Pokojnemu Slavoju Dimniku v spomin. Tovariš urednik! Brzojavil si mi, na pošljem posmrtnico o pokojnem tovarišu Slavoju. S tem si me spravil v nemalo zadrego. Zakaj ni prijetno in tudi ne dobro odpirati sveže rane. In ta rana. ki je bila zadana ta>ko nenadoma, je v naših dušah še vsa sveža, boleča in široko zevajoča. In koliko nas je, katere je zadela njegova smrt! Da si videl v ponedeljek tisto množico občinstva, ki se je zbrala kljub dežju pri mrtvašnici mariborskc bolnišnice, od nebogljenih sirotic Dečjega doma, od trume tovarišev in tovarišic pa tja do zastopnikov karitativnih ustanov in reprezentantov vseh najvišjih uradov v Mariboru in bi videl tisočglavo množico, ki je čakala na prostornem trgu Kralja Petra ter na Glavncm trgu, da prisostvuje zadnji poti pokojnika, potcm bi si šelc zamogel napraviti majhno sliko o tem, kaj je bil naš Slavoj Mariboru, kaj je bil naši osiroteli mladini, kaj je bil vsem tem dobrodelnim ustanovam, kaj je bil nam, ki smo ž njim prihajali v družabne, poslovne in prijateljske stike, in. kaj vse je bil tudi onim, ki so poznali le njegovo ime. Prepričal bi se, kakšno spoštovanje in ugled si zamore pridobiti učitelj v dobrih desetih letih z vztrajnim in intenzivnirn delom. Mnogim ,pogrebom naših tovarišcv in tovarišic sem prisostvoval v JMariboru. a takega še niscm vidcl. Pa še nekaj bi moral opazovati pred njegovo smrtjo, da bi si ustvaril vsaj približno sliko, kaj jc bil pokojni Slavoj v Mariboru. Ko ga je prcd tremi tedni napadla bolezen in se je prvič onesvestil, se je takoj zvedelo po vsem mestu. In kamofkoli si prišel, v katerokoli družbo, povsod so govorili o njem in trepetali, kaj bo ž njim. In nazadnje se je zgodilo, kar se je pač moralo zgoditi. Tovariš Slavoj je odšel za vedno od nas. Ne povrne se več. Za njim zeva velika vrzel v mariborskem karitativnem, kulturnem in družabnem življenju. Sicer pravijo, da ni nikdo nenadomestljiv. Ampak naš Slavoj je trpka izjema. Zakaj nimamo moža, da bi izpolnil docela njegovo mesto. Nimamo ga i.n ga tudi ne bomo dobili. Torej njega ni in ga tudi ne bo več. Pač pa bo ostal še poznim rodovom viden pro dukt njegovega neutnorncga, vztrajnega, tihega in skromnega dela in snovanja. Na našem zelenem Pohorju si je ustvaril trajen in najlepši sipomcnik s »Počitniškim domom kraljice Marije«. Letos ga je dovršil vsaj v glavncm. In ta dom je tak, da ga nima naša država in bi se ponašala ž njim tudi marsikatera zunanja. Namenjen je njegovim ljubljencem: osirotcli in bolehni mladini. Samo tajnik je bil pri društvu. A danes lahko rečemo: Brez Slavoja bi ne bilo ponosnega »Počitniškega doma kraljice Marije« pri Šmartnem na Pohorju. Drugi viden, trajen njegov spomenik je Učiteljski dom v Mariboru. Zaikaj brez njegovepa sodelovanja bi Maribor težko imel že dancs svoj Učitcljski. dom. Njegovi izvirni zcmljevidi so k realizaciji našcga cilja v veliki meri pripomogli. Brez njega tudi ne bi imeli Slovenci že tako lepo razvite domaČe kartografije, katera se je zadnja leta usidrala ravno v Mariboru. Naj zadostujejo te kratke vrstice za danes, tov. urednik. Zakaj tako izrazito učiteljsko in javno delavno osebnost, kakor je bil pokojni Slavoj, bo ocenila prav šele zgodovina. Pokojni Slavoj je bil rojen 31. julija 1887. v Postojni iz znane učiteljske rodbine. Po končani nižji gimnaziji je maturiral leta 1907. na ljubljanskem učiteljišču. Dve leti je potem učiteljeval v Postojni, nato pa 10 let na slovenski ipripravnici v Trstu. Po prevratu je prišel kot učitelj v Maribor, kjer si je kmalu ustvaril svoj delokrog pri mladinsikih karitativno socialnih ustanovah. Da je ta panoga javne dobrodelnosti y Mariboru izmed vseh krajev naŠe države najboli razvita in na višku, je v glavnem njegova. zasluga. —ski.