da se udeležijo pohoda na Pristovški Storžič. Pohod bo v soboto, 7. avgusta, odhod Izpred društvene pisarne, ob 7. uri. S seboj vzemite osebno izkaznico. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet po Avstriji - Nockalm. Izlet bo 18. avgusta, odhod avtobusa bo ob 5.50 Iz Hotemaž in ob 6. uri iz Preddvora. Prijave sprejemajo poverjeniki ali v pisarni društva 9. avgusta, ob 9.30. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur organizira v sredo, 25. avgusta, planinski pohod iz Rateč na Peč in tromejo. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred Pošte v Šenčurju. Prijave sprejemajo poverjeniki, do 21. avgusta, v društvenih prostorih pa ob sredah, med 17. in 18. uro ali po tel.: 25-31-591, v večernih urah (do 21. ure). KRČNE ŽILE? Dr med Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 14. avgusta. zelo privlačen planinski izlet v Kamniško - Savinske Alpe - na Rinke, Skuto In Dolgi hrbet. Odhod z osebnimi vozili izpred hotela Grelna bo ob 4. uri. Tura ni primerna za vrtoglave in je namenjena izkušenim planincem. Število prijav je zaradi zahtevnosti Izleta omejeno na 16. Informacije in prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet z ogledom Bolnice Franje in Mosta na Soči. Izlet bo v torek, 10. avgusta, odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred hotela Grelna. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Žabnica, Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi na kopalni izlet v Izolo. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj^l In sicer v petek, 13. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6.30, kot običajno, iz vseh avtobusnih postaj. Dodatne Informacije in prijave sprejema Anka Hafner, tel.: 23-12-057, 031/375-244, in sicer do 10. avgusta, od 13. do 15. ure. Obvestila Škofja Loka - Na poziv Zavoda za transfuzijsko medicino Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka naproša krvodajalce/ke. da darujejo kri v posebni akciji, ki bo v torek, 10. avgusta. V Ljubljano bo organiziran prevoz, in sicer ob 6.30 Iz Avtobusne postaje Škofja Loka. Za skupni prevoz se prijavite po tel.: 04/51-21-462. Jesenice - Kinološko društvo Jesenice vas vabi na jesenski tečaj šolanja psov, ki bo Vponedeljek, 9. avgusta, ob 19. uri navadbišču v LIpcah (Blejska Dobrava 160). Dodatne informacije lahko dobite pri gospodu Pircu ali pokličite 041 /666-187. Razstave Mladinski servis Kranj, d.o.o.. Gregorčičeva ul. 8. Kran^ Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi danes, v petek. 6. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del slikarja Slavka Bohanca. Kranjska Gora - V hotelu Kompas v Kranjski Gori je na ogled prodajna razstava Umetniki za Karitas v Kranjski Gori - avgust 2004. Razstavljene so slike umetnikov iz likovne kolonije Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Izkupiček prodanih del bo namenjen ostarelim in bolnim, ki jih je prizadel zadnji potres. Možnost ogleda razstave je od 1. do 6. ter od 16. do 29. avgusta, med 16. in 17. uro. Bled - Ob 1000-letnici Bleda je Galerija Trg Bled odprla zgodovinsko razstavo naselij, noš in starih vi ■Ö 33 0) N TT O O (Q S 3 o O. I CO <0 o (D 3 O < (D to" o o o. •o v> o ^ a o u> fl> <0< o. o O) b> 01 p ro o o a u o' w ■o o (D 3 O O CD O O CO O fiT o (D O a 3 4 b) Ü1 CO N) cn -nJ o CO N) ro ro po Ol O) 0> ro (O CO ro (D •>1 b o < -D 3 s m r; O ^ O CÖ > B w« Q. 03 s ^ s: Ö) &> 3 0> o o 3 fi) N O S 5 0)( CD o 3 0) CD O o w fi) fi) •o o ta fi) 3 fi) g O 3 fl) "O I , N < B a' "5* < 3 O ^ C N( U" O 3 (D (fi (P o< 3 O 3 fi) O O a o| W'o< S t: g-s 2 3 s ® ¥ ^ o fn r (O Ui fi) TJ fi) 3 - fi) (fi ^ -g CD _ C0< N< ..o CD (fi <0 Q. --J ^ -O O w o ^ a < o < o< 3. O" o 03 = 1 ro o o (fi •a B cd' CO P J) ro.^ 00 o o. o o CO (fl< d ^ o CO 3 o CT CO (Q lo; S CD 9 - Ö5 ^ CO ■ rv. I O S O i. < -L o TO 0< o a. =: O O o •g, p o« o fi) (fi 7: (fi 03 Ö' ¥ • CD 3' 00 K 0° ro ^ o« ^ 9 P 13 CO CO ^ ro CD \ < CD a co< Ä CD C <. 3 ^ • • fl) O) O) -nI p ro CO o o CO ro o 0 1 o C/) TT <0 •a N fi) o< 3 (D < = i r* O N< 3 O (fi (O s- O o o- i" a CO 09 b o (O o S fi) CT o" O o i:8 N 3 O fi) (fi \ww.gorcnJskiglas.si I» t. i MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sreiio in !3.30. in za objavo v torek, v psitedeQ^ do I ' ' v ' DELOVNI CAS, in ponedeljka do petka 8i7.-t5.are. i APARTMA-PRIKOLICE Trogir - marina, oddamo 5 apartmajev, klima, TV, parkirišče, 30 m do morja. O 00385/21-889-361 Edi, 00385/98-98-34-759 gsm »Sizberi.« 8737 VRSAR - oddam vikend večji družini ali dvema manjšima od 10. avgusta dalje, 10.000 SIT/dan. S 040/743-432 ADRIA 450 3+2 starejši model, lepo ohranjena, baldahin in dokumenti, cena 250.000 SIT. IT 51-32-465 9359 Oddam več apartmajev v Umagu. ® 041/25-48-42 9368 Oddam opremljen apartma na otoku Krku. ® 031/309-764 9381 APARATI STROJI « Prodam komplet opremo za frizerski salon, ® 070/600-300 9278 VRTALNI STROJ - kladivo, baterijski vrtalni stroj, prodam. ® 59-63-268 9279 Enoredni SILOKOMBAJN Mengele z dro-bilcem ugodno prodam. Đ 041/503-476 9283 prodam. Molzni stroj Alfa Lava ® 041/503-776 9284 Prodam TRAKTORSKI OBRAČALNIK SIP 1650 za manjši traktor. S 57-20-135 9327 Za simbolično ceno prodam omarico s ku-halno ploščo in električni radiator. ® 23-25-823, 040/285-748 9336 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje 140 I, 6 predalov, cena 10.000 SIT Đ 23-25-823, 040/285-748 9337 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. 'S 041/878-494 9342 ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, 6 predalov, prodam, cena 15.000 SIT. ff 041/525-799 9348 Prodam nov KÜPPPERBUSCH ŠTEDILNIK In malo rabljeno küpperbusch peč. •Đ 202-50-63 9363 Prodam CISTERNO za gnojevko 3200 I, dobro ohranjeno. ® 25-61-649 9364 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP RK 165. -ff 041/264-009 9371 Prodam samonakladalno KOSILNICO z grebenom 100 cm, mizarsko poravnalko in hidravlično stiskalnico za mošt. Đ 031/202-639, 20-41-322 9377 Prodam trifazne ELEKT-ROMOTORJE različnih moči. W 070/220-701 9379 Prodam nov HLADILNIK za v omaro, ostalo po dogovoru. S 20-41-431 9385 GARAŽE Oddam GARAŽO v Kranju - Planina pri baroku. « 031/334-525. 04/23-52-570 k 9305 GARAŽO PRODAM Kranj - Vrečkova; prodamo garažo v garažni hiši v izmeri 12,20 m2 I. 1977, z elektriko in vodo v bližini za pranje avtomobila. Cena: 1.900.000 sit. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw/.svet-nepremicnine.si GLASBILA mOLAS' Prodam dobro ohranjen 100 let star KLAVIR znamke Proksch. TS 041 /624-480 9013 GR. MATERUUi Prodam suhe javorove, hruševe in smrekove DESKE, tr 041/965-112 9268 Prodam PLOHE, deske, smrekove, hrastove špirovce 5m 8m 24 kom. H 031/536-051 9272 Paroprepustno FOLIJO, strešno, sekundarna, 375 m2, prodam. Tt 031/353-243 Prodam 320 kg žične ograje pocinkane, deb. 2,8mm, trda žica 200 SIT/kg. n 58-62-641 9331 Prodam bukova DRVA, možna dostava in DESKE šir. od 8 do 15 cm za pod kritino. B 041/916-873 9344 Prodam 13 m3 SUHEGA LESA za brunarico 4x5 m. ® 040/399-463 9355 Ugodno prodam 1800 kom STREŠNIK domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizeni in energ^ko, d.d. kranj, bleiweisova 14 fa/..- 041/647-433 20 68 700 STANOVAPUE PRODAMO • Kranj, Planina I; 3S; VII. nadstr; izmere 83.8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; - Kranj, Zlato polje; dvosobno; pritličje; izmere 41,5 m2; starost 45 let; cena 14 mio SIT. STANOVANJE ODDAMO V NAJEM • Trboje, I. nadstropje v celoti, 160 m2; staro 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški; • Planina II., Rudija Papeža, novogradnja. 2 S z garažo, pritličje 63,5 m2, starost 1 mesec, cena 70.000 SIT + stroški. HIŠE - PRODAMO • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; • Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; • bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 39,5 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO • Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio SIT; POČITNIŠKI ODJEKT - PRODAMO • v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj, Planina III., v trgovskem centru Spar, 1. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SIT; • Kranj, blizu avtobusire postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT; • Kranjska Gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; • Kranj, Planina 1, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; • bližina Kranja (5 min.), gostinski lokal v obratovanju, velikosti 240 m2, na parceli 520 m2, zgrajen leta 1991, obnovljen v letu 2003, oprema po dogovoru, cena 40 mio SIT; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO • Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 9,7 mio SIT; (je v obratovanju). skladiščni prostori - proizvodne hale - PRODAMO • v Retečah - Škofje Loka. na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT; POSLOVNI ODJEKT - PRODAMO: • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM • Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT mesečno; • v bližini ceste Kranj • Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2. starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; PARCEU - PRODAMO • Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14,500 SIT/m2; - TupaHče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parcet; cena 20.300,00 SIT/m2. - Podreča. v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SIT m2. možna delitev na cca 3 X 630 m2, cena 21.500 SIT m2: - Krar^ Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreadski cerv ten cena 14.400.00 Srr/m2; VIKEND PARCEU - PRODAMO • Bistrica nad Tržičem. izmere 1.097 m2; cena 6.000,00 SIT/m2. ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZA60TAVUATA ZANESUlVOST IN USPEH. Bramac. rabljen vzidljiv štedilnik rosfrei. tr 204-65-77 9391 Prodam LESEN NADSREŠEK z bakreno kritino na vfnodnimi vrati. % 23-12-515 9397 HIŠE NAJAMEMO v najem vzamemo manjšo HIŠO, lahko starejša. Bled ali okolica (Rib'no, Zasip ...). tr 031/878-707 9303 RADOVLJICA Z okolico: za znano in zanesljivo stranko iščemo hišo za najem, okoli 200 m2, dnevna soba, kuhinja, 4 spalnice. 2 kopalnici, z opremo, najem za dalj časa. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 6. avgusta 2004 HISE ODDAMO KRANJ - Ćirće; oddamo hišo, 75 m2, adaptirano 2004, I. 1969, neopremljeno, parkirišče, garaža, 2 mesečna varščina. CENA: 72.000 SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si HIŠE PRODAMO Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo, novogradnjo v III. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. tt 514-60-52 »l9izberi.si 7569 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik prodamo stanovanjsko hišo. « 070/600-300 »3tzbefi.sl 9276 Kranj - Dnjiovka, vrstna hiša, 140 m2 BP + 60 m2 klet, urejen atrij + 250 m2 zemljišča, hiša komfortno urejena, stara 10 let, CK, vsi priključki, izredna ponudba 39 mio SIT, prodamo. LION KING, Detelova 3, K, tt 070/66-33-33 9313 Sr. Bitnje - spodnjo etažo hiše 160 m2 v vrtom in garažo prodam ali zamenjam za manjše stanovanje. B* 041 /219-886 »^IzbMi.si 9341 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem. O 040/537-387 »Sizberi.sJ 9378 bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; ATHU staHvan)d(a zadresa, lo.o. ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana 01/530 92 90, 041/329 179 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM. CENITVE KRANJ Planina 3, gars., 33,49 m2 + klet 5,42 m2 v 1. nadstropju, nizek urejen blok, I. 1985, z balkonom, lepa razporeditev z lepim razgledom, vsi priključki, opremljena, takoj vseljiva. Cena 13.200.000 SIT KFWJJ Drulovka, vrstna hiša pribl. 160 m2,1. 1999, K + P + M, lepo vzdrževana, priključki, dve kopalnici, kamin, lep ograjen atrij. Cena 40.300.000 SIT ŠKOFJA LOKA. 2ss 55,5 m2 + klet v 4. nadstr., 1. 1965, vsi priključki, delno adaptirano, cena 16.500.000 S\T KRANJ okolica. RADOVUICA kupimo stanovanje, 65-75 m2 v bloku do 20 let, do 21 mio Srr Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio srn_ bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 39,5 mio SIT; Kranj - Čirče. Stara je 10 let, ima 160 m2 tlorisa (K,P,M), prvotno je urejena za poslovne namene, sicer pa narejena kot stanovanjska hiša. Manjka ji fasada. Pred hišo so 3 parkirišča, okrog nje pa pas zelenice. Cena: 35 milj. Sit. Možnost je kupiti tudi sosednjo dvostanovanjsko hišo z 100 m2 tlorisa (K, P, M), staro 20 let, s katero je novejša hiša funkcionalno povezana. Celotna parcela meri: 600 m2. Cena za oba objekta pa je 80 milj Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Kranj, Gorenjesavska, stara 70 let, naknadno speljana centralna kurjava. Ima 100 m2 tlorisa (P+M). Hiša je v prvotnem stanju. Poleg stoji gospodarsko poslopje 40 m2. Objekta stojita na parceli 950 m2. Cena. 35 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Potoki - Žirovnica, star 60 let na stopničasti parceli 700 m2. Hiša ima 120 m2 stanovanjske površine (P+M) in polklet. Organizirana je kot dvostanovanjska hiša z dvema ločenima vhodoma. Zgornje stanovanje je adaptirano, v spodnjem so potrebne določene dodelave. Fasada je v prvotnem stanju. Pred hišo stoji zidana garaža. Cena: 17,5 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, wvw.inf-ing.si Planina pod Golico, Jesenice. Hiša je stara 20 let, ima 100 m2 stanovanjske površine (P+M). Stoji na večinoma ravni sončni parceli 1300 m2, katere V-del pokriva gozd. Hiša je primerna tudi kot bivalni vikend. Dostop je urejen. Cena je 18 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-tng.si KRIŽE; manjša pritlična hiša, 1. 1968, 75 m2, prenovljena I. 2001, vrt, drvarnica. CENA: 19 mio SIT SVET RE d.o.o,. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvi/w.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, očena vhoda, 1.1980, 140 m2, prevzem takoj. CENA: 33,6 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša. primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. CENA: 30 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000 , 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si VODICE: prodamo kvalitetno sodobno hišo, 9let, tloris 12xl0m, podkletena, cena 53 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 BITNJE - NOVOGRADNJA! stan. hiša v podaljšani IV. gradbeni fazi (dokončana brez kopalnic in finalnih tlakov), moderna pritlična hiša, v pritličju 80 m2 in v nadstropju isto, cena 37,5 mio SIT v 4. gr. fazi ali zgrajena v 3. gr. faza za 26,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 ŠENČUR: novo hiša v izmeri 14 x 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, cena = 59,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše. letnik 83, cena je 69,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRIŽE pri TRŽIČU: pritlična hiša, vel. 11.60 X 7.50 m, 1. 2000 obnovljena, parcela 220 m2. ni izdelano podstrešje, cena = 20,5 mio SIT, K 3 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 DRULOVKA: 13 let star vrstna hiša, na parceli 150 m2, vel. 65 m2 v eni staži, cena = 40 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 • v STRAZISCE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, 57. leta narejena hiša in I. 70 leta obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: stan. hiša z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd. , v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 IZOBRAŽEVANJE Prevajam iz francoščine in nemščine v slovenščino in obratno. Moj ® 01/51-71-116, cena je ugodna. Šori Miharel s.p., Vrščaje-va 10, Ljubljana MIHAELSORL@YA-HOO.COM 8156 V Cerkljah iščemo učitelja za poučevanje otroka igranja na klavirsko harmoniko, ff 041/912-914 9282 Kupim UČBENIKE za 1. letnik SŠ - veterinarski tehnik. S 51-31-695 9353 Kupim KNJIGE za prvi letnik srednje vzgojiteljske šole. ® 255-17-05 IZGUBLJENO v Virmašah se je izgubil tri mesece star siv tigrast MUC, sliši na ime Tačko. Najditelja prosimo, da pokliče ff 04/513-71-71, 040/66-56-20 9277 KOLESA Ugodno prodam DEKLIŠKO KOLO Calip-so na prestave. ® 25-65-410 9335 KUPIM KMETIJSKO ZEMUlSCE ali STARO HIŠO za nadomestno gradnjo kupim, ■ff 031/451-822 »3iiberi.si 6874 Kupim zazidljivo PARCELO na Gorenjskem od 8000 do 10.000 m2. ® 041/397-403 9183 Kupim 4 m3 BREZOVIH DRV- po možnosti razžaganih s prevozom v Šenčur. ® 25-15-890, 041/787-068 9295 Kupim CISTERNO za kurilno olje 1500-2000 I., Šenk, Poteče 20, Preddvor 9296 Kupim dobro ohranjen OTROŠKI TRAKTOR na pedala, ff 031/533-636 9338 LOKAL ODDAM v Oddam v najem odlično vpeljan lokal z odkupom inventarja v Bistrici pri Tržiču. ® 070/350-114 9310 Podjetje ROMA-TEX, d.o.o., odda v najem več poslovnih oz. proizvodnih prostorov v različnih velikosti in sicer po potrebi od velikosti 100 do 1000 m2 na lokaciji Industrijska cona na Loki pri Tržiču. Infonnacije na V 041/610-637 oz. 04/590^)4-17 9329 MOTORNA KOLESA Prodam ohranjen registriran MOPED APN 6 za 60.000 SIT W 041/757-012 9393 OBLAČILA Prodam žensko gorenjsko NARODNO NOŠO. ff 070/515-414 9400 Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. ® 041/515-867 Prodamo dnevno sveže rezano CVETJE GLADIOL in KUMARICE za vlaganje. Smo-lej. Luže 22 a, ® 253-65-65, 041/789-608 9294 Prodam FEFERONE za vlaganje. tP 040/336-326 9317 Na ekološki kmetiji prodam meso jagneti-ne in ovčje kože. v 533-11-64, 041/712-715 Prodam KUMARICE za vlaganje, ff 25-21-508 9351 Prodam domače hruševo ŽGANJE, ff 518-60-73 9354 Prodam KUMARICE za vlaganje, cena 300 SIT/kg. 'S 031/255-062 9356 Prodam zgodnji KROMPIR sorta marabe - njmeni, cena po dogovoru, ff 040/722-809 9362_ Prodam krmilni KROMPIR. "B 041/865-129 9369 KUMARICE za vlaganje prodam ® 041/500-860 9390 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR ff23-11-812 9399 PODARIM Oddam belo MUCKO staro 3 mesece Đ 041/382-225 9074 POSESTI PRIDELKI Prodam koruzo v zrnju in malo rabljen poljski kombajn za krompir. TT 041/820-487 9088 Lancovo, prodam večjo zazidljivo parcelo, možno tudi več manjših. ® 031/451-822 »3lzberi.si 6871 BITNJE - zazidljiva parcela 500 m2 ali 1000 m2, prodam. « 041/640-949 9146 Prodam delno zazidljivo PARCELO 1900 m2, cena6.000 SIT/m2. « 031/330-642 9386 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na vvww/.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PODUUBELJ: prodamo parcelo 1750 m2 , zazidljiva 1200m2, cena9.600 SIT/m2 za celoto. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/626 581_ VISOKO: prodamo zazidljivo parcelo, 500m2, cena 26400sit/m2. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 Ljubno - Praproše, 2986 m2, zazidljiva, na robu naselja, rahlo nagnjena proti jugu. Cena: 12,5 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvwv.inf-ing.si; Trboje, 603 m2, zazidljiva, ravna, sončna, na robu naselja. Cena: 14,5 riiilj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. vww.inf-ing.si Senično 1033 m2, zazidljiva, v hribu, voda, elektrika na parceli. Cena: 15 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si; Bled - Koritno, 600 m2, zazidljiva, ravna, sončna, na robu naselja z lepim razgledom. Cena: 13,2 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si; -Bled -Vintgar, 700 m2, zazidljiva, ravna, sončna. Cena: 14,2 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si; Bled - Mežakla, 2000 m2, nadomestna gradnja 2 x 160 m2 v sklopu triglavskega narodnega parka, mirna sončna parcela v gozdu. - Orientacijska cena je 25 milj. Sit. Možnost parcelacije. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Polica - Naklo, zazidljiva cca 1000 m2 v postopku parcelacije. Možna odmera 2 parcel. Cena za celoto: 19 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj; tel.: 04-236-2730,041 - 429-330, vi/ww.inf-ing.si; Naklo, 700 m2, zazidljiva z gradbenim dovoljenjem, na robu naselja pod avtocesto. Cena: 15 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si; Lancovo, Radovljica, 5000 m2. zazidljiva, ravna, sončna, možna parcelacija. Cena: 16.700 Sit/m2, za celoten odkup je cena nekaj nižja. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si; Zg. Bitnje, Kranj, 967 m2, zazidljiva, blizu ceste. Cena: 17,4 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, www.inf-ing.si; Radovljica. 1005 m2, zazidljiva, mirna lokacija, trikotne oblike, v zazidalnem načrtu. Cena: 21.7 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. wvw.inf-ing.si; -Šenčur, 2100 m2, zazidljiva, ravna, možnost nakupa v celoti ali po delih. Cena: 24.000,00 Sit/m2. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si; Koprivnik, Bohinjska Bistrica, 800 m2, zazidljiva s staro hišo (70 let) in gospodarskim poslopjem - 200 m2 tlorisa, Hiša stoji na odprtem terenu, rahlo v hribu. Cena: 26 milj.Sit. Možno je dokupiti še 2000 m2 zazidljive parcele v neposredni bližini. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si;_ Bled - Dobe, zazidljiva parcela 655 m2 + 1097 m2. Stojita na robu naselja na ravni sončni lokaciji. Cena: 48.000,00 Sit/m2; Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si KOMENDA: stavbna parcela 1.128 m2, cena » 26.240,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE: stavbno zemljišče 1.380 m2 za hišo, po 16.750,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 NAKLO pri KRANJU: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena = 14,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GORJE pri Bledu - zazidljivo zemljišče 412 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena = 10,3 mio SIT, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 BOHINJSKA BELA (smer Bled): zemljišče 1.263 m2, cena = 3,1 mio last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 RAZNO PRODAM Plastične SODE 130 1 za vodo ali za namakanje sadja prodam. ® 041/839-941 9208 Prodam PŠENICO za krmo, suhe smrekove plohe in deske colarice. ® 041/831-969 9367 Prodam ZAJCE za zakol in suha brezova DRVA'. O 252-13-16 9398 Prodam auto kadi, vhodna vrata, harmonika vrata in dvigalo, tt 515-55-90 9423 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK PENTIUM 233 MMX, 14" monitor, disketni pogon, CD rom..., cena 40.000 SIT O 031/279-681 9343 STANOVANJA ODDAMO Planina 2 - 2+2 sobno stanovanje, 95 m2, I. 1982, cena 84000 sit/mes; Planina 2 -dvosobno stanovanje 50 m2, novo, kuhinja, garaža, 84.000 sit/mes, Frast, d.o.o., Šuceva 27, 041/366 896 KRANJ - oddamo 1 G 28 m2 za 48.000,00 SlT/mes, oprema in stroji v kuhinji, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Kranjska Gora, STANOVANJE 45 m2, I. 04, CK, KTV, parkirišče, vrt, za minimalno eno leto. ® 040/833-566 9037 Oddam enosobno STANOVANJE v Pod-lubniku - Škofja Loka za daljši čas. •B 041/632-577 »Sizberi.d 9289 V najem oddam novo opremljeno GARSONJERO na Planini II. -ff 041/816-528 »$lzberi.si 9298 V Šenčuriu v hiši, oddam 3-sobno STANOVANJE cca 80 m2, s teraso, lepo opremljeno z gosp, stroji, vsa posoda, satelitska TV, pokrita garaža, možnost priklopa ADSL in svoj telefon. Cena 120.000 SIT z vsemr stroški (500 EUR), za družino z enim otrokom ali brez. S 041/378-067 po 16 uri »3lzberi.si 9309 V Radovljici oddam dvosobno STANOVANJE. 11031/628-662 Trboje, 1. nadstropje v celoti, 160 m2; staro 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški; Planina II., Rudija Papeža, novogradnja, 2 S z garažo, pritličje 63,5 m2, starost 1 mesec, cena 70.000 SIT + stroški. M a ^ s o NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE JS B H a S. STANOVANJA KUPIMO Kranj - kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje z balkonom za gotovino. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - nujno kupimo 2-3ss stanovanje za znano stranko z gotovino. FRAST. d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 KRANJ; za znane stranke KUPIMO stanovanja različnih velikosti!!! SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si KRANJ - okolica kupim enosobno STANO-VANJE.« 041/435-858 Najamem eno ali enoinpolsobno STANOVANJE za dobo najmanj dveh let, območje Radovljica, Kranj, Bled ali Lesce, predplačilo. ® 041/726-095 ' 9281 STAN. OPREMA Ugodno prodam NOVO KUHINJO. V 23-30-825. 031/504-642 9101 Prodam pohišWo za dnevni prostor, spalnico in kuhinjo, tt 031/559-570 9332 v Ugodno prodam novo visečo WC ŠKOLJKO in desko ter umivalnik in masko za umivalnik. ff 040/713-588 Prodam UMIVALNIK s podstavkom, bide s pipo, zelo lepo ohranjeno, cena 6.000 SIT. «031/641-868 9357 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO KOTNO GARNITURO trosed + kot + dva fotelja, cena 30.000 SIT n 514-67-38 9360 SPORT Prodam KANU dvosed.tt 040/607-256 9293 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p.. Senično 7, K, « 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKl, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDEI Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. ® 040/754-286 »^iiberi.« 7285 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni. « 041/561-838, Byty-qi-Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 7706 Inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, adaptacije starih in napeljava novih instalacij, popravila, odmaševanje odtokov, menjava in čiščenje bojierjev ter pip. ® 040/37-36-44, Gregor Kozamernik, s.p., Hraše 30a, Smlednik 8236 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, popust do 20 70.-3 01/565-32-32, 041/630-700 Roletarstvo Berčan, Mala vas 3a, 1000 Ljubljana 8459 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. S 580-60-26 GELD, d.0,0., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice 8804 Polaganje vseh vrst keramike, obnova kopalnic, oblaganje cokla, popravilo in postavitev krušnih peči. Đ 041/648-920, Git, d.o.o.. Lom 5, Tržič 9160 Splošna gradbena dela, ometi klasični, zidanje, fasade, kamnite in betonske škafe, polaganje tlakovcev. o 051/415-043, 051/415-044, Gradbenik Qarri in ostali d.n.o., T. Dežmana 10. Kranj 9174 04/2316-800 041/323-823 . d.o.o.. Sutna 93, Zabnica DOM STROJNI ESTRIHI PQUGANJE PARKETA IN PVC TUKQV Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pranih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, ff 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic &C0. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik 9191 / Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč? Ugodno in hitro. ® 041/570-957, Megamatrix, d.o.o.,, Staretova ul.39, Kranj 9265 MARMORNE RADIATORJE električne ugodno prodamo in montiramo. Informacije in naročila EL-TERM, d.o.o., Sarajevska ul. 5, Maribor, ff 02/426-01-51 ali 041/639-146 RTV - servis za vse tipe TV, videorekorder-jev, stolpov in DVD. Odkup rabljenih TV! Traven Albin, s.p., Bleiweisova 2, Kranj. n 202-20-04 9395 STANOVANJA PRODAMO Kranj, Planina II, nasproti Špara. 4-sobno 97 m2 + balkon, zidana klet, 2. nadstropje, SV, mirna lega, odlična razporeditev, staro cca 19 let, izredna ponudba, 23,9 mio SIT, prodamo. LION KING, d.o.o., Detelova 3, Kranj. IT 070/66-33-33 Preddvor - center, enosobno 45 m2 + 4 m2 balkon, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče 13,8 mio SIT prodamo. LION KING, d.o.o., Detelova 3. Kranj, « 070/66-33-33 STROJNO IZDELOVANJE ostrih ov Klemene, Pokopališka Ul, Maklo tel.: 04/25 718-13 04^1/632^04^7 Klemene I hulituir s,p. Preddvor - center, trisobno 80 m2, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče. 16.8 mio SIT, prodamo. LION KING, d.o.o., Detelova 3, Kranj, ® 070/66-33-33 9315 Kranj, Planina II., 1. nad./7, 39 m2 -eno-sobno z zastekljenim balkonom. Staro 20 let, lepo ohranjeno. Možnost takojšnjega prepisa, vselitev pa spomladi 2005. Novi astnik prevzame do takrat najemnika. Cena: 12 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si Kranj, Vodovodni stolp, 76 m2 - 3-sobno, visoko pritličje, staro 42 let, ohranjeno v prvotnem stanju. Cena: 20 milj. Sit. Oglaševalec: INF-lNG d.o.o,, Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Kranj, Planina 111, 3-sobno 84 m2, staro 18 let, 3/3 - polmansarda. Cena: 20 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Milje: prodamo etažo hiše, 3ss, 90 m2, adaptirano 2002, cena 23 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198, RADOVUICA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. PVC okna-vrata tel: 04/2344 580,040/212 155 KaJinškova ul. 6, Kranj tkKgOf CetBT S^ lAO/v vv- s/ Cenavavgustu/m2: 371.077 SIT, virtualni ogled na viww.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, garaža. vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarieva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spa-nici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev takoj. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, wvi/w.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si RADOVUICA: 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna, soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v avgu-stu/m2: 371.077 SIT, foto in tlorisi na vi/vw.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarieva 1, 04 537 45 15, vww.alp-dom.si ŠKOFJA LOKA - center; trisobno, 86 m2, meščanska hiša z oboki, ločena kopalnica in wc, CK, garaža. CENA: 25,8 mio oz, po dogovoru. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 0^00, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si KRANJ - Šoriijevo naselje; 51,53 m2, dvosobno stanovanje v stolpnici, I, 1970, 4. nadstropje, SZ lega, ZK. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si a KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976, 92,6 m2, dva balkona, KTV, tel., 9. nadst., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera, 18 m2. I. 1979, 13. nadstropje, opremljena, vseljivo takoj, souporaba terase, parkirišče, klet, ZK. CENA: 6,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PODNART; 42 m2. enosobno, urejeno, v vasi, balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsobno stanovanje. CK, brez balkona, kabinet, ZK. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o,, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena - 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051 320 700__ KRANJ; NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu 2004 zgrajeno 8 stan, enot v hiši petek, 6. avgusta 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. » ^ oglasi, označeni s to Ikono, so. objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d.O.o., Zoiso\/a i, Kranj Z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti -1 SS z atrijem 40,40 m2 za 15,70 mio SIT, 2 enoti -1 SS v 1. nad. 46,35 m2 za 18,00 mio SIT, 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31.50 mio Srr, 2 enoti - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,20 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, lastK3KERNd.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ: stanovanje v 1. nadstropju hiše 76 m, klet 23 m2 in podstreha 58 m2,1. 1912, ni obnovljeno, cena = 18,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Krani, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ: mestno jedro 1 SS 41,52 m2 v 2. nadstropju, obnova 1990, cena = 8,0 mlo SI, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ: Planina 3, 2 SS 62,10 m2 v 3. nadstropju, cena = 17,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53.051 320 700 POSL. PROSTORE PRODAMO RADOVUICA: 23,52 m2, I. 1990, pritlič-je, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, znižano, prodamo ali oddamo. Cena: 7600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v avgustu/m2: 410.410 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49m2, na 1184m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR, Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI, Šolska ulica 6, zgrajen 1959, v izmeri 610,79m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR, pripadajoče zemljišče veliko 2153m2, prodajna cena: 173.618,00 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 ;Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO,ALI ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI, Hrušica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO ALI ODDAMO triplex garažo št. 68 na JESENICAH, Titova cesta, zgrajena 1971, v izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR, cena najema: 4 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 KRANJ: prodano poslovni objekt, obnovljen I. 90, vel. 353 m2 v pritličju objekta, parcela 1.914 m2, cena je 50,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 GOLNIK (bližina): gostinski objekt 250 m2 z dvema stanovanjema v izmeri 150 m2 na parceli 950 m2 prodamo za 65,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 STRAŽIŠČE: poslovni prostor (trgovina) v izmeri 207 m2, na parceli 440 m2, obnov-jeno leta 2001, se prodaja za 70,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ODDAMO poslovni prostor v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, zgrajen-1977, površine 50m2 in kleti površine 114m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2, cena najema kleti: 3 EUR/m2 , Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, te-lefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJI loki, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27m2, cena najema: 6 EUR/m2 , Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77__ ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16, prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06m2, v tretjem nadstropju 95,92 m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, prenovljen 2003, v izmeri 26,30m2, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 _ 'W . I . , ■ ■ I ■ ODDAMO poslovne prostore na JESENICAH, Cesta maršala Tita 8, prenovljene 1982, v 1. nadstropju 130,00m2, v mansardi 130m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77_ ODDAMO poslovna prostora - lokala v CERKLJAH, Trg Davorina Jenka 10, obnovljena 1989, površine 48,60m2 in 50,80m2, cena najema 10 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, % 04/208-44-77 POSLOVNI STIKI AH iš68t» kr^ eotovieski. avtiaiK^lskl, bi stansvaijsU äo 15 tel !Ni ugrntid obresW imri. za ^peslein ter i^i^t^ce, tu^ pod iifro 09. MožiKist i^emi^ dobsdla ilo 50 % tsr irtieKa iotgov, star Mit lA ovira. Po žegi (»litefiH) laiii na tfom. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560. -991. NUMERO UNO T^m z mrtar niml raziii l&toyec s.p., Miiiska uL 22. 2000. Maribor, TOVORNA VOZILA TAM 130 T 11, 1.94, 340.000 km, samo-nakladalnik. Ogled po 14. uri. ff 04/502-35-00 VIKENDI v Beli krajini prodam dvojčka, cena 3,5 mio SIT. % 031 /243-797 9287 < VIKEND PRODAM - Bistrica nad Tržičem, izmere 1.097 m2; cena 6.000,00 SIT/m2. VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. tt 031/770-833 6328 Nudimo takojšnji gotovinski odkup rabljenih vozil od I. 97 dalje, www.rondo-trade.si. B- 041/942-912 Rondo Trade, d.o.o., Kidričeva C. 51, Šk. Loka 8506 Odkup - prodaja - prepisi rabljenih vozil -gotovinsko plačilo. % 23-23-298, 041/773-772, Mepax, d.o.o. VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje. Plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, d.o.o.. Partizanska 1, Škof-ja Loka {bivša vojašnica), ff 51-34-148, 041 /632-577, adria. avto@siol.net, www. raziskovalec. com/adriaavto 7673 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo, ff 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska cesta 34, Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 I, allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno, deljiva klop, 170.000 SIT ® 041/704-219 Jure » 3 lzberi.sl 7838 Prodam R4, I. 89, cena 60.000 SIT. ff 041/860-975 »3iii>eri.«i 9264 Prodam HONDO civic 1.4, I. 98, 1 registracija 99. prevoženih 86.000 km. 2.lastnica, redno servisirana, servisna knjiga. « 041/538-420 »3iii«ri.ti 9276 U\NCIA DEDRA 1.6 I. 90, registriran, strešno okno, solidno ohranjen, prodam za 230.000 SIT. « 040/72-56-46 »3lzlwri.«l 9285 KATRCO PRODAM. Lepo ohranjeno in vzdrževano, I. 92, tehnično brezhibno in potrjeno do 9/2005 za 150.000 SIT. tP 04/595-72-01 »3ui»ri^ VW GOLF IV 1.9 TDi, 90 KM, I. 98, klima in ostala oprema, ugodno, tt 041/398-574 Prodam zelo lepo ohranjeno Z 101 I. 90, 70.000 km. V 041/816-528 SET TOLEDO 1.9 TDi, I. 04, klima ABS, alu platišča, kredit na položnice. IT 041/543-876 »3i2beri.ti 9311 Prodam hladilnik s skrinjo Gorenje in 200 zamrzovalno skrinjo ter R5 I. 91. dobro ohranjen. tP 040/602-854 FORD FIESTA 1.1,1. 93, reg do 7/05, od-ična, 114.000 km, prodam 340.000. Đ 041/819-642 »3irberi.d 9318 KiA GARENS 1.8 LS, I. 00, 69.700 km, klima, ABS, 2x air bag, radio, vlečna kljuka, kovinska b., nove pnevmatike, cena ■185.000 SIT W 040/396-527 »3uberi.ri 9323 GOLF diesel, I. 96, bel, 3 vrata, 134000 km, 1. lastnik, nove gume, radio, DCZ, elek. stekla, euro kljuka, nikoli karamboli-ran, cena 1.150.000 SIT. ® 051/400-959 9325 Prodam FORD ESCORT 1.6, 16V, I. 97, cena 800.000 SIT. O 041/711-026 » 3 lzberi.sl 9347 JUGO 45 I. 87, 63.000 km, reg., neka-ramboliran, 2. lastnica, 4 platišča z zimskimi gumami prodam, 80.000 SIT - zadnja cena. ff 040/72-56-46 »^izberi.^ 9350 Prodam R CLIO extreme, 1.4, 16V, I. 02, 40.000 km, klima, potovalni računalnik. Đ 070/283-616 »3izi»ri.»i 9361 Prodam MEGANE SCENIC 1.6, 16V, I. 02, prva registracija 03, 31.000 km. O 031/545-218 »iSizberi.ri 9396 AUDI A4 1.8 karavan, I. 98, nov, kupljen v Sloveniji, vsa oprema razen usnja, neka-ramboliran, servisna knjiga, izredno ohranjen, zelo ugodno, možnost kredita. QflNTflR Bratov Ptaorotnik 10. -1202 Naklo Tel/Fax; 04,'257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AWOMOBILSKIH • BLAŽILCEV '«ri-si 9321 Za redno delo zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO v Penzionu Zaplata, Tupaliče 2, Preddvor, ff 255-62-50 Delo dobi picopek z izkušnjami, ff 031/833-500, Kristane Damjana, s.p., Stnjževo 3a, Kranj 9333 9 Zaposlimo SIVIUO za šivanje sobnih copat, delo izmenično, ff 031/30-96-96, Naveršnik Monika, s.p., Cankarjeva 16, Kranj Zaposlimo STROJNIKA gradbene mehanizacije z vozniškim izpitom C in E kategorije. Vogoprom, d.o.o., Brode 20, Škofja Loka, ff 04/51-84-100 9389 Zaposlimo VOZNIKA kombija iz Škofje Loke. Zoo Hoby Škofja Loka, d.o.o., Sv. Duh 101, Škofja Loka, ff 041/724-135 ZAPOSLITEV IŠČE Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE: pomoč pri popravnih izpitih, ff 040/381-295 8993 Delo išče inženir - inštruktor matematike, fizike, pridem na dom - Gorenjska, ff 202-65-32 9376 Narodni ONE MAN BAND išče delo, igram na obletnicah, porokah, ff 031/582-457, 25-22-152 9382 Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE priprava na popravne Izpite in maturo. ff 070/812-053 9394 kg. ff 041/980-371 9271 ŽIVALI JAGENČKE mesnate 3-4 mesece stare, zaklane ali žive ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, ff 595-60-80,041/747-623 9008 ^ PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. ff 041/724-144 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 tedne. Soklič, Selo 22, ff 576-76-30 9273 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. ff 57-25-015 9274 Prodam BIKA cca 600 kg in kravo simentalko s teletom. ff 041/571-150 9286 Prodam dve TELIČKI simentalki stari tri tedne, ff 041/643-949 9290 Rjave JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Globočnik ff 041 /644-221, 25-91-358 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in ČB bikca starega 1 teden, ff 041/692-722 9300 Prodam dve KOZI in podarim morske prašičke. ff 59-58-796 9301 Rjave JARKICE in bele piščance za dopi-tanje prodam.Stanonik, Log 9, ff 51-85-546 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni, cena 650 SIT/kg. ff 041/509-467 9324 PSIČKA z rodovnikom, črna prinašalka, cena 30.000 SIT, stara 3 mesece, ff 595-77-14, 031/817-483 9334 Prodam očiščene purane, dostava na dom. ff 040/239-365 9339 Prodam očiščene domače PURANE. Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialDi regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE SK ,•.•! VA- gorenj s ka^te vi vji ■SS: m ' • s- iS' • X.' ».iS-' m m mM .«N< mm: ■mfi^ ■M- 24 ur rti? dan odd&jamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA v V'os dan VIDEOSTRANi vsak v^er GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajaimo zanimiv,domač» pesier, pozitiven In nanaslien TV program Snemamo v TV studiu, v Vaši občim, v V^šl KS ali celo pri doma v teW6B ur»dn»tvo: 04 ? 23311 59 Zsto nm pokličits in nmočU^ I ' te}9f•. -I« /», • t* • *< • <• ^ M>> .< • I..«.«a « fftj A< i ,1, • ^ r^r.ijmtir iiffl I. »•• >1 .riT^ .-v r^xft- Gorenje TV sprejemnik TV 72 FSCV E10 (N oc CO O N E 03 N "O CO T5 CO U) gorenjski glas na suhih tleh rastoča trnata rastuna oprava gostilničar. 6irt rafko irgouč naša bivša roko-metašica (jasna) gorenjski glas mestni predel hamburga danski velemojster (bent) letni gozdni posek špela rozin pritok save v kranju 17 naš nogometaš (a. č.) 13 pomladni mesec 8 20 gizdaun pousko stranišče idruski tekstilni izdelek homerjeva pesnitev oeneju rnska etftv new yorku gorenjski glas telesna strast kravji glas enojnik, 0rk3inal nočni lokals plesnimi točkami ata (narečno) sestavil: f. kalan AZIJEC naša nekdanja himna japonska nabiralka biserov vožnja po snegu s smučmi 21 mavrah pred leti popularna norv. pop skupina 16 umetna talna podlaga hoja v spanju 6 nehoten, boleč gib mišk:e turški veukaš jadranski polotok biser lastnost temačnega staro mesto v istri 2 neimenovana oseba ustnost duhoviteg/^ abrahamova žena tolpa, drhal 11 fina, lahka tkanina kilogram letovišče pri reki iberski polotok desni prftok volge pripadnik sasov delež družabnika prav-uično število skupina dveh oseb naša pesnica (n. m.) morala površina, po kateri hodimo 15 nogome-taškarič starejši citroenov avto altona, frantar, latrina, lunatizem, žičar antikvar pasja koča čisto premoženje 18 sestav več aparatov gl mesto rS grcue 9 mogočna gora oto pestner perje pri repi del stanovanja mesto v makedonul 22 načrt, osnutek osvežilna puača 5 egipčanski sveti bik ličinka hrošča pokauce 12 REKA V ŠPANUl ALE: VALU guvno mesto italije tv režiser (anton) robert taylor hugo rahner 1 sredozemska okrasna rastuna predel v mariboru hrvaški otok del obraza polopica z madagaskarja trma 3 grobo domače sukno igralka -rina kuni podobna žfval naš pisec (janko) stik glave s trupom del tedna REKA V ROMUNUl simbol za rutenu 14 ime igralke nielsen 19 karl fritsch nekdanja damska soba 23 1 7 4 krdelo, trop 13 ogrlica iz koral konec polotoka (manjš.) našaalpi-nistka (marua) 2 3 8 9 14 19 20 15 10 4 5 O 11 16 17 21 22 23 6 12 18 Petek, 6. avgusta 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN ZAHVALA V 36. letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš ROB ERT S KRJANEC iz Senicnega pri Trzicu Iskreno se Vam zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, za podaijeno cvetje in sveČe. Posebna zahvala gre Kliničnemu centru Ljubljana, posebej dr. Jerebu, dr. Pretnaiju in dr. Turelu, ter vsem zaposlenim, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob strani. Hvala tudi dr. Peharčevi, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem. Planinskemu društvu Križe, še posebej pa Slovanski vojski. Hvala tudi pevcem Vedrina in župnikoma g. Grojzdku in g. Jakopiču. Hvala vsem, ki sta ga imeli radi in ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ROBERT- ohranili te bomo v trajnem in lepem spominu. VSI NJEGOVI Senično, Poljče, Križe ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast in ata MARJAN DAGARIN Z Orehka I * 4 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sedanjim in bivšin? sodelavcem Merkuija in sosedom za ustne in pisne besede sožalja, za podaijeno cvetje, sveče in darove. Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik, pa-tronažni sestri Mariji Eržen, sosedi Tadeji Suhadolnik in dr. Valeriji Zu pane - Vipotnik. Hvala tudi gospodu župniku Ivancu in vsem, ki ste ga tako množično pospremili k večnemu počitku. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala. Žena Ana, hči Marija in sin Marko z družino V SPOMIN v Ze deset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine dan, ne mine noč, da z nami nisi ti navzoč. JOŽE KRISTANC Berta z družino Pretrga nit življenja se prehitro, svetloba iznenada potemni, bolečina zaobjame dušo, a spomin v srcih še živi. ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽEFA PUC KA se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za zdravljenje in nego, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste darovali sveče, se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot. Se posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste upoštevali našo željo in namesto cvetja darovali denar bolnišnici Golnik. Žalujoči domači Praše, 31. julija 2004 v Življenje celo si garal, za dom si se žrtvoval. Sledi ostale so povsod, dela tvojih skrbnih rok. V SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče IGNACIJ KRZISNIK 31.07-1913-06.08.2003 • •• Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem zadnjem domu, se prisrčno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu naše drage / KLARE OGOREVC JENKO dipl. profesorice likovnih umetnosti, iz Podlubnika Z bolečino v srcu smo jo v družinskem krogu pospremili na njeni zadnji poti v petek, 30. julija, na pokopališče v Lipici. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom iz Podlubnika, dragim prijateljem in umet- v nikom iz Škofje Loke za vse, kar so darovali, za cvetje, sveče, tolažilne v besede m sočustvovanje. Se posebej se zahvaljujemo gospodu župniku dr. Alojzu Snoju iz Stare Loke za lepo opravljeni cerkveni obred. Žalujoči: mama Berta, sin Matej in Robert ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta VERONIKA B RELIH roj. Primožič iz Suhe 33 pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in vašČanom, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev. Zahvaljujemo se osebju ZD Skofja Loka, g. župniku Janezu Zupancu in g. Gregorju Lavrincu za maŠno daritev in pogrebni obred, podjetju Akris in pevcem. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. VSI NJENI Škofj a Loka, Vaše, Borovce OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl ALOJZ BRZUHALSKI pismonoša na pošti Podnart Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 6. avgusta 2004, ob 16. uri > na pokopališču Ovsiše pri Podnartu. Ohranili ga bomo v tajnem spominu Delavci PoŠte Slovenye, PE Kranj V življenju so pomembne samo sledi ljubezni, ki jih pustimo za seboj, ko odidemo. ZAHVALA Ob s;niti naše ljube mamice in stare mame ŠTEFKE POTOČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, borcem, znancem in sosedom, ki ste ji darovali cvetje in sveče, nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi ZB Begunje, ostalim borcem ter nosilcem žare in odlikovanj. Zahvala pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, trobentaču gospodu Pangeršiču za ganljivo zaigrano Tišino in pogrebni službi Akris. Prisrčna hvala gospe Vidi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo izrekamo gasilcem PD Podgora in praporščakom, ki sojo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala. Draga mamica, ohranili Te bomo v trajnem in lepem spominu. Hčerke Tatjana, Jelka, Erna z družinami in ostalo sorodstvo Tržič, ljubUana, 27. julya 2004 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, praded, tast in stric ANTON KOVACIC Rntkov ata z Ljubljanske c.7, Škofja Loka Ob boleči izgubi se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem ter mesariji Štajnbirt za ustne in pisne besede sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in darove. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Zupancu iz Suhe ter g. župniku Kovačiču, pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu Akris. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter vsem, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih stresa stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sinova Miha in Peter z družinama, hčerki Ireni in Darja z družinama, brat Jože, vnuki, vnukii^je, pravnuk, nečaki in nečakii\je ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si Hi je ** f I- ZTuu • y , •• tif t i J'-' -J » VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo SOkO '■-k * ^200«. AQMSlim-« «hot». «M ^Wtew^lrtw rad 10 M* PETEK od 14 °C do 27 °C SOBOTA pd 14 do 26 NEDEUA od 14 °C do 25 °C Danes, jutri in v nedeljo bo dopoldne razmeroma sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami ali nevihtami. Jutranje temperature bodo od 12 do 16, najvišje dnevne pa od 24 do 28 stopinj Celzija. Tako slikovito se je izrazil Stanislav Kogovšek iz Sovre pri Žireh, ki mu je nedeljsko neurje s točo poškodovalo strešnike, sadno drevje, krmo, travnike in okenske rolete. Neurje je pustošilo v ozkem pasu vse od Bohii\ja, Davče, preko Blegoša na Hotavlje, Trebijo, Žirovski vrh in v Žiri. Nastale škode pristojni še niso ocenili, največ pa je je na cestah, poljščinah, avtomobilih, domačih sadovnjakih in hišah zasebnikov. "Precej škode smo zabeležili na makadamskih in gozdnih cestah, saj je gramoz in zemljo kar odneslo, še več škode so po dosedanjih informacijah utrpeli kmetje in lastniki avtomobilov," nam je povedal gorenjeva-ški župan Jože Bogataj. Zagotavlja, da bo ureditev cest in komunale njihova prioriteta, za pomoč pri večjih škodah zasebnikov pa bo odločal občinski svet. Na Hotavljah je toča močno oklestila pridelek koruze kmeta Franca Cadeža z domačije Pr' Kumru, kjer imajo 40 glav živine: "Ravno sem prišel domov, bilo je vse črno. Usula se je toča, velika kot oreh in še večji ploščati kosi. Pridelek koruze je uničen, še huje pa naj bi bilo v ČabraČah. Vse je bilo belo od toče." V Sovri pri Žireh je toča pustošila po krompirju in koruzi Peter Božnar iz Podgore se spominja, da je v nedeljo okoli 20. ure zmanjkalo elektrike: "Po strehi je treskalo, nakar je počilo prvo od treh strešnih stekel. Naenkrat je bilo v kuhinji polno vode." Druge škode zaenkrat niso odkrili, le pesek, ki ga imajo pripravljenega za zimsko posipanje, je odplavilo po cesti navzdol. Na Trebiji in v Žirovskem vrhu je toča poškodovala tudi precej avtomobilov in razbila nekaj vetrobranskih stekel. V Žireh škode še niso natančno ocenili, samo za popravilo cest bo šlo do pet milijonov tolarjev. "Poškodovane so predvsem rolete, avtomobili, okenska stekla, tudi strehe so poškodovane. Veliko škode je tudi na vrtovih in kmetijah, našega občana pa je v avtomobilu zasul plaz," nam je stanje v občini opisal tajnik Andrej Poljanšek. V Rakulku se je Nadi Novak na streho podrla bližnja smre- ka: "Ravno sem zaprla okno, ko je grozno počilo. Mislila sem, da je potres. Smreka se je preko vrtne ute naslonila na telefonski in električni kabel ter streho. Na smrt me je bilo strah." Pri Novakovih so: do našega obiska smreko že odstranili, drugi dve smreki na vrtu pa bodo v kratkem požagali. Pri Stanislavu Kogovšku, po domaČe Pr' Trevnu, iz Sovre je voda naredila ogromno Škode predvsem na senenih balah. Toča jih je namreč preluknjala, vlaga pa lahko krmo pošteno uniči. Tako pri njem kot pri sosednji kmetiji Pr' Jureč je bilo največ škode na koruzi in krompirju. "Največ škode je na balah, saj so vse preluknjane in na poljščinah. Razneslo nam je tudi nekaj steklenih ploŠČ s streh novega hleva," nam je povedal Franci Jurca. V občini Železniki je največ škode povzročil zemeljski plaz med Davškim mostom in Davčo, nekaj časa je bila zaradi podrtega drevja zaprta tudi cesta Soriška planina - Podrošt. Boštjan Bogataj Luca Turisti niso zapravljivi Na Bledu smo preverjali, kakšne spominke kupujejo turisti. Izkazalo se je, da so ti iz leta v leto mai\j zaprav^ivi. To so nam potrdili tudi v nekaterih gorejskih turističnih društvih. Večinoma se odločajo za manjše nakupe vredne tisoč, največ dva tisoč tolarjev. Le Angleži, katerih obisk se je občutno povečal od uvedbe poceni letalskih prevozov z Easyjetom, kupujejo dražje spominke. Luca Bellinello, Italija: "Ne moreva se odločiti, ker je izbira tako velika. Ne zdi se nama drago. Zaenkrat sva kupila nekaj dišečih posušenih rož, za kar sva plačala malo manj kot tisoč tolarjev. Go- t tovo bova kupila še kaj. Koliko sva pripravljena zapraviti? Odvisno od izdelka. S Saro ponavadi ■ kupujeva manjše stvari." Hazel Blackmore, Anglija: "Z možem Arthur-jem sva kupila glasbeno skrinjico z motivom Bleda, ki je stala šest tisoč tolarjev. To se nama ne zdi drago, glede na to, kaj sva dobila za ta denar. Eni hčerki sva kupila zapestnico za štiri tisoč tolarjev, za ostali dVe hčerki pa nameravava kupiti nahrbtnika. Imava že izbrane, eden stane 3.500 tolarjev. Verjetno bova kupila še kaj drugega." Cristina Mattivi, Italija: "Ravno sem prišla na Bled, tako da si še nisem imela časa ogledati, kaj vse ponujajo. Slišala sem, da imajo tu veliko lepih izdelkov- iz stekla. Veijetno si bom kupila kozarce za vino. Zaenkrat sem kupila okrasne zvončke, ki se obesijo na strop. Zanje sem odštela malo manj kot dva tisočj)etsto tolarjev. Koliko sem pripravljena odšteti? Ce mi je neka stvar všeč, se na ceno sploh ne oziram. Drugače pa si skoraj vedno kupim kakšen spominek." Milenko Petrovič, Maribor: "Na Bled sem prišel z družino samo za en dan, tako da ne bom kupil nič posebnega, samo kakšno kartico. Ponavadi kupujem manjše stvari. S sabo imam fotoaparat, tako da bomo imeli fotografije za spomin. Kadar pa se odpravim v bolj oddaljene kraje, si privoščim kaj dražjega, na primer največ za 50 evrov." Milenko Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Hazel Cristina Keltski melos za Okarino Bled - Leto je naokrog in na Bled se spet vraČa Okarina etno festival, letos že v štirinajsti izdaji. Tudi tokrat, v petek, soboto in nedeljo, bo, tako kot smo bili vajeni v prvih letih, festival potekal v Zdraviliškem parku, v primeru dežja pa seveda v varnem zavetju Festivalne dvorane. Umetniški vodja festivala Leo Ličof je letos v goste povabil štiri skupine oziroma izvajalce iz Škotske, Irske in Nove Zelandije. Uvodni koncert danes zvečer ob 20.30 bo pripadel škotski skupini The Tannahil Weavers, ki se bo predstavila s tradicionalno keltsko glasbo, njihov repertoar pa obsega od ognjevitih instrumentalnih in krajevnih pesmi do izvirnih balad in nežnih uspavank. V soboto je organizator združil dva koncerta, odličen irski duo, v katerem muzicirala Frankie Lane in Paul Kelly, prvi kitarist in drugi mojster gosli in mandoline, nato pa še novozelandsko-škotska zasedba Manuhiri, Jordan in Hunter, ki v svojem glasbenem izrazu združuje ritme Tihega oceana in harmonije keltskih zvočnih pokrajin. Okarino bo v nedeljo zaključila irska skupina North Creeg, ki slovi po veselih in živahnih nastopih, s katerimi navdušujejo občinstvo doma in po svetu. In da ne pozabim, kadar je glasba v Zdraviliškem parku, vstopnine ni. Igor Kavčič Gorenr^i gUs <1 o o ZcH^a 1 Kfün* iZDePLSI VMsiovmsid portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. pd lU PO4Uti|0 974 fm0/w M^mtu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si ^ NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Crn oblak nad vremensko postajo ( Pristojno ministrstvo zagotavlja, da meteorološka postaja na Kredarici ostaja. Ekipa opazovalcev bo verjetno manjša, Kredarica, Ljubljana - Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je pred nedavnim poslal v javnost pismo, ki ga je naslovil na ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Zaradi informacije, da nameravajo ukiniti meteorološko, postajo na Kredarici, je prosil ministra Janeza Kopača, naj to prepreči. Ministrstvo je javno odgovorilo, da nihče ne ukinja omenjene meteorološke postaje in je tudi ne nadomešča z avtomatsko. Glede na to pojasnilo, naj bi bilo vse lepo in prav. "Govorice o ukinjanju postaje, ki se pojavljajo najmanj pet let, smo zaposleni vzeli resno. Ob vsaki zamenjavi direktorja Agencije RS za okolje smo vedno znova dokazovali, kaj delamo na Kredarici in kako pomembno je to delo. Ob izgovorih na pomanjkanje denarja in zmanjševanje vloge klasičnih meritev so poudarjali, daje ekipa opazovalcev prevelika. Sam trdim, da na Kredarici potrebujemo Šest zaposlenih, ki se menjamo v dežurnih parih načeloma na vsakih deset dni. Dvojica dela 24 ur dnevno. Opazovanje vremena je le tretjina vsega dela. Več je vzdrževanja agregata za elektriko, sončnih celic, vetrnice in drugih naprav. V Triglavskem domu ni niti električne vtičnice niti vodne pipe; za energijo in vodo moramo skrbeti sami. Razen tega je kup pomembnih opravil za posameznike in organizacije. Gornike seznanjamo s trenutnimi vremenskimi razmerami in pogoji v gorah, svetujemo primerne smeri vzpona glede na prehodnost poti, obveščamo o zasedenosti postojank in podobno. Sodelujemo s PD Ljubljana - Matica, upravo TNP, Slovensko vojsko. Letalsko enoto policije in drugimi. Na pomoč priskočimo ob gorskih nesrečah in požarih v gorah. Geografskemu inštitutu pomagamo pri meritvah ledenika, vključujemo pa se tudi v ekološke akcije. Morda se to komu zdi bahanje, a v resnici nam dela ne zmanjka. Dolga leta smo gradili ekipo, ki je zanesljiva. V njej so poleg mene Jernej in Janez Gartner, Franc Zupančič, njegov sin Beno in moj sin Andrej, ki je najmlajši od vseh. Jernej in Franc sta že izpolnila pogoje za upokojitev, a vztrajata, ker ni zagotovila za njuno nadomestitev," je povedal Janko Rekar, ki vodi meteorološko postajo že 36 let. Janko Rekar, vodja opazovalcev. Foto: M. K., Slovenske novice Postaji naj pomagajo drugi Nad delom meteorološke postaje Kredarica bedi Urad za meteorologijo v Agenciji RS za okolje. Kot je ugotovil direktor urada Jože Roškar, ima ta postaja dve funkciji. Meteorološka opazovalna točka bo ostala še naprej. Je tudi edina od teh točk v Sloveniji, ki je ostala skoraj nespremenjena od vsega začetka. Večino časa so v njej delali štirje opazovalci, leta 1991 seje pridružil ekipi peti član in sredi devetdesetih let še šesti. "Z vidika meteorologije ne potrebujemo več šestih opazovalcev, saj se tehnologija meritev spreminja. Ker ima postaja tudi funkcijo pomembne informacijske točke, bomo skušali ugotoviti pripravljenost vseh zainteresiranih strani," je dejal sogovornik iz Ljubljane. Za delovanje meteorološke postaje so že doslej veliko prispevali drugi. PD Ljubljana -Matica nudi ekipi brezplačne usluge, vojska in policija opravita prevoze ekip s helikopterjem, brezplačno telefonsko povezavo omogoča Telekom, Zavarovalnica Triglav pa je zagotovila postavitev avtomatske meteorološke postaje. Opazovalci prihranijo veliko denarja z vzdrževalnimi deli, visoke pa tudi niso njihove plače. Vodja Rekar je zaupal, da prejema z vsemi dodatki okrog 145 tisočakov na mesec. Ob tem ne tarnajo nad neurejenim obračunavanjem dežurstev in dopustov. Veseli so odločitve, da meteorološke postaje ne bodo ukinili, vendar želijo ohraniti tudi število opazovalcev. Ker čez tri leta odhaja v pokoj Še vodja, se bojijo razpada ekipe, če ne bo zamenjav z novimi delavci. Stojan Saje m