Antropološka obdelava zgodnjesrednjeveških okostij iz grobišča Nin-Zdrijac (Severna Dalmacija) Marija ŠTEFANČIČ Izvleček Nekropola Nin-Ždrijac je eno najpomembnejših starohrva-ških grobišč v Severni Dalmaciji. Antropološka analiza okostij je izdelana na osnovi 251 skeletov iz 8. in prve polovice 9. st. ter 7 okostij, vkopanih v 10. in 11. st. Predstavljena je morfološko-tipololška slika in Penroso-va distančna analiza med posameznimi predstavniki ninske starohrvaške populacije. Abstract The necropolis Nin-Zdrijac is one of the most important Old Croatian dig in Northern Dalmatia. The anthropological description of the Old Croats is based on the analysis of 251 skeletons from the 8th and the first half of the 9th century and 7 skeletons preserved from the 10th and 11th century. Morphological and typological picture as well as the Penrose distance analysis between the individual representatives of the Old Croatian population of Nin is presented. I. UVOD Nekaj sto metrov severovzhodno od starega mestnega obzidja Nina je bila leta 1967 odkrita ena najpomembnejših starohrvaških nekropol na področju Dalmacije. Časovno je grobišče postavljeno v 8. in prvo polovieo 9. stoletja. Nahaja se na obali plitvega ninskega zaliva, na področju imenovanem Ždrijac. Stari Hrvati so za poko-pavanje svojih pokojnikov uporabili star kultni prostor, saj sta bili na istem prostoru odkriti tudi ilirsko in rimsko grobišče. Sistematska izkopavanja starohrvaške nekropole so potekala v več etapah med leti 1969 in 1977. V tem času je bilo odkopanih skupno 334 skeletnih grobov. V 27 primerih sta bila v skupen grob položena dva pokojnika, v dveh primerih pa celo trije. Skupaj sta bili pokopani dve odrasli osebi ali pa odrasla oseba z otrokom. Grobovi so vsi orientirani v smeri V-Z, z večjim ali manjšim odklonom proti severu ali jugu. Telo mrtveca je bila z glavo usmerjeno proti zahodu. Zaradi delovanja morja in atmosferilij je določeno število grobov tik ob obali propadlo že pred načrtnim izkopavanjem. Na zahodnem delu nekropole pa je bil v zgornjem plitvejšem sloju najdenih še 20 grobov s kamnito grobno arhitekturo, ki datirajo v 10. in 11. stoletje. Gre za naknadne pokope na obstoječem starejšem grobišču. Grobni pridatki so mnogoštevilni, najdeni v 235 (70%) grobovih. Največ je predmetov za vsakdanjo rabo, manj pa orožja in nakita. Med karakteristične in najbolj številne grobne pridat-ke moramo šteti keramiko. Gre za najstarejšo do sedaj najdeno staroslovansko keramiko na območju nekdanje Jugoslavije. Večina nakita, ogrlice in ostali predmeti, predstavljajo bizantinski import. Orožje je karolinškega tipa, vendar še ni razjasnjeno, ali gre za uvoz iz frankovske države ali za izdelke domačih obrtnih delavnic po karolinškem vzoru. Zelo pomembni so tudi nekateri predmeti, ki pripadajo avarski kulturi. Ti predmeti so bili verjetno vojni plen hrvaških vojakov, ki so se na začetku 9. stoletja borili proti Avarom kot frankovski podaniki. Lahko pa so jih zanesle v Dalmacijo blodeče avarske skupine, ki so se po zlomu avarske države pridružile Hrvatom. Grobni pridatki osvetljujejo stopnjo materialne in duhovne kulture starih Hrvatov, ki je bila oplemenitena z vplivi frankovske, bi- zantinske in avarske kulture, prav tako pa tudi kulture staroselskega prebivalstva.1 V pričujočem delu predstavljamo antropološko analizo grobišča, ki sodi v čas družbenega razslojevanja in pojava plemenske aristokracije, v čas prehoda v razredno družbo in nastanek države. Skozi 8. stoletje so bili Hrvati samostojni. V začetku 9. stoletja so prišli pod oblast Frankov, vendar niso povsem izgubili samostojnosti. Fran-kovskemu vrhovnemu gospodarstvu so bili podrejeni v obliki polvezalne plemenske kneževine. Važno mesto v tem obdobju hrvaške zgodovine ima Nin kot politično, kulturno in cerkveno središče. Nekropola Nin-Ždrijac je antropološko zanimiva in pomembna, saj daje prvo kompletno podobo o Hrvatih v času, ko so se ustalili na Balkanu. Predstavlja pa tudi prispevek k poznavanju slovanske naselitve na Balkanu, saj je zgodnje-srednjeveško obdobje antropološko še dokaj neraziskano. Objavljenih je že nekaj antropoloških raziskav, ki se tičejo te nekropole. Tako je v posebnem članku izšla paleodemografska analiza populacije, ki je pokopavala pokojnike na Ždrijcu.2 Dva članka pa obravnavata primerjalno statistično multivariantno analizo sočasnih zgo-dnjesrednjeveških grobišč Moravske, Slovenije, Hrvaške, Makedonije in Bolgarije. V teh analizah smo ugotovili biološko sorodnost ninske staro-hrvaške populacije s populacijami na Moravskem in osvetlili selitveno smer starih Hrvatov v času naselitve dalmatinske obale.-1,4 II. MATERIAL IN METODE DELA Material Na arheološkem najdišču Nin-Ždrijac je bilo odkopanih 341 okostij in sicer 274 odraslih in 67 otroških. Antropološko smo obdelali le 251 deponiranih skeletov, ker kostnih ostankov nekaterih osebkov, ki so izredno slabo ohranjeni, nismo inventarizirali. Ločeno smo obdelali še 7 skeletov iz grobov, ki so bili vkopani v nekropo-lo v 10. in 11. stoletju. Ohranjenost okostij je dokaj dobra. Odstotek merljivega materiala je večji med moškimi skeleti, ki se zaradi večje robustnosti bolje ohranijo. Od skupno 102 moških lobanj je nemerljivih ali manjkajočih le 17 (16,7%). Med 108 ženskimi lobanjami pa 26 (24,1%). Dolge kosti ekstremi-tet so bile nemerljive pri 14 (13,7%) moških in 19 (17,6%) ženskih osebkih. Število merljivih okostij je dovolj veliko, da je bilo mogoče izdelati izčrpno antropološko analizo, ki daje realno informacijo o populaciji zgodnjesrednjeveškega Nina. Antropološke metode Spol in starost ob času smrti smo določali po priporočilih, ki so bila sprejeta na konferenci o paleodemografiji v Sarospatku, leta 1978.5 Spol smo določali samo pri adultnih osebah na osnovi 20 karakterističnih spolnih znakov na lobanji (tuber frontale in tuber parietale, glabella in arcus superciliaris, processus mastoideus, protuberantia occipitalis externa, squama occi-pitallis, Orbita, os zygomaticum, corpus mandi-bulae, trigonum mentale, angulus mandibulae), na medenici (os coxae, angulus pubicus, foramen obturatum, incisura ischiadica major, sulcus praeauricularis, arcus compose, ishio-pubični indeks, os sacrum) in na stegnenici (diameter sagittalis capitis femoris, linea aspera). Vsak znak smo ovrednotili z vednostmi od +2 do -2: + 2 = hypermasculinum, +1 = masculinum, 0 = neutrum, -1 = femininum, -2 = hyper-femininum. Pri določanju starosti otroških skeletov smo se opirali na stopnjo razvoja mlečnih in stalnih zob, pri čemer smo uporabljali sheme po Ube-lakerju.'1 Starosti juvenilnih oseb smo ocenjevali po Brothwellu s pomočjo sheme, ki ponazarja časovne intervale zraščanja epifiz z diafizami pri dolgih kosteh.5 Starost odraslih oseb smo določali po kombinirani metodi Acsadija in Nemeskerija. Upoštevali 1 J. Beloševič, Materijalna kultura Hrvatu oil 7. do stoljeia, Zagreb (1980). 2 M. Štefančič, StarohrvaSka nekropola Nin-Ždrijac - možnosti paleodemografske analize populacij v zgodovinskih obdobjih, Arh. vest. 36, 1985, 359-368. -1 M. Štefančič, Anthropological Analysis of the old Croat Necropolis Nin- Žd rijac in Reference to the Slav Set-tlement in the Balkans, Sbor. nar. muz. Praze, Rada « 43, 2-4, 1987, 131-139. 1 M. Štefančič, Primerjalna statistična analiza staroslovanskih populacij v luči naselitve Slovanov na Balkan,Biol. vest. 36, 1988, 59-76. 5 Empfehlungen fur die Alters und Geschlechtsdiagnose am Skelett, Homo 3(1, 2, 1979, 1-32. smo stopnjo endokrinalne obliteracije lobanjskih šivov in starostne spremembe reljefa sklepnih površin sramnih kosti."' Meritve in klasifikacijo mer in indeksov smo izvedli po metodah Martina in Sallerja.6 Na lobanji smo merili 22 parametrov, na postkranial-nem skeletu pa 19. Telesno višino smo ocenjevali po Manouvrierje-vi metodi.6 Pri tipološki analizi smo upoštevali predloge sporazuma iz Mainza in tipologijo po Liptaku.7 Pri diagnozi patoloških primerov je sodeloval dr. med. R. Golouh z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Opirali smo se tudi na paleopatološko diagnozo in interpretacijo po Steinbocku.* Morfološko podobnost ali divergenco med posameznimi osebki ninske populacije smo ocenjevali s pomočjo multivariantne distančne analize po Penrosu.9'18 Določili smo koeficiente biološke distance za vsak primerjalni par, povprečno distanco vsakega osebka in skupni koeficient distance med vsemi udeleženimi osebki. Za ponazoritev sorodnosti med osebki smo uporabili povezovalno analizo. Podobnost med osebami je pri tej metodi prikazana v obliki dendrogramov. Distančna analiza je bila izvedena v računskem centru Univerze Jochannesa Gutenberga v Mainzu, po računalniškem programu ANDCES (C009), ki so ga izdelali na antropološkem inštitutu te univerze. III. REZULTATI spol /sex otrok ženska moški nedoločljiv skupaj child woman man undetermined total starost / age N % N % N % N % N % infans 1 15 6,0 15 6,0 infans II 11 4,4 11 4,4 juvenilis 4 1,6 1 0,4 1 0,4 6 2,4 adultus 42 16,7 19 7,5 1 0,4 62 24,6 maturus 44 17,5 66 26,3 1 0,4 111 44,2 senilis 16 6,4 11 4,4 1 0,4 28 11,2 odrasel / adult 6 2,4 6 2,4 6 2,4 18 7,2 skupaj/total 26 10,4 112 44,6 103 41,0 10 4,0 251 100,0 Tab. 1: Razporeditev skeletov po spolu in starostnih kategorijah. Table 1: Distribution of skeletons according to sex and age categories. di umiranje v obdobju adultus (24,6%), kar velja predvsem za ženski del populacije. Sorazmerno precej okostij smo uvrstili v senilno obdobje, in sicer 11,2%. Otroških skeletov obdobja infans I je 6%, infans II 4,4% juvenilnih okostij pa je le 2,4%. Starost ob času smrti ni bilo mogoče določiti pri 7,2% skeletov (tab. 1; si. 1). Antropološka analiza Morfološke karakteristike lobanje Pri moškem spolu prevladujejo lobanje s srednje razvitimi nadočesnimi oboki, srednje močnimi mastoidi in srednje močno izraženimi zatilni- St. 1: Nin-Zdrijac. Umrljivost po starostnih kategorijah. Fig. t: Nin-Zdrijac. Distribution of deads by age categories. Osnovni demografski podatki Od skupno 251 inventariziranih okostij je bilo spol mogoče določiti pri 215 skeletih; 112 (44,6%) je ženskih, 103 (41,0%) so moški. Po spolu nedoločljiva so vsa otroška okostja in 10 (4,0%) odraslih. Razmerje spolov v nekropoli Nin-Ždrijac znaša po naši oceni 1:1,09 v korist žensk. Nekoliko večje število skeletov ženskega spola opozarja, da zaradi nekega vzroka, niso bili vsi moški prebivalci Nina pokopani na domačem pokopališču. Starost ob času smrti smo določili pri 233 skeletih. Smrt je najpogosteje nastopila v starostnem obdobju m al ur us. Temu obdobju smo pripisali 44,2% vseh skeletov. Pogosto je bilo tu- SKUPAJ- TOTAL INF I INF II JUVEN ADUL MATUR SENL h K. Martin in K. Sailer, Lehrbuch tier Anthropologic, Stuttgart (1957), 429-549. 7 P. Liptak, The "Avar Period" Mongoloids in Hungary, Acta Arch. Hung. 10, 1959, 251-279. N R. T Steinbock, I'aleopatliological Diagnosis and Interpretation, Springfield-Illinois (1976). 9 L. S. Penrose, Distance, Size and Shape, Annals of Eugenics 18, 4, 1954, 337-343. moški i men ženske / women N % N % ovoides 42 75,0 26 52,0 pentagonoides 11 19,6 15 30,0 ellipsoides 1 1,8 3 6,0 rhomboides 1 1,8 4 8,0 brisoides 1 1,8 - sphenoides - 2 4,0 sphaeroides - - - skupaj / total 56 100,0 50 100,0 Tab. 2: Oblika norme verticalis (relativne frekvence). Table 2: The shape of norma verticalis (relative frequences). mi linijami. Le pri lobanjah, ki kažejo kromanjo-nidne značilnosti, nastopajo mogočni nadočesni oboki, veliki mastoidi in dobro izražene nuhalne linije z izrazitim inionom. Orbite so oglate ali pa bolj ali manj zaokrožene. Spodnje čeljustnice so srednje masivne ali masivne z navadno veliko simfizno višino. Narastišča žvekalnih mišic, predvsem gonioni so srednje ali močno izraženi. Ženske lobanje imajo gladko čelo, lahko pa so glabela in nadočesni oboki tudi srednje močno razviti. Procesus mastoideus je majhen ali srednje močan. Prevladujejo lobanje s srednje izraženimi zatilnimi linijami. Lahko pa je zatilje tudi povsem gladko. Orbite so večkrat oglate kot okrogle. Mandibule so bolj ali manj gracilne, le v nekaterih primerih so precej robustne z dobro izraženim narastiščem masetra. Masivne spodnje čeljustnice so najbolj poudarjena karakteristika nekaterih dolihodinih kraniumov, ki imajo nasploh robustnejši videz od ostalih ženskih lobanj. Pri obeh spolih pravladuje ovoidni vertikalni obris lobanje. Ovoidnih je 75% moških in 52% ženskih lobanj. Precej pogosta, predvsem pri ženskah, je tudi pentagonoidna oblika. Obrisi, ki so značilni za brahikranc lobanje, so redki ali pa sploh ne nastopajo (lah. 2) Popolni metopični šiv nastopa pri 9,8% moških in 10,6% ženskih lobanj. Melopizem se pri moških pojavlja skupaj s suturalnimi koščicami v treh primerih, v enem primeru pa se obema znakoma pridružuje še sutura petrosquamosa. Pri ženskah je metopični šiv povezan s suturalnimi koščicami v dveh primerih, enkrat nastopa skupaj s suturo petrosquamoso, v enem primeru pa ima metopična lobanja tudi os lamdoideum (lah. .?). Tako moške kot tudi ženske lobanje so v povprečju dolge, ozke in srednje visoke. Nizki koeficienti variabilnosti teh mer pričajo o homogenosti. Tudi oba parametra za širino čela pričata, da so lobanje večinoma ozke. Najmanjša širina čela le redkokdaj preseže 100 mm, največja širina čela pa je samo v enem primeru večja od 130 mm. Lobanje obeh spolov imajo v povprečju moški / men ženske / women N % N % sutura metopica 10 9,8 12 10,6 sutura petrosquamosa 1 1,0 1 0,9 ossa susturalia 7 6,9 4 3,5 os incae 1 1,0 1 0,9 os lambdoideum - - 2 1,8 skupaj / total 19 18,7 20 17,7 Tab. 3: Nastopanje nekaterih epigenetskih znakov. Table 3: Appearance of some epigenetic traits. srednje široke in srednje visoke splanhnokranije. Povprečna višina zgornjega dela obraza je prav tako srednje visoka. Za interorbitalno razdaljo je značilna izredna variabilnost. Pri moških lobanjah se vrednosti za to mero gibljejo od 20 do 36 mm pri koeficientu variabilnosti 14,0. Pri ženskih lobanjah je ta parameter manj variabilen, vrednosti ne presegajo 26 mm. Veliko raznolikost opažamo tudi pri merah nosu. Variabilnost je tako v širini kakor tudi v višini nosu bolj poudarjena pri moških. Za ninske lobanje so značilne tako ozke kot široke mandibule. Simfizna višina je pri obeh spolih zelo raznolika. Osnovno statistiko vseh merjenih parametrov prikazuje tab. 4. Na podlagi izmerjenih parametrov smo določili 17 indeksov. Osnovno statistiko indeksov lobanje ponazarja tab. 5, frekvenčne distribucije najpomembnejših razmerij pa tab. 6-S. Dolžinsko-širinski indeks (I 1): Moške in ženske lobanje so v povprečju dolihokrane. 50% vseh analiziranih je uvrščenih v to kategorijo. 16,1% moških in 10% ženskih lobanj je hiperdolihokra-nih, pogoste pa so tudi mezokrane lobanje (27,4 in 32%). Kratkoglavost je zelo redka, saj je brahi-kranih le 6,5% moških in 8% ženskih lobanj. V ninskem materialu močno prevladujejo dolge in ozke lobanje. Med moškimi je več zelo dolgih, hiperdolihokranih, med ženskami pa je več srednje dolgih, mezokralnih lobanj (tab. 5,6). Dolžinsko-višinski indeks (1 2): Lobanje so v povprečju ortokrane. V primerjavi z ženskami so moške nekoliko višje. Poleg prevladujočih srednje visokih lobanj, je pri ženskah hamekranija pogostejša od hipsikranije, pri moških pa visoke lobanje prevladujejo nad nizkimi (tab. 5,6). Širinsko-višinski indeks (I 3): Povprečna nin-ska lobanja je glede na širinsko-višinski indeks metriokrana. Tudi v razmerju do širine so moške lobanje višje od ženskih. Frekvenčna distribucija kaže, da med moškimi lobanjami prevladuje akro-kranija, medtem ko so ženske lobanje najpogosteje srednje visoke (tab. 5,6). Frontoparietalni indeks (1 13): V poprečju so lobanje eurimetopične. Eurimetopija prevladuje pri moških in pri ženskah. Precej razširjena je moški / men mera / measure N min. max. X s kv% g - OP 65 177 201 187,7 5,3 2,8 5: ba - n 19 95 111 104,4 4,4 4,2 7: ba - o 33 32 43 38,2 2,5 6,5 8: eu - eu 65 127 151 138,1 5,5 4,0 9: ft - ft 62 88 105 96,7 4,0 4,1 10: co - co 44 110 131 119,6 5,2 4,3 13: ms - ms 40 94 118 106,4 5,9 5,6 16: š. for. magn. 33 28 38 32,5 2,8 8,6 17: ba - b 33 124 148 135.4 4,8 3,5 20: po - b 49 102 123 111,5 4,4 4,0 40: ba - pr 7 85 103 94,7 6,0 6,4 45: zy - zy 16 121 141 131,3 6,8 5,2 47: n - gn 19 107 126 116,8 5,3 4,5 48: n - pr 14 62 76 70,4 3,4 4,9 50: mf - mf 25 20 36 25,0 3,5 14,0 51: mf - ek 31 36 48 41,0 2,9 7,0 52: v. orb. 31 29 38 33,1 2,3 6,8 54: š. ap. pir. 22 21 28 24,6 1,8 7,5 55: n - ns 15 46 61 51,9 4,8 9,2 66: go - go 39 88 111 100,1 6,4 6,4 69: gn - id 62 24 40 33,5 3,4 10,3 70: v. cond. 61 58 77 66,7 4,4 6,6 ženske / women mera / measure N min. max. \ s kv% l:g-op 54 168 192 180,9 6,3 3,5 5: ba - n 18 86 107 94,6 6,6 7,0 7: ba - o 29 30 44 36,0 3,1 8,5 8: eu - eu 59 122 145 134,5 5,0 3,7 9: ft - ft 57 85 105 94,7 4,3 4,5 10: co - co 32 108 125 115,2 4,6 4,0 13: ms - ms 25 93 109 101,4 4,1 4,1 16: š. for. magn. 30 24 34 29,8 2,1 7,2 17: ba-b 30 112 140 129,2 5,9 4,5 20: po - b 44 93 117 107,7 5,6 5,2 40: ba - pr 8 82 96 91,0 4,7 5,1 45: zy - zy 14 115 128 123,7 4,7 3,8 47: n ■ gn 16 102 120 111,8 5,7 5,1 48: n - pr 11 61 73 67,6 3,6 5,3 50: mf - mf 25 20 26 23,3 1,7 7,4 516 mf - ek 25 36 45 39,1 2,6 6,6 52: v. orb. 23 29 36 32,6 1,8 5,5 54: š. ap. pir. 12 22 26 24,5 1,6 6,6 55: n - ns 11 43 54 48,7 3,3 6,7 66: go - go 30 81 105 92,7 6,7 7,2 69: gn - id 51 24 36 30,0 2,9 9,7 70: v. cond. 46 50 70 60,2 4,7 7,7 Tab. 5: Nin-Ždrijac: indeksi lobanje in lobanjske prostornine. Table 5: Nin-Ždrijac: indices of skull and cranial capacity. tudi metriometopija, stenometopični kraniumi pa so redki (lab. 5,6). Morfološki indeks obraza (I 38): Število lobanj, pri katerih smo lahko določili morfološki indeks obraza, je glede na številčnost serije sorazmero-ma nizko. Razmerje med višino in širino obraza srno lahko določili le pri 12 moških in 9 ženskih lobanjah. V povprečju so tako ženski kot moški splanhnokraniumi mezoprozopni, vendar povsem na meji z leptoprozopijo. Med moškimi lobanjami je pet mezoprozopnih, tri so leptoprozopne in dve hiperleptoprozopne. Med ženskimi lobanja- moški / men mera / measure N min. max. s kv% 1:8/1 62 65,7 84,8 73,7 3,9 5,2 2: 17/1 32 66,0 77,5 72,5 2,6 3,6 3: 17/8 32 88,1 108,4 97,8 5,8 6,0 4: 20/1 49 52,0 64,5 59,4 2,4 4,0 5: 20/8 49 71,5 97,4 81,0 5,0 6,2 12: 9/10 40 74,8 88,4 81,2 3,0 3,7 13: 9/8 50 62,2 78,5 70,2 3,5 5,0 33: 16/7 31 78,4 103,1 85,5 6,1 7,1 38:47/45 12 75,9 96,9 89,2 6,1 6,8 39:48/45 11 48,2 56,8 53,9 2,6 4,8 40:66/45 10 72,8 80,7 76,8 2,3 3,0 42: 52/51 31 70,8 94,6 80,9 6,4 8,0 48: 54/55 15 39,3 54,3 47,2 5,1 10,8 60:40/5 7 87,3 96,3 92,0 3,4 3,6 69:40/1 7 45,7 56,0 51.3 3,5 6,7 73: 9/45 16 69,4 77,7 73,4 2,6 3,5 -: 66/9 30 90,0 113,5 103,9 6,8 6,6 lob. prostor. 31 1322 1590 1462,8 82,3 5,6 eran. capacity ženske / women mera / measure N min. max. X s kv% 1:8/1 50 67,0 82,1 74,5 3,3 4,5 2: 17/1 28 67,7 78,7 71,6 2,7 3,7 3:17/8 30 86,2 104,7 95,4 4,5 4,7 4: 20/1 41 55.1 65,7 60,0 2,9 4,8 5: 20/8 43 71,5 87,3 80,1 3,8 4,8 12:9/10 30 76,0 88,2 82,1 3,2 3,9 13: 9/8 46 63,6 78,5 70,3 3.4 4,9 33: 16/7 27 73,7 100,0 83,0 7,1 8,6 38: 47/45 9 84,4 93,9 89,8 3,6 4,0 39:48/45 9 47,7 56,9 54,7 2,8 5,2 40:66/45 10 69,7 87,0 77,4 6,4 8,2 42:52/51 23 72,5 94,6 83,2 7,1 8,5 48: 54/55 11 46,3 54,2 50,9 3,0 5,9 60:40/5 8 89,9 109,1 96,8 5,9 6,1 69: 40/1 8 46,9 53,0 50,3 2,1 4,2 73: 9/45 12 71,2 82,6 77,1 3,1 4,1 - : 66/9 25 80,0 115,3 96,9 9,0 9,3 lob. prostor. 28 1139 1557 1336,4 110,6 8,3 eran. capacity Tab. 4: Nin-Ždrijac: mere lobanje (v mm). Table 4: Nin-Ždrijac: measurements of skull (in mm). mi je pet leptoprozopnih ter po dve mezo- in uriprozopni. Frekvenčna distribucija zaradi nizkega števila primerov ne daje popolne slike. Nedvomno pa je, da ozki in dolgi obrazi prevladujejo nad širokimi in kratkimi (lab. 5,7). Indeks zgornjega dela obraza (I 39): Tudi ta indeks je bilo mogoče določiti le v 11 oziroma 9 primerih. Povprečje sodi v kategorijo srednje širokih obrazov. Mezeni in lepteni tip sta pri moških lobanjah enako močno zastopana, pri ženskih pa je lepteni lip pogostejši. Široki ali eurieni sta le po ena moška in ena ženska lobanja (lab. 5,7). Indeks orbite (1 42): Očnice so pri obeh spolih v povprečju mezokonhne. Frekvenčna distribucija indeksa orbite kaže, da pri moških prevladujejo srednje visoke mezokonhne orbite, pri ženskah dolžinsko-širinski indeks moški / men ženske / women length-breadth index N % N % 8/1 hyperdolichocrania -69,9 10 16,1 5 10,0 dolichocrania 70-74,9 31 50,0 25 50,0 mesocrania 75-79,9 17 27,4 16 32,0 brachycrania 80-84,9 4 6,5 4 8,0 hyperbrachycrania 85- - - - - 62 100,0 50 100,0 dolžinsko-višinski indeks moški / men ženske / women length-height index N % N % 17/lchamaecrania -69,9 5 15,6 9 32,15 orthocrania 70-74,9 21 65,6 16 57,15 hypsicrania 75- 6 18,8 3 10,7 32 100,0 28 100,0 širinsko-višinski indeks moški / men ženske / women breadth-height index N % N % 17/8 tapeinocrania -91,9 7 21,9 8 26,7 metriocrania 92-97,9 11 34,4 12 40,0 acrocrania 98- 14 43,7 10 33,3 32 100,0 30 100,0 frontoparietalni indeks moški / men ženske / women frontoparietal index N % N % 9/8 stenopetopia -65,9 4 8,0 3 6,5 metriometopia 66-68,9 14 28,0 17 37,0 eurymetopia 69- 32 64,0 26 56,5 50 100,0 46 100,0 Tub. 6: Frekvenčne distribucije indeksov nevrokranija. Table 6: Percentage distribution of indices of neurocranium. Tab. 8: Frekvenčne distribucije indeksov mandibule. Table S: Percentage distribution of indices of mandibula. frontomandibularni indeks moški I men ženske / women frontomandibular index N % N % 66/9 leptomandibularna lobanja -94,9 3 10,0 12 48,0 mezomandibularna lobanja 95-104,9 12 40,0 8 32,0 curimandibularna lobanja 105- 15 50,0 5 20,0 30 100,0 25 100,0 jugoniandibularni indeks moški / men jugomandibular index N % 66/45 zelo ozka mandibula -69,9 ozka mandibula 70-74,9 2 20,0 srednje široka mandibula 75-79,9 7 70,0 široka mandibula 80-84,9 1 10,0 zelo široka mandibula 85- 10 100,0 jugontandibularni indeks ženske / women jugomandibular index N % 66/45 zelo ozka mandibula -67,9 ozka mandibula 68-72,9 4 40,0 srednje široka mandibula 73-77,9 1 10,0 široka mandibula 78-82,9 3 30,0 morfološki indeks obraza moški / men ženske/ women morphological index of face N % N % 47/45 hypereuryprosopia -79,9 1 8,3 - euryprosopia 80-84,9 1 8,3 2 22,2 mesoprosopia 85-89,9 5 41,7 2 22,2 leptoprosopia 90-94,9 3 25,0 5 55,6 hyperleptoprosopia 95- 2 16,7 - 12 100,0 9 100,0 indeks zg. dela obraza moški / men ženske/ women upper face index N % N % 48/45 euryen 45-49,9 1 9,1 1 11,1 mesen 50-54,9 5 45,45 3 33,3 lepten 55-59,9 5 45,45 5 55,6 11 100,0 9 100,0 indeks orbite moški / men ženske / women orbital index N % N % 52/51 chamaekonch -75,9 8 25,8 4 17,4 mesokonch 76-84,9 16 51,6 10 43,5 hypsikonch 85- 7 22,6 9 39,1 31 100,0 23 100,0 indeks nosa moški / men ženske / women nasal index N % N % 54/55 leptorrhinia -46,9 8 53,3 1 9,1 mesorrhinia 47-50,9 3 20,0 4 36,4 chamaerrhinia 51-57,9 4 26,7 6 54,5 hyperchamaerrhinia 58- - - 15 100,0 11 100,0 Tab. 7: Frekvenčne distribucije indeksov splanhnokranija. Table 7: Percentage distribution of indices of splanchnocra-nium. pa nastopajo mezokonhne in hipsikonhne orbite enako pogosto. Nizke hamekonhne orbite so bolj razširjene pri moških (tab. 5,7). Indeks nosa (1 48): V povprečju so lobanje obeh spolov mezorine, moške na meji z leptorinijo, ženske na meji s hamerinijo. Da pri moških prevladuje ozek tip nosu, pri ženskah pa širok tip, potrjuje tudi frekvenčna distribucija nosnega indeksa (tab. 5,7). Frontomandibularni indeks (po Škerlju): Čeprav sodijo povprečne vrednosti za frontomandibularni indeks pri obeh spolih v kategorijo mezomandibularnih lobanj, prevladuje pri moških eurimandibularni tip, pri ženskah pa lepto-mandibularni tip obraza. Vrednosti frontoman-dibularnega indeksa so pri ženskah spremenljive. Spodnje čeljustnice so večinoma ozke, tako da so obrazi leptomandibularni. Nekatere lobanje so zaradi široke bigonialne širine mandibule izrazito eurimandibularne (tab. 5,S). Jugoniandibularni indeks (I 40): Razmerje med bizigomatično širino obraza in bigonialno širino mandibule smo lahko določili le pri 10 moških in 10 ženskih kraniumih. Dobljeni rezultati zato moški / men N % oligenkephalia -1300 - - euenkephalia 1301-1450 13 41,9 aristenkephalia 1451- 18 58,1 31 100,0 ženske / women N % oligenkephalia -1150 1 3,6 euenkephalia 1151-1300 11 39,3 aristenkephalia 1301- 16 57,1 28 100,0 Tab. 9: Frekvenčna distribucija prostornine lobanje. Table 9: Percentage distribution of cranial capacity. niso povsem zadovoljivi, kažejo pa, da so moške lobanje v tem indeksu veliko bolj enotne od ženskih. Mandibule moških lobanj so glede na bizi-gomatični razpon večinoma srednje široke. Pri ženskah pa sta izoblikovani dve skupini. Skupina z ozko spodnjo čeljustnico na eni strani, na drugi pa skupina s široko mandibula (tab. 5,8). Lobanjska kapaciteta: Prostornino lobanje smo določali po Welckerjevi metodi, klasificirali pa po Sarasinu/' Ninske lobanje imajo v povprečju veliko prostornino. Frekvenčna distribucija kaže, da je več kot polovica vseh kraniumov aristen-kefaličnih. Ostale lobanje so euenkefalične; imajo srednjo lobanjsko kapaciteto. Majhno prostornino smo določili samo eni ženski lobanji (tab. 9). Morfološke karakteristike postkranialnega skeleta Kosti moških skeletov so večinoma srednje robustne. Izrazito masivne so le v nekaterih primerih. Ženska okostja so v glavnem gracilna ali pa srednja, v posameznih primerih tudi precej robustna. V dolžini in robusticiteti kosti je izražen spolni dimorfizem. Ohrajenost postkranialnega skeleta je srednja. Meriti je bilo mogoče kosti ekstremitet in ključnice. Lopatice in kosti medeničnega obroča za merjenje niso prišle v poštev. Od dolgih kosti so se najbolje in v največjem številu ohranile stegnenice in golenice. V zelo slabem stanju so fibule, saj je bilo mogoče izmeriti le eno moško in dve ženski mečnici. Precej slabše od kosti spodnjih okončin so ohranjene kosti rok in zato jc bila merljivost manjša. Od skupno 102 moških okostij smo lahko izmerili dolžino ene ali več kosti v 4(> primerih. Od 108 ženskih skeletov so dolžine dolgih kosti merljive le pri 25 osebkih, kar kaže na veliko slabšo ohranjenost gracilnej-ših ženskih okostij. Poleg dolžin smo pri dolgih kosteh merili še obode dializ in premer epifiz. mera-indeks measure-index N min. max. X s kv% Clavicula 1: d 12 139 159 148,9 6,1 4,1 Humerus 1: d 12 304 352 321,0 15,5 4,8 4:š. cond. 7 57 68 62,9 3,8 6,1 7: min. o 10 59 71 65,7 4,0 6,1 7/1: dolž. deb. i. 10 17,9 22,5 20,1 1,6 7,7 Ulna 1: d 9 257 302 278,0 12,9 4,7 3: min. o 8 38 43 40,5 1,6 4,0 Radius 1: d 17 232 269 250,5 10,3 4,1 3: min. o 16 41 52 44,1 3,0 6,8 Femur 2: d 41 424 531 463,6 21,3 4,6 8: min. o 40 83 105 90,9 5,2 5,7 9: trans. 2r 85 21 38 32,3 2,6 8,0 10:sag. 2r 85 21 32 26,5 1,9 7,3 19: cap. 2r 20 44 53 48,1 2,3 4,7 21: cond. š. 1 84,0 8/2: dolž. deb. i 40 17,5 22,5 19,6 1,1 5,6 10/9: i platymer. 85 66,7 103,4 82,6 7,9 9,6 Tibia la: d 25 359 430 358,9 21,3 5,5 10b:min. o 24 68 83 73,6 4,3 5,8 8a:sag. 2r 74 24 41 33,5 2,7 8,1 9a:trans. 2r 74 18 31 23,6 2,2 9,3 9a/8a: i enem. 74 48,6 87,5 70,7 6,4 9,1 Fibula 1: d 1 378,0 telesna višina / stature 46 1629 1799 1699 40,7 2,4 Tab. 10: Mere in indeksi dolgih kosti - moški. Table 10: Measurements and indices of long bones - men. Tab. 11. Mere in indeksi dolgih kosti - ženske. Table 11: Measurements and indices of long bones -women. mera-indeks measure-index N min. max. X s kv% Clavicula l:d 5 130 139 133,8 4,0 3,0 Humerus 1: d 5 275 308 294,6 17,0 5,8 4:š. cond. 4 50 59 55,0 3,9 7,1 7: min. o 5 50 60 54,4 3,8 7,0 7/1: dolž. deb. i. 5 17,9 19,5 18,5 0,7 3,6 Ulna 1: d 1 268,0 3: min. o 2 30 40 35,0 7,1 20,2 Radius l:d 8 208 259 232,5 15,3 6,6 3: min. o 8 34 46 38,0 4,2 11,2 Femur 2: d 23 390 496 419,8 23,2 5,5 8: min. o 23 72 90 78,4 4,4 5,7 9: trans. 2r 83 24 34 28,8 2,2 7,7 10: sag. 2r 83 20 28 22,8 2,0 8,6 19: cap. 2r 11 39 47 42,1 2,8 6,8 21: cond. š. 1 72,0 8/2: dolž. deb. i 23 17,2 20,5 18,7 0,9 4,9 10/9: i platymer. 83 60,6 108,3 79,7 8,1 10,1 Tibia la: d 14 326 398 354,3 21,7 6,1 10b: min. o 15 59 69 64,3 3,4 5,2 8a:sag. 2r 72 22 35 28,2 2,5 8,9 9a: trans. 2r 72 17 25 20,0 1,7 8,5 9a/8a: i enem. 72 60,0 86,4 71,1 5,2 7,3 Fibula 1: d 2 337 372 354,5 24,8 7,0 4a:min. o 1 29,0 4a/l: dolž. deb. i 1 8,6 telesna višina / stature 24 1509 1681 1580 52,7 3,3 moški / men N % majhna / small 1500-1599 - - srednja / medium 1600-1699 25 54,3 visoka / high 1700-1799 21 45,7 zelo visoka 1 very high 1800-1999 - - 46 100,0 ženske / women N % majhna / small 1400-1489 - - srednja / medium 1490-1589 16 64,0 visoka / high 1590-1679 8 32,0 zelo visoka / very high 1680-1869 1 4,0 25 100,0 Tab. 12: Frekvenčna distribucija telesne višine. Table 12: Percentage distribution of stature. Pri nadlahtnicah, stegnenicah in golenicah smo določali dolžinsko-debelinski indeks, pri femurjih in tibijah tudi platimerični oziroma knemični indeks, saj smo pri teh kosteh merili še transverzalne in sagitalne premere diafiz. Osnovno statistiko vseh mer in indeksov prikazujeta tab. 10,11. Telesna višina Telesno višino smo določali po Manouvrierje-vih tabelah na podlagi izmerjenih dolžin ene ali več kosti ekstremitet. Višino smo lahko ocenili pri 46 (45&) moških in 25 (23%) ženskih sleke-tih. Povprečna telesna višina moških znaša 1699 mm, žensk pa 1580 mm. Povprečna spolna razlika je 119 mm (tabeli 10 in 11). Zgodnjesrednjeve-ški prebivalci Nina so bili srednje in visoke postave. S 54,3% (moški) in64% (ženske) je prevladovala srednja velikost. Visokih je bilo 45,7% moških in 32% žensk. Osebkov z nizko postavo nismo zasledili, pač pa smo med zelo visoke uvrstili en ženski skelet (tab. 12). Telesno višino ninske populacije smo primerjali s telesnimi višinami nekaterih drugih zgodnje-srednjeveških populacij v V Alpah in na Balkanu.1""17 Stari Hrvati iz Nina so od vseh primerjalnih serij najvišji. Po telesnih višinah najbližji so jim le moški iz dveh istodobnih serij Daraž-Bošnjaci in Dlesc pri Bodeščah, ki so signifikantno neznačil- grobišče st. moški / men ženske / women vir necropolis cent. N X N X source Bled-Pristava 6.-7. 16 1657 5 1528 + 10 Ohrid-Sv. Erazmo 7.-8. 12 1653 8 1570 + 11 Bled-Pristava 7.-11. 26 1679 6 1570 + 12 Nin-Ždrijac 8.-9. 46 1699 25 1580 + Daraž-Bošnjaci 9. 7 1695 2 1625 + 13 Turnišče 9. 7 1685 6 1534 * 14 Dlesc pri Bodeščah 8.-10. 8 1693 4 1555 + 15 Ohrid-Sv. Erazmo 9.-11. 37 1673 32 1564 + 11 Ptuj 10.-11. 64 1680 43 1564 * 16 Baltine bare 10.-11. 25 1677 25 1573 * 17 * Pearson + Manouvrier Tab. 13: Primerjava telesnih višin (povprečja) med grobišči. Table 13: Comparison of stature (mean values) between some necropolis. no nižji. Med ženskami so višje od Ninčank le ženske iz serije Deraž-Bošnjaci. Ker pa sta v tej seriji ocenjeni telesni višini le dveh skeletov, je primerjava negotova. Vse ostale serije kažejo nasproti seriji Nin-Ždrijac statistično začilno nižje povprečne telesne višine. Najnižja povprečja kažeta obe staroselski seriji (Bled-Pristava in Ohrid-Sv. Erazmo, 7.-8. st.). Nekoliko višje, vendar še vedno statistično signifikantno nižje od poprečnih telesnih višin serij Nin-Ždrijac in Daraž-Bošnjaci, so tudi telesne višine staroslovanskih populacij v kasnejšem obdobju (Bled-Pristava in Ohrid-Sv. Erazmo, 9.-11. st.) Podatki za Turnišče, Ptuj in Baltine bare niso direktno primerljivi z Ninom, ker je telesna višina v teh primerih ocenjena po Pearsonovi metodi. Tudi pri teh serijah so telesne višine pri obeh spolih v povprečju nižje. Stari Hrvati so bili, kot kažejo podatki, višje rasti od staroselcev, prav tko patudi od stroslovanskih populacij v kasnejšem obdobju (tab. 13). T i po l oš k e k a ra k t e ris tik e V ninski populaciji prevladujejo dolihomorf-ne lobanje. Dolihokrana lobanjska forma je kom-binirna z ozkim (leptodolihomorfni tip) ali širokim obraznim delom (euridolihomorfni tip). 1,1 B. Škerlj, Srednjeveška okostja z Bleda, izkopana letu 1949, Razpr. SAZU 3, 1953, 311-335. " M. Štefančič, Runosrednjevekovni skeleli nekropole Sv. Erazmo kod Ohridu, Etnoantropoloiki problemi, Monografije 5, Beograd (1988). B. Škerlj, Z. Dolinar, Staroslovanska okostja z Bleda, l)elu 1. ruzr. SAZU 2, 1950, 67-103. 13 G. Pilarič, Antropološka istraživanja starohrvatskog groblja u Daraž-Bošnjacima 1961. god., Arli. rud. raspr. 4-5, 1967, 419-448. 14 Z. Dolinar, Antropološka obdelava nekropole TUrnišče pri Ptuju, Razpr. I. razr. SAZU 3, 1953, 271-310. 15 M. Štefančič, P. Leben-Seljak, Antropološka analiza staroslovanskega grobišča Dlesc pri Bodeščah, Arh. vest. 43, 1992, 191-203. lh F. Ivaniček, Staroslovanska nekropola u Ptuju, Dela I. ra/.r. SAZU 5, 1951. Moški leptodolihomorfni predstavniki imajo dolge ali srednje dolge, ozke do srednje široke in srednje do visoko obokane lobanje. Lobanje so torej dolihokrane ali mezokrane, ortokrane ali hipsikrane in metriokrane oziroma arkokra-ne. Čelo je metrio- ali eurimetopično. Obrazni del je mezo- ali eurimandibularen in lepto- ali mezoprozopen. Zgornji del obraza je lepten ali mezen. Orbite so mezo ali hipsikonhne, nos pa je lahko ozek, srednje širok ali širok. Lobanjska kapacitta je srednja ali velika. Izgled lobanj je bolj ali manj gracilen. Glabela in nadočesni oboki so slabo ali srednje izraženi. Zatilne linije niso preveč izrazito poudarjene. Tudi mastoidi so običajno le srednje razviti. Celo je visoko in pokončno ali pa le rahlo nagnjeno. Nosni koren je nekoliko poglobljen, nosni hrbet pa raven ali rahlo orlovsko ukrivljen. Očnice so pri večini skeletov bolj ali manj okrogle ter srednje visoke ali visoke. Spodnje čeljustnice so primerno neuro-kraniu gracilne ali srednje masivne. Tudi post-kranialni skelet je večkrat gracilen kot srednje robusten, telesna višina je srednja do visoka. Pri vseh leptodolihomorfnih predstavnikih opažamo bolj ali manj izrazite značilnosti mediteranidne-ga antropološkega tipa. V manjši meri so prisotni tudi nordidni elementi (skel. št. 6, 58, 68b, 74a, 168b, 195, 204, 212). Med leptodolihomorfi moramo posebej omeniti skel. št. 199, pri katerem so izražene mongolo-idne značilnosti. Lobanja tega skeleta je hiper-dolihokrana in nizko obokana, eurimetopična, mezomandibularna in leptoprozopna. Očnice so visoke, bolj ali manj oglate, nos pa ozek, leptorin. Lobanja je srednje robustna s pokončnim čelom in kurvookcipitalim zatiljem. Mongoloidni vtis dajejo lobanji obsežne, naprej orientirane ličnice, plitvo izoblikovane fose kanine, visok nosni koren ter ozke, visoko nasajene nosne koščice. Kosti postkranialnega skeleta so dokaj gracilne, postava je srednje visoka. Ženske leptodolihomorfne predstavnice imajo dolihokrane ali mezokrane, hamekrane ali ortokrane in metriokrane ali akrokrane lobanje. Celo je srednje široko do široko, obrazi pa lapto-ali eurimandibularni in lepto- ali mezoprozop-ni. Zgornji obrazni del je lepten. Orbite so hipsikonhne, pri nekaterih tudi mezokonhne. Nos je mezo- ali hamerin. Lobanjska prostornina je srednja ali visoka. Lobanje, pri katerih prevladujejo elementi mediteranidnega antropološkega tipa, so gracilne. Čelo je večinoma gladko in pokončno, le v nekaterih primerih je glabela rahlo nakazana. Nosni hrbet je raven ali konkven, nosni koren pa visok ali srednje poglobljen. Očnice so visoke ali okrogle. Spodnje čeljustnice so bolj ali manj gracilne. Telesna višina je pri vseh predstavnicah srednja (skel. št. 95,132, 209, 265). Tudi pri ženskih leptodolihomorfih smo zasledili mongoloidne karakteristike, in sicer pri skeletih št. 180a in 198. Obe lobanji sta dolihokrani in visoko obokani, eurimetopični, eurimandibularni, leptoprozopni, lepteni, mezo- ali hipsikonh-ni, hamerini in euenkefalični. Zaradi masivnih spodnjih čeljustnic ima robustnejši videz predvsem lobanja št. 180a. Obsežne, naprej orientirane zigomatične kosti dajejo obrazom ploščat izgled. Fose kanine so plitve, nosne koščice pa ozke, pri skeletu št. 198 skoraj popolnoma reducirane. Pri obeh lobanjah je izražena tudi kostna prognatija. Telesne višine pri teh dveh skeletih ni bilo mogoče določiti. Druga skupina značilnih predstavnikov ninske populacije so euridolihomorfi. Kraniumi euri-dolihomorfnega tipa se razlikujejo od leptodoli-homorfov predvsem po večji robustnosti in širših obraznih delih. Za euridolihomorfe so značilne dolihokrane ali mezokrane, ortokrane do hipsikrane in metriokrane do akrokrne lobanje. Čelo je metrio ali euriometopično. Obrazi pa so mezo-ali eurimandibularni in mezo- ali euriprozopni. Zgornji del obraza je običajno mezen. Orbite so srednje visoke ali nizke, nos srednje širok, lobanjska prostornina pa srednja ali velika. Za lobanje tega tipaje karakteristična mogočna glabela, izraziti nadočesni oboki, masivni mastoidi in izrazito poudarjene zatilne linije. Čelo je v večini primerov nagnjeno nazaj. Nos je običajno orlovsko ukrivljen, nosni koren pa se zdi zaradi močno poudarjene glabele zelo poglobljen. Orbite so oglate in nizke. Pri masivnih mandibulah opažamo dobro izražena narastišča žvekalne mu-skulature. Predvsem gonioni so večinoma močno izvihani. Kosti ekstremitet so v skladu z masivnimi lobanjami srednje robustne do robustne. Postava je srednja ali visoka. Omenjene karakteristike, ki so značilne za paleoevropski kromanjoni-dni antropološki tip, se v večji ali manjši meri pojavljajo pri vseh euridolihomorfnih predstavnikih (skel. št. 39, 44, 141, 174, 178, 203a, 203b, 205, 263). Pri euridolihomorfnih ženskih lobanjah so kromanjonidne značilnosti manj izražene kot pri moških. Lobanje so dolihokrane ali mezokrane, ortokrane ali metriokrane do tapeinokrane. So eurimetopične ali metriometopične in lepto- ali mezomandibularne. Splanhnokraniji so euriprozopni ali mezoprozopni, zgodnji del obraza je eurien ali mezen. Očnice so mezokonhne ali ha-mekonhne, nos širok, hamerin. Lobanjska prostor- blok št. cluster no. 8:1 17:1 17:8 9:8 66:9 XC2r 1 5 72,6 68,9 94,9 63,0 109,2 204 72,1 70,5 97,8 67,9 104,3 74 a 70,8 73,5 103,8 67,9 102,2 X 71,8 71,0 98,8 66,3 105,2 0,50 11 58 74,2 74,7 100,7 68,8 100,0 203 a 74,6 74,1 99,3 70,3 103,1 272 75,5 73,6 97,1 68,3 101,1 300 77,3 75,1 97,1 68,6 109,4 141 76,6 71,2 92,9 71,6 99,0 160 77,9 70,2 90,1 69,5 100,0 242 75,0 68,1 90,8 68,1 102,1 145 80,0 71,4 89,2 62,2 113,0 187 76,8 73,0 95,1 64,1 109,9 228 77,5 70,7 91,2 66,9 107,1 X 76,5 72,2 94,4 67,8 104,5 0,68 III 32 72 2 69,1 95,7 69,3 112,4 203 b 70,3 69,8 99,3 72,6 106,1 175 69,7 75,5 108,4 75,6 106,1 179 71,5 73,6 102,9 73,9 101,0 X 70,9 72,0 101,6 72,9 106,4 0,66 IV 34 75,1 73,6 97,9 70,3 92,2 44 73,3 77,5 105,7 71,4 90,0 164 68,4 75,3 110,0 76,9 91,0 X 72,3 75,5 104,5 72,9 91,1 0,88 168 a 70,3 71,4 101,5 78,5 91,1 250 84,8 74,7 88,1 65,6 112,1 Tab. 14: Povezovalna analiza med moškimi predstavniki -vrednosti indeksov lobanje in povprečna distanca po blokih. Table N: Cluster analysis between male representatives -the values of cranial indices and mean distance according to clusters. nina je tudi pri ženskah euridolihomornih lobanjah srednja ali velika. So srednje robustnega izgleda z nakazano ali srednje razvito glabelo in nadočesnimi oboki. Čelo je pokončno ali nagnjeno nazaj. Nosni hrbet je običajno raven, nosni koren pa visok ali srednje vdrt pod glabelo. Očnice so oglate, srednje visoke ali nizke. Mandibu-le so srednje robustne in imajo izvihane gonione. Kosti ekstremitet so srednje masivne, telesna višina pa srednje visoka ali visoka (skel. št. 14, 36, 150, 260). Poleg prevladujoče dolihomorfne skupine nahajamo v ninski populaciji še kratkoglave predstavnike, ki pa so v izraziti manjšini. Brahi-krane moške lobanje kažejo značilnosti starinskega euribrahimorfnega kromanjonidnega tipa. Tipični euribrahimorfni predstavnik je skelet št. 250. Ima srednje dolgo, srednje široko in srednje visoko lobanjo. Proporci med temi merami dajo brahikrano, ortokrano in tapeinokrano obliko naurokrania. Celo je nizko in stenometopično. Glabela je slabše razvita kot pri dolihomorfnem kromanjonidnem tipu. Obraz je hipereuriprozo-pen in eurimandibularen, izrazito kvadrataste blok št. cluster no. 8:1 17:1 17:8 9:8 66:9 XC*R I 14 77,1 70,9 91,9 70,4 89,5 53 77,7 70,3 90,4 66,9 94,5 115 a 73,1 67,7 92,6 69,9 86,3 132 73,7 69,4 94,2 68,6 93,6 X 75,4 69,6 92,3 69,0 91,0 0,71 11 95 73,4 70,1 95,6 73,3 98,9 201 71,0 70,5 99,2 78,5 98,0 36 74,0 71,8 97,0 76,1 89,2 150 75,3 72,0 95,6 67,9 102,2 49 78,4 72,4 92,4 65,5 80,0 X 74,4 71,4 96,0 72,3 93,7 0,90 III 117 72,8 69,4 95,4 67,9 106,7 193 73,7 69,8 94,7 65,9 110,3 180 a 69,8 72,0 103,1 74,0 107,4 209 73,6 73,0 99,2 72,5 103,2 198 69,4 68,3 98,4 76,0 105,3 265 70,7 74,0 104,7 66,4 115,3 X 71,7 71,7 99,3 70,5 108,0 0,62 227 76,4 77,0 100,8 69,9 87,1 Tab. 15: Povezovalna analiza med ženskimi predstavnicami - vrednosti indeksov lobanje in povprečna distanca po blokih. Table 15: Cluster analysis between female representatives -the values of cranial indices and mean distance according to clusters. oblike. Očnice so mezokonhne, nos hamerin, mandibula ja nizka in srednje masivna. Lobanjska prostornina je velika. Kosti postkranialnega skeleta so srednje robustne, postava pa srednje visoka (skel. št. 250, 206a). Brahikrane lobanje so redke tudi pri ženskah. Pri skeletu št. 135 gre za leptobrahimorfno formo gracilnejšega izgleda. Lobanja je brahikrana, hipsikrana, metriokrana in metriometopična z značilnim kurvookcipitalnim zatiljem. Obrazni del je leptoprozopen, zgornji del obraza pa mezen. Orbite so visoke ali bolj ali manj zaokrožene. Nos je srednje širok s poglobljenim nosnim korenom. Gracilna mandibula ima rahlo izvihane gonione. Za to lobanjo je značilna velika lobanjska prostornina in močno izražena prognati-ja. Kosti postkranialnega skeleta so gracilne, telesna višina je srednja. Brahikrana in mozoprozop-na lobanja skelet št. 216 kaže mongoloidne elemente. Možganski del je brahikran, ortokran in tapeinokran. Čelo je metriometopično. Splanhno-kranium je mezoprozopen s srednje visokimi orbitami in ozkim nosom. Lobanjska prostornina je velika. Lobanja je videli srednje masivna. Srednje izrazita glabela prehaja v nagnjeno čelo. V lambdoidni regiji je zatilje plosko, tako da se lobanjski svod strmo spušča do dobro izraženih talilnih linij. Orbite so visoke in oglate. Nosni koren je visok, nosni hrbet pa nizek in raven. Obsežne ličnice, ki so nameščene frontalno, in slabo izražene fose kanine dajejo obrazu široko in ploščato obliko. Mandibula je široka in dokaj masivna. Telesna višina je za žensko visoka (1681 mm) in nekako ni v skladu z mongoloidnim karakterjem lobanje. V ninski populaciji prevladuje dolihomorfna lobanjska forma. Dolihokranih ali mezokranih je 93,5% moških in 92% ženskih, le ostanek (6,5% in 8%) pripada brahikranim lobanjam (tab. 9). Dolihomorfna lobanjska forma se pojavlja kombinirana z leptoprozopnimi ali mezoprozopnimi obrazi. Gracilni leptodolihomorfni kraniumi kažejo karakteristike mediteranidnega antropološkega tipa. Pri robustnejših primerih opažamo elemente nordidnega tipa. Trije leptodolihomorfni kraniumi, en moški in dva ženska, kažejo mongoloidni karakter. Robustne dolihomorfne lobanje v kombinaciji z mezoprozopnimi ali euriprozopnimi splanhnokraniji kažejo značilnosti strarinskega kromanjonidnega antropološkega tipa. Redke brahimorfne moške lobanje ustrezajo kratkoglavemu, vzhodnoevropskemu kromanjo-nidnemu tipu. Pri ženskah je brahikranija povezana z ozkim ali srednje širokim obrazom. Lepto-brahimorfno lobanjo bi težko uvrstili v katerega od brahikranih tipov, pri euribrahimorfni lobanji pa so izražene mongoloidne poteze. Individualna Penrosova distančna analiza Morfološko podobnost oziroma divergenco med posameznimi osebki ninske starohrvaške populacije smo ocenjevali s pomočjo multivariantne distan-čne analize po Penrosu. 1819'20 Penrosova analiza distance upošteva 11 najvažnejših mer lobanje. Izkazalo se je, da je v našem primeru število osebkov z izmerjenim setom 11 mer preskromno, da bi imela analiza zadovoljiv učinek. Zato smo se odločili za analizo, ki bazira na petih spremenljivkah: dolžini lobanje, širini lobanje, najmanjši širini čela, višini lobanje in kotni širini mandibule. to so Martinove mere št. 1, 8, 9, 17 in 66. Analizo distance smo tako izvedli na podlagi podatkov 23 moških in 16 ženskih lobanj, kar znaša 22,5 oziroma 15% skeletnega gradiva. Poleg koeficientov biološke distance med posameznimi osebki je izračunana tudi povprečna distanca med moškimi predstavniki, ki znaša 1,43 in povprečna distanca med ženskimi lobanjami, ki znaša 1,33. Obe povprečji kažeta na srednjo intrapopulacijsko variabilnost ninske populacije. Dodatno informacijo o variabilnosti znotraj populacije daje povezovalna analiza, izdelana posebej za moške in posebej za ženske lobanje. Moški: Povezovalna analiza je v okviru moškega spola izdvojila štiri bloke. Prvi blok združuje gracilne ali srednje robustne dolihomorfne lobanje, ki so dolihokrane, ortokrane, akrokrane in metrio-metopične. So daljše in ožje od povprečja in imajo izrazito ozko čelo. Spodnje čeljustnice so srednje masivne, obrazi pa euri in mezomandibular-ni ter običajno lepteni. Lobanje drugega bloka so mezomorfne. Večina je mezokranih, ortokra-nih, metriokranih in metriometopičnih. Kraniumi so nekoliko krajši in širši od povprečja. Celo in bigonialna širina mandibule sta povprečno široki, splanhnokraniumi večinoma mezomandibu-larni, le pri robustnejših pedstavnikih tudi euri-mandibularni. Zgornji del obraza je ozek ali srednje širok. Tretji blok združuje dolihomorfne predstavnike. Lobanje so značilno robustne, dolihokrane, ortokrane, akrokrane in eurimetopične, daljše, običajno pa tudi ožje in višje od povprečja. Širše od povprečne vrednosti je tudi čelo in bigonialna širina. Mandibule so izrazito masivne, obrazi eurimandibularni in običajno srednje široki. Na ta blok se navezuje lobanja 168a, ki se po merah neurokranija ujema z vrednostmi za ostale lobanje tega bloka. Odstopa pa zaradi izrazito ozke širine spodnje čeljustnice. Tudi predstavniki četrtega bloka so dolihomorfni. Lobanje te skupine so obsežne in imajo veliko možgansko prostornino, ki presega 1600 ccm. So pa dolihokrane, hipsikrane, akrokrane in eurimetopične, dalje in višje od povprečja. V primerjavi z velikimi neurokraniji so mandibule ozke, tako da so obrazi leptomandibularni. Predstavniki zgodnjesrednjeveškega Nina, ki smo jih vključili v analizo distance so mezomorf-ni ali dolihomorfni. Mezomorfni predstavniti so bolj homogeni, povezani v en sam blok. Med dolihomorfi pa ločimo tri različne tipe. Gracilni dolihomorfi z značilnostmi mediteranidnega antropološkega tipa kažejo večjo morfološko podobnost z mezomorfno skupino kot z ostalima dolihomorfnima blokoma. S koeficientom di- IN R. Knussmann, Penrose-Abstand und Diskriminanzanalyzc, Homo 18,3, 1967, 134-140. " N. Creel, Die Anwendung Staiistischcr Meihoden in iter Anthropologic, diss., Turingen (1968). 2" T. S. Constandse-Wcstermann, Coefficients of Biological Distance, Antropol. Publications, Oosierhoul N.H. 1972, 127-128. št. skeleta 1 5 7 8 9 10 13 16 17 št. 20 mere 40 (Po Martinu) 45 47 48 50 51 52 54 55 66 69 70 5 190 101 38 138 87 110 103 32 131 110 116 45 35 95 32 65 6 180 136 94 - - - 105 39 36 - 35 58 9 185 39 142 99 119 Ill 38 136 - 29 66 13 196 106 41 141 123 112 35 138 110 37 68 19 188 36 136 105 32 124 102 99 67 20 194 38 144 98 - 105 32 135 111 - - - - 32 + 194 106 37 140 97 114 103 29 134 110 102 132 121 75 23 43 33 24 51 109 34 75 34 + 193 107 40 145 102 124 106 34 142 111 98 138 118 72 25 39 34 25 51 94 33 65 39 182 39 130 91 116 32 135 105 121 - 25 - - 65 44 191 40 140 100 122 107 31 148 115 119 68 24 40 29 24 46 90 36 64 50 - 92 - 113 20 48 34 - 27 . 57 199 138 96 116 120 - - 105 37 69 58 186 95 41 138 95 120 100 139 115 85 125 115 - 37 35 27 50 95 31 60 59 186 150 104 127 - 120 30 - - 100 38 61 68 b 187 106 41 146 105 128 113 38 139 115 96 140 121 76 25 40 36 24 61 34 - 70 196 98 - - . - - - 74a 185 104 38 131 89 112 105 31 136 115 95 125 121 69 20 41 34 91 70 74 b 190 - 127 96 111 111 33 63 87 - 24 91 - - 94 71 96 + 187 135 102 115 107 106 - 31 - 105 a 187 - 93 - 38 33 26 97 31 65 112 - - 95 - 28 - 114 182 - - 145 98 - 113 - 71 115 b - - 92 37 119 - 101 - 46 34 71 121 - 97 125 190 - 140 - 110 40 33 37 67 127 180 37 96 35 138 - 26 133 198 - 141 111 123 - 39 75 140a - - - 35 141 184 107 33 141 101 116 102 28 131 107 103 130 111 69 25 39 31 25 52 100 30 61 143 95 36 29 34 64 144 187 139 63 145 185 39 148 92 108 132 112 - 113 44 33 26 26 104 30 67 148 177 136 95 - - 44 36 25 61 103 33 71 153 106 58 155 189 138 98 131 95 61 156 182 140 120 107 66 157a 189 137 96 117 102 112 25 33 61 160 181 60 36 141 98 121 96 29 127 111 42 34 22 98 34 73 161 107 32 164 190 109 36 130 100 94 33 143 91 39 72 166 88 64 168a 185 38 130 102 123 109 36 132 96 34 66 168b 181 103 40 135 91 118 34 136 96 117 70 21 46 35 22 48 64 173 a 187 134 . 113 36 67 174 186 127 110 117 114 62 20 40 31 22 47 92 32 69 175 188 110 39 131 99 112 101 33 142 115 105 38 77 178 192 140 105 121 1 18 115 26 44 32 34 68 179 193 37 138 102 108 32 142 103 38 68 183 a 196 136 102 29 187 185 104 34 142 91 116 106 28 135 109 1 19 44 36 100 32 58 190 36 70 195 177 135 93 120 110 134 126 74 24 41 33 21 50 40 68 199 191 130 97 115 103 106 125 117 71 41 38 22 55 93 31 200 40 133 32 131 33 70 203 a 185 102 41 138 97 116 116 37 137 89 130 108 67 24 41 30 25 46 100 31 64 203 b 192 135 98 122 134 132 118 72 27 38 31 27 53 104 32 66 204 190 137 93 115 104 35 134 112 128 115 72 23 38 33 25 51 97 39 65 205 185 103 38 145 102 128 113 31 132 no 99 141 123 73 26 39 33 25 55 32 66 206 a 189 148 103 129 112 41 31 111 34 64 207 141 103 100 35 208 189 141 110 211 40 144 123 32 107 76 212 192 142 95 114 109 130 126 73 22 38 34 25 55 36 215 184 137 96 116 111 113 32 68 225 201 132 99 109 108 34 228 191 108 36 148 99 125 1 10 29 135 117 106 36 62 230 189 141 99 102 32 234 a 34 242 188 39 14 96 120 109 31 128 112 98 33 65 243 193 137 97 34 244 95 101 69 248 a 185 135 25 88 31 66 250 178 43 151 99 127 117 34 133 108 141 107 68 40 33 26 49 111 25 70 257 40 77 261 187 133 92 118 103 108 25 40 29 24 30 67 262 191 107 35 127 98 118 102 29 137 113 263 189 111 32 142 99 120 116 33 139 115 141 41 33 28 108 36 65 264 186 135 91 98 113 123 36 63 272 184 108 39 139 95 117 103 32 135 105 24 96 29 69 278 193 105 37 135 100 120 112 29 137 116 32 279 195 40 137 35 117 28 300 181 99 39 140 96 125 108 35 136 110 28 105 28 72 322 a 183 142 96 121 108 109 135 23 41 32 109 36 66 .128 185 131 96 118 96 28 111 24 109 34 69 333 97 124 33 + skeleli iz. 10. in 11 stol. št. skele 9 10 14 15 30 35 i 351 36 37 42 46 47 49 53 54 j 62 i 681 76 78 79 80 95 1051 108 109 115 i 117 120 123 124 129 130 131 132 134 135 137 138 142 147 149 150 154 158 163 169 170 172 176 180 180 183 189 193 194 197 198 201 206 209 213 214 216 219 226 227 233 235 236 237 238 2.19 246 248 249 251 153 255 260 265 269 286 294 298 323 + it Tub Tub 1 5 7 8 9 10 13 16 17 št. mere (Po Martinu) 20 40 45 47 48 50 51 52 54 55 66 69 70 27 55 . - 94 - - - - - 25 - 175 86 34 135 95 115 - 29 124 102 82 122 103 66 23 40 31 85 33 50 36 89 - - 30 - - - 175 - 36 131 90 Ill 99 29 129 109 123 26 - - - - - - - - - - - - - - 62 175 86 33 127 - - 29 - 97 - - 61 181 88 32 134 102 120 29 130 106 96 128 108 61 25 40 29 23 43 91 29 62 168 . 134 92 - 101 - - - - 81 30 60 39 - 101 30 - - - - - - - - 61 168 - 136 96 119 - - 103 - 102 38 33 25 48 87 24 57 186 86 37 138 93 122 98 30 132 115 - 27 185 98 35 145 95 125 108 27 134 116 - - 117 23 38 34 100 31 62 175 - 32 136 91 110 - 31 123 105 22 - - - 86 . 61 179 - 135 91 - - - - 183 ■ 135 92 - 102 - 105 31 57 - - 30 - 170 131 87 108 - 111 22 - - - - 178 - 136 91 113 . 108 - - 131 95 - - - 30 93 - 31 - - - - - 29 60 184 88 38 135 99 114 101 31 129 110 88 125 111 71 25 38 35 26 54 98 28 64 179 90 36 139 . 101 30 122 105 125 - - 103 32 65 86 34 141 - 104 27 127 108 - 24 38 31 - - - 32 184 107 35 131 97 110 30 131 115 - 25 45 33 - - 186 39 136 95 119 93 31 126 - 82 36 57 180 95 29 131 89 110 94 28 125 108 23 95 32 53 185 - 137 99 119 109 27 - 115 ■ ■ - - - 182 - - - - - 38 91 102 28 - - - 29 114 - - 57 133 90 -41 32 26 48 27 63 - 27 - 186 99 30 137 94 119 102 30 129 115 95 122 113 68 22 36 32 22 45 88 35 53 171 132 95 - no 120 23 . 32 57 178 143 97 118 103 135 113 125 115 68 37 37 32 23 48 34 64 134 - - - - 89 25 60 84 31 63 179 136 94 102 - 115 26 . . - . 33 182 97 35 137 93 115 100 28 131 115 - 120 73 22 37 30 95 35 64 38 33 - - 62 101 33 69 178 136 96 112 - 113 124 22 43 32 22 91 27 52 100 29 185 144 102 129 . 191 141 94 . - 96 . 94 27 58 182 100 39 127 94 116 100 34 131 106 95 123 113 70 23 39 30 26 48 101 31 67 178 134 94 119 106 132 44 33 96 31 63 185 136 105 121 102 - 102 - 95 70 98 179 101 37 132 87 110 94 24 125 96 24 60 174 92 29 135 95 - 54 180 94 33 125 95 110 27 123 101 92 117 108 65 23 37 34 26 49 100 31 58 183 130 102 116 129 106 120 42 34 100 34 62 172 127 86 51 178 99 36 131 95 115 105 30 130 108 91 - 107 66 20 39 36 24 50 98 60 139 112 30 97 173 101 31 142 96 119 127 105 131 115 71 25 41 34 25 54 32 70 173 41 132 92 110 31 121 103 - 113 24 36 33 188 137 100 109 26 93 30 60 174 35 133 93 114 101 31 134 108 118 36 34 81 35 57 140 89 26 188 126 110 - 187 134 103 178 132 97 98 33 31 130 92 109 112 93 91 27 57 134 96 20 37 31 87 28 54 177 122 63 190 44 143 109 138 114 29 58 192 - 37 29 66 189 38 132 98 32 130 106 37 35 87 28 63 192 140 107 140 28 188 108 ■ - 190 97 137 97 131 112 23 39 31 33 59 181 99 38 128 85 109 97 29 134 108 89 115 106 64 21 42 33 26 49 98 27 62 178 98 36 145 99 123 99 32 140 117 25 ■ - 184 130 96 104 - ■ 131 103 178 132 98 ■ - - • ...................94 33 i iz Id. in II. atol. stance 1,2 so povezani z mezomorfnim blokom. Na ta par se s koeficientom distance 1,3 navezuje robustna dolihomorfna skupina. Še večjo oddaljenost naprem ostalim kaže tretja dolihomorfna skupina, ki se navezuje na prve tri s koeficientom distance 2,05. V analizo je vključena tudi brahi-morfna lobanja št. 250, ki je močno distancirana od ostalih s koeficientom distance 2,93 (tab. 14; si. 2). Ženske: V okviru ženskega spola se kaže delitev na tri bloke. Prvi blok združujejo dolihokrane in mezo-krane lobanje z nizko obokanim lobanjskim svodom, ki so v povprečju hamekrane in metrio-krane. Čelo teh lobanj je eurimetopično, vendar so vrednosti frontoparietalnega indeksa pri tej skupini od vseh najnižje. Ves lobanje so lepto-mandibularne z značilno ozkimi spodnjimi čeljust-nicami. Obraze imajo leptene ali mezene. Na to skupino se s koeficientom distance 1,05 navezuje št. 227, ki je tudi gracilna in leptomandibularna, od drugih pa se razlikuje po visoki obokanosti obokanosti neurokranija. Lobanje tretjega bloka so dolihokrane ali hiper-dolihokrane. So daljše in ožje od povprečja in ortokrane, akrokrane ter eurimetopične. Značilne zanje so masivne mandibule. Obrazi so ozki, Ieptoprozopni in eurimandibularni. SI. 2: Dendrogram biološke sorodnosti med predstavniki ninske populacije - moški. Fig. 2: Dendrogram of biological relationship between representatives of population of Nin - men. 282 259 2.36 2.13 1.90 167 144 121 0.97 0.74 0.51 0.28 017 r ca. I CL Ženske lobanje ninske populacije, vključene v distančno analizo so dolihomorfne in mezo-morfne. Razporejene so v tri bloke. Dolihokrane ali mezokrane predstavnice prvega bloka so gracilne, druži pa jih tudi nizek lobanjski krov in leptomandibularen obraz. Tudi v drugem bloku so lobanje dolihokrane in mezokrane, so pa srednje visoko obokane in imajo široke obraze. Tretji blok združujejo robustne leptodolihomorf-ne lobanje z masivnimi mandibulami. Večjo podobnost kažeta drugu in tretju blok, ki sta povezana s koeficientom distance 1,26. Prvi blok se skupaj z osebkom 227 navezuje na povprečje teh dveh z koeficientom distance 1,75. (tab. 15; si. 3). Antropološka anliza skeletov iz 10. in 11. stoletja Iz mlajšega obdobja so ohranjeni trije moški, trije ženski in en otroški skelet. Otroški skelet smo uvrstili v starostno obdobje infans I, s približno starostjo 5 do 6 let. Eno moško okostje smo uvrstili v starostno obdobje adultus, dva pa v obdobje SI. 3: Dendrogram biološke sorodnosti med predstavnicami ninske populacije - ženske. Fig. 3: Dendrogram of biological relationship between representatives of population of Nin - women. 1.75 1.61 1.47 1.33 1.19-1.05-0.91 0,77 0.63 0.49-0.35-0.21-0.07 .a (O ra^N'O'-WQO'NCO maturus. Ženske so bile v primerjavi z moškimi ob smrti starejše, saj sta dve umrli v starostnem obdobju maturus, ena pa v senilnem obdobju. Moška okostja so zelo dobro ohranjena, od ženskih pa je bila možna antropološka analiza le pri skeletu št. 117. Skelet št. 32: moški, adultus I Lobanja tega skeleta je dolihokrana in nizko obokana. Čelo je eurimetopično. Splanhnokrani-um je euromandibularen in leptoprozopen, zgornji del obraza pa je lepten. Orbite so mezokonhne in oglate, nos je mezorin. Lobanjska kapaciteta je velika. Lobanja je zelo robustna, z mogočno glabelo in močno nazaj nagnjenim čelom. Zatilje je kurvookcipitalno z dobro izraženimi nuhalni-mi linijami. Nosni koren je globoko ugreznjen, nosni hrbet pa je orlovsko ukrivljen. Robustna mandibula z izredno močno razvitimi gonioni in širokim bilateralnim obradkom daje obrazu kva-dratast izgled. Lobanja je leptodolihomorfna. Od leptodolihomorfnih lobanj starejše ninske populacije se razlikuje po večji masivnosti in robustnosti. Tudi postkranialni skelet je robusten. Po telesni višini sodi skelet v kategorijo srednje visokih osebkov. Skelet št. 34: moški, maturus I Lobanja je zelo dolga in srednje široka. Po dolžinskoširinskem indeksu jo uvrščamo med mezokrane. Je srednje visoka, ortokrana in metrio-krana. Zaradi izrednih dimenzij neurokrania presega lobanjska kapaciteta 1600 ccm. Čelo je eurimetopično. Obrazni del je mezoprozopen, mezen ali leptomandibularen. Hipsikonhne orbite so bolj ali manj oglate. Nos je mezorin. Lobanja je srednje robustna. Srednje razvita glabela prehaja v rahlo nagnjeno čelo. Zatilje je zelo izrazito izbočeno. Nosni koren je vdrt pod glabelo, medtem ko je nosni hrbet rahlo orlovsko ukrivljen. Mandibula se zdi precej gracilnejša od ostalega dela lobanje. Je ozka v gonionih, tudi simfizna višina je nizka. Gonioni so srednje izraženi, obrazek pa je ozek. Lobanja je euridolihomorfnega Opa, vendar v primerjavi z lobanjami starejšega obdobja ne kaže izrazitih kromanjonidnih karakteristik. Postkranialne kosti so precej gracilne, P" postavi pa sodi okostje med visoke. Skelet št. 96: moški, maturus I Lobanja tega skeleta je slabše ohranjena. Manjka kompleten splanhnokranium. Možganski del lobanje je dolihokran, hamekran in tapeinokran. Celo je eurimetopično. Značilna je velika medor-bitalna razdalja, ki znaša 31 mm. Glabela je sred- nje razvita, čelo rahlo nagnjeno nazaj, zatilje pa izrazito kurvookcipitalno. Mastoidi so tako kot pri ostalih dveh lobanjah mogočni. Postkranialni skelet je, kolikor je ohranjen, srednje robusten. Telesna višina je srednja. Skelet št. 117: ženska, senilis Edina ohranjena ženska lobanja je dolihokrana, hamekrana in metriokrana. Čelo je metrio-metopično. Od obraznega dela je ohranjena le mandibula, ki je dokaj robustna, z dobro izraženimi narastišči žvekalne muskulature. Glede na frontomandibularni indeks je lobanja eurimandi-bularna. Lobanjska prostornina je euenkefalična. Kosti ekstremitet so povprečno razvite, telesna višina je srednja. Za lobanje mlajšega obdobja je karakteristično, da so vse dolihokrane in bolj ali manj nizko obokane. Splanhnokranium je ohranjen le pri dveh lobanjah. V enem primeru je leptoprozopen, v drugem pa mezoprozopen. Vse analizirane lobanje so robustnega videza, kar še posebej velja za skelet št. 32. V kolikšni meri se lobanje mlajšega obdobja razlikujejo od lobanj starejšega obdobja po svoji morfologiji smo ocenili s pomočjo multivariant-ne statistične analize, ki zajema 23 moških in 16 ženskih kraniumov in ki vključuje tudi tri najbolj ohranjene lobanje mlajšega obdobja (št. 32, 34 in 117). Ugotovili smo, da obstaja med nekaterimi osebki starejše populacije veliko večja biološka oddaljenost kot jo kažejo osebki mlajšega obdobja. Ženska lobanja se z nizkim koeficientom 0,94347 v celoti sklada z žensko populacijo starejšega obdobja. Oba moška kraniuma kažeta nekoliko večjo divergenco, predvsem št. 34, ki izstopa z izjemnimi dimenzijami neurokranija. Vendar ostajata oba primerka v okvirih morfološke podobnosti z ostalimi moškimi lobanjami, saj se s koeficientoma 1,3554 in 1,59323 približujeta povprečni biološki oddaljenosti, ki znaša 1,4328. V merskih karakteristikah se lobanje mlajšega obdobja ne razlikujejo bistveno od starejših. Analiza patoloških primerov Patološke spremembe, ki smo jih zasledili na skeletnih ostankih ninske populacije, so sorazmerno maloštevilne. V glavnem gre za mehanske poškodbe, vnetne procese in obolenja hrbtenice. Poškodbe: Status post fraeturam je viden na distalnem delu desnega radiusa skeleta št. 49 (ženska, maturus II). Distalni del radiusa je ostal v rahli dorzalni angulaciji. Na karpalni sklepni gladčini poškodovanega radiusa opažamo artro-tične spremembe, ki jih lahko povežemo s post traumatskim stanjem, saj na zdravem, levem ra-diusu te spremembe niso očitne. Na lobanji skeleta št. 173a (moški, maturus II) je vidna poškodba z vdrtino in defektom stene levega frontalne-ga sinusa. Rana se je še za življenja te osebe zacelila, saj opažamo rekacijo okoliškega kostnega tkiva. Vnetni procesi: Kronični osteomyelitis se pojavlja pri dveh moških okostjih starostnega obodbja maturus II: št. 133 in št. 264. V obeh primerih je prizadet distalni del desnega femur-ja. Pri skeletu št. 91 (moški, adultus) so prisotne artrozne spremembe na posameznih sklepih. Poleg tega je na večjem delu lobanje vidna površinska destrukcija kostnega tkiva kot posledica perio-stitisa neopredeljene etiologije. Obolenja hrbtenice: Skelet št. 216 (ženska, adultus I) kaže ankilozo sakroiliakalnega sklepa kot posledico sacroiletitisa. Popolnoma zrasla hrbtenica pripada okostju št. 242 (moški, maturus II). Spondylosis ankylopoetica je posledica spondiloartritisa v kasni fazi. Pri skeletu št. 257 (moški, maturus I) opažamo sakralizacijo petega ledvenega vretenca. Anomalija je lahko kongeni-talna, ali pa je nastala kot posledica vnetnega procesa. Pri večini skeletov starosti maturus II in senilis se pojavljajo starostne degenerativne spremembe na vretencih. Spondilozo v različnih štadijih najpogosteje zasledimo v spodnjem delu torakalne regije hrbtenice in v lumbalni regiji hrbtenice. IV. DISKUSIJA Analiza prvega antropološkega obdelanega grobišča v severni Dalmaciji je temeljna za vse nadaljne raziskave. Pomembnost nekropole Nin-Ždrijac je predvsem v izredno dobri ohranjenosti kostnih ostankov, ki je omogočila res izčrpno analizo. Spol smo določili pri 85,6%, starost pa pri 92,8% inventariziranih okostjih. Nemerljivih ali manjkajočih lobanj je 20,5%. Kosti postkra-nialnega skeleta pa nismo mogli izmeriti le pri 15,7% osebkov. Lobanje ninske serije so v povprečju dolge, ozke in srednje visoke. Obrazni deli so v večini srednje visoki in srednje široki. Ninska populacija je bila izrazito dolihokrana, saj je dolihokranih ali celo hiperdolihokranih 56% moških in 60% ženskih lobanj. Ostale so v večini mezokrane. Brahikranija je izredno redka. Vsega skupaj smo našli le osem kratkoglavih primerkov. Glede na dolžinsko-višinski indeks prevladuje ortokrani-ja, glede na širinsko-višinski indeks pa akrokrani-ja in metriokranija. Dolihokrani lobanjskiobliki ustreza eurimetropia, ki jo zasledimo pri 64% moških in 56,1% ženskih lobanj. Splanhnokra-niji so v večini mezo- ali leptoprozopni. Pri ženskah leptoprozopia celo prevladuje. Orbite so pri obeh spolih najpogosteje mezokrane, nosovi pa pri moškem spolu leptorini, pri ženskem hamerini. Značilna spolna razlika nastopa tudi pri fron-tomandibularnem indeksu. Po pričakovanju so moške lobanje mezo- ali eurimandibularne, ženske pa najpogosteje leptomandibularne. Seveda nastopajo tudi v okviru moškeg spola ozke mandibule, med ženskami pa smo našli nekaj euri-mandibularnih predstavnic. Od posebnosti, značilnih za nekatere lobanje, omenimo metopični šiv, ki smo ga zasledili pri 10 moških (9,8%) in 12 ženskih lobanjah (10,6%). Oba podatka se izredno dobro ujemata s pogostnostjo metopizma pri slovenskih recentnih lobanjah, kjer le-ta znaša 9,6%.21 Podatki o nastopanju suture metopike pri nekaterih zgodnje-srednjeveških serijah pa se razlikujejo od ninskih rezultatov. V ptujskem in turniškem matrialu se metopični šiv zelo redko pojavlja. Pogosteje kot v Ninu pa nastopa metopizem v obeh blejskih grobiščih na Pristavi. Oglejmo si tabelo: grobišče st. moški ženske Nin-Ždrijac 8.-9. 9,8 10,6 Turnišče 9. - 7,7 Ptuj 10.-11. 5,6 6,9 Bled-Pristava 6. 12,0 22,0 Bled Pristava 7.-10. 11,8 15,4 Zanimivo je, da se pri vseh serijah pojavlja sutura metopika pogosteje pri ženskem spolu. Ker pa metopizem ni vezan na spol, kot trdi Tomaszewska,22 je možno, da pride v določenih primerih zaradi specifičnih morfoloških karakteristik metopičnih lobanj (višje, širše in bolj pokončno čelo, razviti frontalni tuberi, velika interorbitalna razdalja, višje očnice) do napačne spolne diagnoze. Če se metopizem deduje kot recesivna lastnost, potem lahko razlagamo visoko frekvenco nastopanja metopičnega šiva med blejskimi staroselci tako, da gledamo to populacijo kot endogamno skupino. Predvidevamo tudi, da so novodošli Slovani sprejeli to morfološko značilnost od staroselcev, kar je vzrok za pogostost tega pojava tudi pri staroslovanski populaciji z Bleda.21 Sutura metopica je običajno povezana s kakšnim drugim epigenetskim znakom. V nin-skem gradivu se pojavlja skupaj z suturalnimi koščicami in v kombinaciji s suturo petrosquamo-so ali z osjo lambdoideum. Telesno višino smo določali po Manouvrierje-vih tabelah, ker smo s to metodo lahko izvedli največ primerjav z zgodnjesrednjeveškimi serijami na ozemlju bivše Jugoslavije. Povprečno telesno višino moških smo ocenili na 1699 mm, žensk pa na 1580 mm. To so od vseh primerjalnih podatkov najvišje vrednosti. Veliko podobnost v telesni višini kaže samo populacija iz Daraž-Bošnjacev, ki je prav tako starohrvaška kot ninska. Zanimiva je ugotovitev, da sta povprečno najnižji obe staroselski seriji (Bled-Pristava in Ohrid-Sv. Erazmo). Telesne višine staroslovanskih serij iz istih dveh lokalitet so sicer višje, vendar še vedno statistično signifikantno nižje od serije Nin-Ždrijac. Sama od sebe se ponuja misel, da je nižja telesna višina Slovanov z Bleda in Ohrida rezultat biološke asimilacije telesno višjih Slovanov z nižjim avtohtonim prebivalstvom. Podatki za Turniš-če, Ptuj in Baltine bare niso direktno primerljive z Ninom, ker gre za drugo metodo ocenjevanja, rudi v treh primerih so telesne višine v povprečju nižje. Na osnovi sedanjih rezultatov lahko sklepamo, da so v okviru starih Slovanov veljali Hrvati za visoke ljudi. V ninski populaciji prevladujejo dolihomorfne in mezomorfne lobanje, kombinirane z ozkim ali srednje širokim obrazom. Leptodolihomorfni predstavniki vsebujejo elemente mediteranoidne-ga ali nordidnega antropološkega tipa. Mezo-morfni predstavniki so podobni moravskemu staroslovanskemu tipu Libice-Mikulčice.23 Pri eni moški in dveh ženskih leptodoliho-morfnih lobanjah so opazne mongoloidne primesi. Mongoloidni vtis dajejo lobanjam predvsem močne, naprej orientirane ličnice in plitvo izoblikovane jamice nad podočniki. Vsi trije pred- stavniki z mongoloidnimi potezami imajo tudi izjemno ozke in visoko nasajene nosne koščice. Euridolihomorfni predstavniki so robustnejši. Pri moških so močno poudarjene kromanjonidne karakteristike, ki pa so pri ženskah bolj ali manj zabrisane. Obrazni deli euridolihomorfov so v večini le srednje široki. Kratkoglavi predstavniki so redki. Zanimivi sta predvsem moška euri-brahimorfna lobanja z izrazitimi potezami kro-manjonidnega B tipa in ženska kratkoglava lobanja s poudarjenimi mongoloidnimi potezami. Antropološke tipe, značilne za ninsko populacijo, srečamo domala pri vseh staroslovanskih serijah, le da razmerje med dolihomorfi in brahi-morfi ni tako močno nagnjeno v korist prvih, kar je poudarjena značilnost ninske serije. Izjemno nizek odstotek brahikranije kaže, da stari Hrvati v tem obdobju še niso bili v stiku s staroselskim prebivalstvom, ki se je večinoma zateklo v utrjena mesta ali na otoke. Za stare Hrvate iz Nina so zanimive in neobičajne mongoloidne karakteristike nekaterih predstavnikov. Mongoloidni elementi so nedvomno avarskega izvora. Izvirajo lahko iz zgodnje avarsko-slovanske naselitve Dalmacije pred prihodom Hrvatov. Možno pa je tudi, da so mongoloidne primesi zanesle v Dalmacijo blodeče avarske skupinice, ki so po zlomu avarske države na začetku 9. stoletja zašle na jadransko obalo in se pridružile Hrvatom. Individualno Penrosovo analizo distance smo izvedli na podlagi petih merjenj lobanje. Pri večini lobanj je namreč obrazni del poškodovan v tolikšni meri, da ni bilo mogoče izmeriti vseh potrebnih parametrov, ki jih ta analiza zahteva. Izbor osebkov, vključenih v analizo, se je tako skrčil na 23 moških in 16 ženskih najbolje ohranjenih primerkov, ki dokaj dobro reprezentirajo celotno ninsko populacijo. Koeficienti biološke distance kažejo na srednjo variabilnost v okviru populacije. Med moškimi so se izoblikovale štiri skupine z morfološko sorodnimi osebki. Eno skupino predstavljajo mezomorfni predstavniki, v treh pa so razporejeni dolihomorfi. Ugotovili smo, da kažejo gracilni dolihomorfi prvega bloka večjo morfološko podobnost z mezomorfno skupino drugega bloka, kot pa z robustno doliho-morfno skupino tretjega bloka in četrto doliho-morfno skupino, za katero so značilne obsežne lobanje ter velika lobanjska prostornina. Sorazmerno nizki povprečni koeficienti distance pri prvih treh skupinah kažejo v okviru blokov pre- cejšnjo morfološko homogenost. Le četrti blok sestavljajo morfološko različni kraniumi, saj znaša povprečna distanca v tej skupini 0,88. V okviru žensk ni prišlo do diferenciacije na mezomorf-ne in dolihomorfne skupine, temveč vsebujeta prvi in drugi blok oba tipa lobanj, delitev pa temelji na obokanosti lobanjskega krova in širini obraza. Lobanje prvega bloka so gracilne, nizko obokane, leptene in v povprečju mezokrane. Lobanje druge skupine so srednje visoke, obrazi so širši, povprečje dolžinsko-širinskega indeksa pa je v območju dolihokranije. Tretji blok sestavljajo robustne dolihomorfne predstavnice. Prvi in tretji blok sta precej homogena. Visok povprečni koeficient distance v drugi skupini pa je odraz precejšnje morfološke raznolikosti v okviru osebkov, ki skupino sestavljajo. Koeficient distance med posameznimi osebki so izračunani na osnovi štirih mer neurokranija in širini man-dibule. Distančna analiza v taki obliki ne daje popolne slike zaradi dveh razlogov: 1. ne vključuje vseh osebkov, ampak le 22,5% moških in 15,04 žensk; 2. izdelana je na podlagi petih spremenljivk in ne na kompletu 11 mer, kot bi bilo to možno pri idealno ohranjenemu materialu. Ugotovili smo, da so osebki, razen redkih di-stanciranih izjem, med seboj povezani s sorazmerno nizkimi koeficienti oddaljenosti. Povprečni koeficienti oddaljenosti kažejo srednjo variabilnost. Razvidna je diferenciacija posameznih oblik lobanje v bloke in prav tako homogenost ali heterogenost v okviru skupin. Pomembno je, da lahko analiziramo podobnost oziroma diver-genco vsakega posameznika v skupini, saj je vsak osebek ocenjen nasproti ostalim s svojo mero oddaljenosti. Še enkrat poudarjamo, da je interpretacija vezana v našem primeru le na obliko možganskega dela lobanje in širino mandibule. Z dodatkom ostalih važnih mer obraza (kompleten set 11 mer) bi dobili celovitejšo podobo o morfološki podobnosti oziroma distanci med osebki starohrvaške populacije iz Nina. Posebno poglavje smo namenili obravnavi skeletov iz 10. in II. stoletja. Ker je teh okostij samo sedem, je izčrpna primerjava med starejšo in mlajšo ninsko populacijo nemogoča. Analizirali smo štiri lobanje. Vse so robustne, dolihokrane in razen ene vse nizko obokane. V merskih karakteristikah se ne razlikujejo od lobanj starejšega obdobja, saj distančna analiza ne ločuje teh osebkov od ostalih. Koeficienti distance so po vrednostih zelo blizu povprečni oddaljeno- sti za celotno skupino. Na osnovi tipoloških značilnosti lobanj sklepamo, da so mlajši skeleti predstavniki mešane populacije. Zaradi maloštevilnih podatkov lahko le domnevamo, da gre za mešanice v okviru dolihomorfnega tipa, ki je pravladoval v starejši populaciji. Zanimivo je, da smo v ninskem skeletnem materialu zasledili razmeroma malo patoloških primerov. Najpogostejše so starostne degenerativne spremembe hrbtenice in artrotične spremembe sklepnih površin. Redke so mehanske poškodbe. Kaže, da so bili stari Hrvati vešči uravnavanja zlomljenih udov, saj smo zasledili le eno nepravilno zaraščeno fakturo. Poškodb, povzročenih s kakršnimkoli orožjem na skeletnih ostankih prebivalcev Nina, nismo odkrili. V. ZAKLJUČKI Antropološki prikaz populacije starih Hrvatov, ki so pokopavali svoje mrtve na grobišču Nin-Ždrijac, temelji na analizi 251 okostij. Spolna diagnoza je bila mogoča pri 215 odraslih skeletih. Od skupnega števila analiziranih skeletov je 112 (44,6%) okostij ženskega spola, 103 (41,0%) pa moškega spola. Le 10 (4,0%) odraslih skeletov je po spolu nedoločljivih. Starost ob času smrti smo določili pri 233 osebkih. Determinacija starosti ni bila možna v 18 (7,22%) primerih. Največ okostij (111 ali 44,2%) smo uvrstili v starostno obdobje maturus, skoraj polovico manj (62 ali 24,6%) pa v starostno obdobje adultus. Senilnih okostij je 28 (11,2%), juvenil-nih 6 (2,4%), otroških pa 26 (10,4%). Za ninsko populacijo so značilne dolge, ozke in srednje visoke lobanje z ozkim čelom. Prevladuje dolihokrana lobanjska forma, medtem ko je brahikranija zelo redka. Glede na dolžinsko-višin-ski in širinsko-višinski indeks so lobanje najpogosteje ortokrane in metriokrane. V primerjavi z ženskimi lobanjami so moške večkrat hiper-dolihokrane in visoke (hipsikrane in akrokrane), ženske pa so pogosteje mezokrane in nizke (ha-mekrane in tapeinokrane). Glede na širino kra-niuma je čelo eurimetopično, kar je v skladu z značilnostmi dolgoglavega tipa. Leptoprozopni in mezoprozopni splanhnokraniji prevladujejo nad ueriprozopnimi. Tudi zgornji del obraza je večinoma lepten ali mezen. Pri moških lobanjah so najbolj razširjene srednje visoke orbite, ozki nosovi, srednje široke mandibule in euriman-dibularna in mezoniandibularna oblika obraza. Pri ženskahso orbite v povprečju višje, nosovi širši, obrazi pa leptomandibularni. Spodnje če- ljustnice so glede na širino obraza pri ženskih lobanjah ozke ali pa široke. Kraniumi obeh spolov imajo v povprečju veliko prostornino. Kosti ekstremitet moških skeletov so srednje robustne in le v nekaterih primerih izrazito masivne. Ženska okostja so večinoma gracilna ali srednje robustna. Prebivalci Nina so bili srednje ali visoke postave s povprečno višino 169,9 cm za moške in 158,0 za ženske. Od vseh primerjalnih zgodnjesrednjeveških serij na področju nekdanje Jugoslavije, je ninska populacija najvišja. Velika telesna višina je značilna tudi za istodobno, prav tako staro-hrvatsko serijo Daraž-Bošnjaci. Stari Hrvati so bili višji od staroselcev in ostalih staroslovan-skih populacij. V ninski populaciji prevladujeta leptodoli-homorfni in euridolihomorfni tip. Leptodo-lihomorfni predstavniki so večinoma gracilni z bolj ali manj izraženimi značilnostmi meditera-nidnega antropološkega tipa. V nekaterih primerih prihajajo do izraza elementi robustnejšega in po postavi višjega nordidnega tipa. Euridolihomorfni predstavniki so robustnejši. Moški kažejo poudarjene značilnosti paleoevropidnega kromanjo-nidnega tipa. Pri ženskah so kromanjonidne komponente slabo izražene. Moški in ženski euridoli-homorfi imajo večinoma le srednje široke obraze. Poleg prevladujoče dolihomorfne skupine se v ninski populaciji pojavljajo tudi kratkoglavi posamezniki. Moški brahikrani predstavniki imajo izrazito euriprozopne obraze. Pri njih so poudarjene karakteristike vzhodnoevropskega kro-manjonidnega tipa. Pri ženskah je brahikranija kombinirana z ozkim ali srednje širokim splan-hnokranijem. Pri nekaterih osebkih ninske starohrvaške populacije smo zasledili značilnosti mongoloid-nega antropološkega tipa. Mongoloidni elementi se pojavljajo pri treh dolihomorfnih in eni brahimorfni lobanji. Skeleti iz nekropole Nin-Ždrijac kažejo morfološko-tipološke karakteristike, ki se pojavljajo tudi pri drugih staroslovan-skih populacijah. Prevladuje dolihomorfna lobanjska forma. Brahimorfni predstavniki so izrazito redki, kar je posebnost ninske populacije. Pri njej ne zasledimo elementov kratkoglavega dinaridne-ga tipa, ki bi kazal na asimilacijo s staroselskim prebivalstvom. Pri nekaterih predstavnikih so izraženi mongoloidni elementi. Ti pričajo o stikih Slovanov z avarskimi plemeni, ki so bili značilni za zgodnje obdobje slovanske naselitve tudi v Dalmaciji. Individualna distančna analiza je prevladujoče dolihomorfne predstavnike ninske populacije razporedila v več skupin. V okviru moških so se izoblikovali štirje bloki. Osebki s krajšimi mezo-kranimi lobanjami so povezani v en blok, doliho-krani predstavniki pa so razporejeni v tri skupine: gracilno dolihomorfno skupino z meditera-nidnimi karakteristikami, robustno dolihomorfno skupino s kromanjonidnimi elementi in tretjo skupino, ki združuje dolgoglave osebke z izjemno veliko lobanjsko prostornino. Morfološko naj-sorodnejši sta gracilna dolihomorfna in mezo-morfna skupina, tretja dolihomorfna skupina četrtega bloka pa kaže nasproti ostalim največjo biološko distanco. Pri ženskah so se izoblikovale tri skupine. V prvi skupini so gracilne dolihomorfne ali mezo-morfne predstavnice z nizkimi lobanjami. Drugi blok obsega mezo ali dolihokrane lobanje s širokim obraznim delom. V tretjem bloku so robustne leptodolihomorfne predstavnice z masivnimi mandibulami. Drugi in tretji blok kažeta večjo medsebojno podobnost kot distancirana gracilna skupina. Na osnovi skupne povprečne distance, ki znaša za moške predstavnike 1,43, za ženske pa 1,33, menimo, da obstaja med osebki starohravaške-ga Nina srednja intrapopulacijska variabilnost. Iz mlajšega obdobja (10. in 11. st.) je ohranjenih sedem okostij; tri ženska, tri moška in eno otroško. Antropološka analiza je bila možna pri treh moških in eni ženski lobanji. Trije kraniumi so dolihokrani in nizko obokani, eden pa mezokran in srednje visok. Obrazni del je ohranjen le pri dveh moških lobanjah. V enem primeru je lep-toprozopen in eurimandibularen, v drugem pa mezoprozopen in leptomandibularen. Vse analizirane lobanje so robustnega videza in kažejo mešane tipološke karakteristike. V merskih znakih se ne razlikujejo bistveno od lobanj starejše populacije. Morfološko-tipološke karakteristike kažejo, da so mlajši skeleti predstavniki mešane populacije. Zaradi skopih podatkov lahko le domnevamo, da gre za mešanje v okviru doliho-morfnega fenotipa, ki je prevladoval v starejši ninski populaciji. Patoloških primerov je v ninskem skeletnem materialu razmeroma malo. Najpogostejše so starostne degenerativne poškodbe hrbtenice in artrozne spremembe sklepnih površin. Pri dveh okostjih se pojavlja kronični osteomyelitis. Vnetni proces je v obeh primerih zajel distalni del stegnenice. Mehanske poškodbe so redke. Nepravilno zraščeno frakturo smo diagnosticirali le v enem primeru. Poškodb, za katere bi lahko Irdili, da jih je povzročilo orožje, na skeletih ninske populacije nismo našli. PREGLEDNICA ANTROPOLOŠKO OBDELANIH SKELETOV približna Št. starostna starost v skel. spol kategorija letih 4 ženska maturus II 50 - 59 5 moški maturus II 50 - 59 6 moški adultus I 20 - 24 8 moški maturus II 50 - 59 9 ženska adultus II 30 - 39 10 ženska adultus I 20 - 29 11 ženska 7 7 13 moški maturus I 40 - 49 14 ženska adultus II 30 - 39 15 ženska adultus I 20 - 29 19 moški maturus II 50 - 59 20 moški maturus II 50 - 59 22 + otrok infans I 5 - 6 30 ženska maturus II 50 - 59 32 + moški adultus I 20 - 29 34 + moški maturus I 40 - 49 35 a ženska adultus I 20 - 29 35 b ženska adultus 20 - 39 36 ženska adultus 11 30 - 39 37 ženska adultus II 30 - 39 38 ? juvenilis 15 - 16 39 moški maturus II 50 - 59 42 ženska adultus II 30 - 39 44 moški adultus I 25 - 29 46 ženska adultus I 20 - 29 47 ženska senilis 60 - 69 49 ženska maturus II 50 - 59 50 moški adultus 20 - 39 53 ženska maturus II 50 - 59 54 a ženska adultus II 30 - 39 54 b otrok infans I 0 - 1 57 moški maturus I 40 - 44 58 moški maturus I 40 - 49 59 moški maturus II 50 - 59 60 moški 7 7 61 ženska 7 7 62 a ženska adultus I 25 - 29 62 b otrok infans 11 7 - 8 63 otrok infans 11 7 - 14 64 7 7 7 65 ženska adultus 1 20 - 29 66 ženska 7 7 67 moški 7 7 68 a ženska adultus 11 30 - 39 68b moški adultus 1 25 - 29 69 otrok infans 11 7 - 8 70 moški maturus II 50 - 59 71 a otrok infans II 7 71 b otrok infans I 4 - 5 72 ženska senilis 60 - 69 73 ? 7 7 74 a moški maturus 11 50 - 59 74 b moški maturus 11 50 - 59 76 ženska maturus 11 50 - 59 77 7 7 7 78 ženska maturus 11 50 - 59 79 ženska adultus I 20 - 29 80 ženska adultus 1 20 - 29 83 7 7 7 85 7 7 7 86 7 7 7 87 moški adultus 1 20 - 29 89 7 senilis 60 - 69 90 moški maturus II 50 - 59 91 moški adultus 20 - 39 92 moški 7 7 95 ženska maturus I 40 - 49 96 + moški maturus II 50 - 59 99 moški maturus I 40 - 49 101 ženska maturus I 40 - 49 103 ženska maturus II 50 - 59 105 a moški maturus II 45 - 59 105 b ženska adultus I 25 - 29 106 ženska adultus I 20 - 29 108 ženska maturus II 50 - 59 109 ženska senilis 60 - 69 110 ženska senilis 60 - 69 111 ženska adultus 20 - 39 112 moški adultus I 20 - 29 113 ženska senilis 60 - 69 114 moški maturus I 40 - 49 115 a ženska adultus 20 - 39 115 b moški adultus I 20 - 29 117 + ženska senilis 60 - 69 119 moški maturus I 40 - 49 120 ženska maturus II 50 - 59 121 moški maturus II 50 - 59 123 ženska maturus I 40 - 49 124 ženska maturus II 50 - 59 125 moški senilis 60 - 69 126 moški maturus 40 - 59 127 moški senilis 60 - 69 128 otrok infans II 7 129 ženska maturus I 40 - 49 130 ženska adultus I 20 - 29 131 ženska maturus I 40 - 49 132 ženska maturus 40 - 59 133 moški maturus 11 50 - 59 134 ženska adultus II 30 - 39 135 ženska maturus I 40 - 49 136 ženska senilis 60 - 69 137 + ženska maturus II 50 - 59 138 + ženska maturus 1 40 - 49 139 otrok infans 1 4 - 5 140 a moški 7 7 140 b moški 7 7 I40e ženska mat. - sen. 50 - 69 141 moški maturus II 50 - 59 142 ženska adultus II 30 - 39 143 moški maturus II 50 - 59 144 moški senilis 60 - 69 145 moški adultus II 30 - 39 146 moški juvenilis 15 - 19 147 ženska maturus 40 - 59 148 moški senilis 60 - 69 149 a ženska maturus II 50 - 59 149 b ženska 7 7 150 ženska maturus I 40 - 49 151 ženska maturus 40 - 59 153 moški maturus I 40 - 49 154 ženska senilis 60 - 69 155 moški maturus 1 40 - 49 156 moški maturus II 50 - 59 157 a moški maturus 11 50 - 59 157 b otrok infans II 8 - 9 158 ženska maturus 1 40 - 49 159 ženska maturus 40 - 59 160 moški maturus 11 50 - 59 161 moški maturus II 50 - 59 162 ženska juvenilis 15 - 19 163 ženska maturus I 40 - 49 164 moški maturus 1 40 - 49 166 moški maturus I 40 - 49 167 moški adultus II 30 - 39 168 a moški maturus 40 - 59 168b moški maturus II 50 - 59 169 ženska adultus II 30 - 39 170 ženska senilis 60 - 69 171 otrok infans I 1 - 6 172 ženska adultus II 30 - 39 173 a moški maturus II 50 - 68 173 b otrok infans 1 2 - 4 174 moški maturus II 50 - 59 175 moški maturus II 50 - 59 176 ženska maturus II 50 - 59 177 otrok infans I 5 178 moški maturus II 50 - 59 179 moški adultus I 20 - 29 180a ženska adultus I 25 - 29 180b ženska maturus I 40 - 49 181 moški maturus II 50 - 59 182 ženska juvenilis 15 - 19 183 a moški maturus I 40 - 49 183 b ženska maturus I 40 - 49 184 otrok infans II 10 - 12 186 otrok infans I 5 187 moški senilis 66 - 75 188 ženska senilis 60 - 69 189 ženska maturus I 40 - 49 190 moški maturus I 40 - 49 191 otrok infans I 0 - 1 192 otrok infans I 0 - 1 193 ženska maturus I 40 - 49 194 ženska adultus I 20 - 29 195 moški maturus I 40 - 49 196 7 maturus 40 - 59 197 ženska adultus II 30 - 39 198 ženska maturus I 40 - 49 199 moški maturus II 50 - 59 200 moški senilis 60 - 69 201 ženska adultus 1 20 - 29 203 a moški maturus I 40 - 49 203 b moški maturus I 40 - 49 204 moški maturus II 50 - 59 205 moški adultus II 30 - 39 206 a moški maturus II 50 - 59 206 b ženska adultus II 30 - 39 207 moški maturus II 50 - 59 208 moški maturus I 40 - 49 209 ženska maturus II 50 - 59 210 7 adultus I 20 - 29 211 moški maturus II 50 - 59 212 moški adultus 1 20 - 29 213 ženska senilis 60 - 69 214 ženska senilis 60 - 69 215 moški maturus 11 50 - 59 216 ženska adultus 1 20 - 29 217 moški senilis 60 - 69 218a ženska 7 7 218 h moški maturus II 50 - 59 219 ženska adultus I 20 - 29 220 otrok infans I 1 - 6 222a ženska adultus 20 - 39 222b moški adultus 20 - 39 223 ženska mat. - sen. 50 - 69 224 moški adultus 1 20 - 29 225 moški senilis 60 - 69 226 ženska maturus II 50 - 59 227 ženska adultus I 20 - 29 228 moški maturus I 40 - 49 229 otrok infans I 1 - 6 230 moški adultus I 20 - 29 231 moški 7 7 232 otrok infans I 5 - 6 233 ženska maturus I 40 - 49 234 a moški adultus II 30 - 39 234b otrok infans II 11 - 12 235 ženska adultus 11 30 - 39 236 ženska senilis 60 - 69 237 ženska maturus I 40 - 49 238 ženska senilis 60 - 69 239 ženska adultus I 20 - 29 240 otrok infans II 7 - 8 241 otrok infans I 5 - 6 242 moški maturus II 50 - 59 243 moški maturus I 40 - 49 244 moški maturus I 40 - 49 245 otrok infans I 2 - 3 246 ženska senilis 60 - 69 247 otrok infans II 10 - 12 248 a moški maturus II 50 - 59 248b ženska adultus I 20 - 29 249 ženska maturus II 50 - 59 250 moški maturus I 40 - 49 251 ženska maturus I 40 - 49 252 otrok infans I 1 - 6 253 ženska adultus II 30 - 39 255 ženska senilis 60 - 69 257 moški maturus I 40 - 49 258 ženska juvenilis 14 - 15 259 ženska maturus II 50 - 59 260 ženska adultus II 30 - 39 261 moški maturus I 40 - 49 262 moški maturus II 50 - 59 263 moški adultus II 30 ■ 39 264 moški maturus II 50 - ■ 59 265 ženska maturus I 40 ■ ■ 49 269 a ženska adultus II 30 ■ ■ 39 269 b ženska juvenilis 14 ■ 15 272 moški senilis 60 ■ 69 278 moški senilis 60 ■ ■ 69 279 moški maturus II 50 • ■ 59 285 a ženska maturus II 50 • ■ 59 285 b moški senilis 60 ■ 69 286 ženska adultus II 30 ■ 39 288 moški maturus II 50 - 59 294 ženska maturus II 50 - 59 297 ženska maturus I 40 - 49 298 a ženska maturus I 40 - 49 298 b otrok infans II 10 - 1 1 300 moški maturus II 50 - 59 310 ženska maturus 11 50 - 59 312 moški maturus I 40 - 49 322 a moški adultus II 30 - 39 322b ženska 7 ? 323 ženska adultus 11 30 - 39 328 moški maturus II 50 - 59 333 moški maturus II 50 - 59 + skeleti datirani v 10. in 11. st. Anthropological analysis of the Early Middle Ages skeletons from the cemetery Nin-Zdrijac (Northern Dalmatia) Summary The following study respresents an anthropological analysis of the Old Croatian cemetery called Nin-Ždrijac. Nin-Ždrijac, dated back to the 8th and the first half of the 9th century, is the first anthropologically explored necropolis in Dalmatia, and therefore, the first to give a complete picture of the Croat settlement at that area. The anthropological description of the old Croats, the inhabitants of the early medieval settlement called Nin and who buried their dead at Ždrijac, is based on the analysis of 251 human skeletons. The methods used are: the Acsadi and Nemeskeri suggestions about sex diagnosis based on 20 characteristic signs on skull, pelvis and femur. The age determination of childredn has been stated according to dental development and calcification of individual teeth, using the tables by Ubelaker. For age determination of juveniles, Brothwell's tables on the times of epiphyseal union of long bones been utilised. The age diagnosis of adults has been determined by using the method considering the degree of the obliteration of the endocranial sutures and the relief changes of the facies symphyseos os pubis.5 The measurements and classification of indices have been established according to the methods of Martin and Sailer.6 Stature has been estimated by Manouvrier's method.6 Typological analysis is based on the proposals agreed upon in Mainz in 1966, and on typology by Liptak.7 Morphological similarities among individuals have been estimated by multivariant statistical method of Penrose.1'18 Doctor Golouh, working at the Oncological institute in Ljubljana, collaborated on the diagnosis of pathological samples. The Steinbock's interpretation of paleopathological diagnosis has also been of great help.8 Sex diagnosis has been possible in 215 adult skeletons; 112 (44.6%) females and 103 (41.0%) males. The determination of sex has not been possible in 10 (84.0%) skeletons only. Age at death has been established in 233 skeletons and has not been possible to determine in 18 (7.2%) cases. The majority of skeletons belogn to the period of maturus (44.2%), and only a half of that number belongs to the period of adults (24.6%). The percentage of senile skeletons is 11.2 of juveniles 2.4, and that of the children 19.7%). Long, narrow and medium high skulls with narrow forehead are characteristics of the population of Nin. The majority of skulls are doiychocranic. Brachycranic skulls are very rare. According to height-lenght and height-breadth indices the skulls are usually orthocranic and metriocranic. Male skulls are often hyperdolychocranic and high (hypsicranic and acrocranic), female are often mesocranic an low (chamaecranic and tapcinocranic). Depending on the breadth of the cranium, the forehead is eurymetopic, which is in accordance with the characteristics of the longheaded type. Leptoprosopic and mesoprosopic faces prevail over the euryprosopic. Also the upper part of the face is generally leptene or mesene. Mesoconch orbits are the most frequent in male skulls. Noses are narrow, mandibles of medium breadth, faces are eury- or mesomandibular. On the average, female skulls have higher orbits, broader noses and lepto- or mesomandibular faces. Lower jaws are in female skulls, according to the breadth of faces, narrow or broad. The cranial capacity of either sex is in average of great volume. The long bones in male skeletons are medium robust and, in some cases, very massive. Women's skeletons are gracile or medium robust in most cases. The inhabitants of Nin were of medium hight or tall with the average stature of 169.9 cm in men and 158.0 cm in women. The population of Nin was the tallest of the compared early medieval series in the ex Yugoslav area. The old Croat population of Daraž-Bošnjaci was also quite tall. The old Croats are known as being taller than the aborigines and the other old Slavic populations in Balcans. Leptodolichomorphic and eurydolichomorphic types are prevailing in the Nin population. Leptodolichomorphic representatives are usually gracile with more or less prominent characteristics of the Mediterranean anthropological type. The elements of the more robust and taller Nordic type are expressed in some cases. Eurydolichomoprhic representatives are more robust. Prominent characteristics of the Paleoeuropoid-Cromagnoid type are seen in eurydolichomorphic men. In women, Cromagnoid components are weakly expressed. Male and female eurydolichomorphs have generally only medium broad faces. Apart from the dolichomorphic group, short-headed individuals also appear in the population of Nin. Male representatives have prominent euryprosopic faces and show many characteristics of the East European Cromagnoid type. In women, brachycrany is combined with leptoprosopic of mesoprosopic faces. The characteristic of the Mongoloid anthropological type have been observed in some individuals of the population of Nin. Mongoloid elements are present in three dolichomorphic and in one of brachymorphic skulls. The skeletons from the necropolis Nin-Ždrijac show the morphological and typological characteristics known also in other old Slavic populations. Most of the skulls are dolichomorphic. Brachymorpie representatives are very rare, and this is specific case to the population of Nin. No elements of the short-headed Dinaric type have been found, which would have meant the assimilation to the aborigines. Mongoloid elements are expressed in some representatives. This proves the contacts of the Croats with the Avaric tribes which characterizes the early period of the Slav settlement in Dalmatia. The prevailing dolichomorphic representatives of the Nin's population are divided by individual distance analysis into many groups. Men are divided into four clusters. Individuals with shorter mesocranic skulls comprise the first cluster, and dolichocranic representatives form the others. Gracile dolichomorphic individuals with mediterranean characteristics belong to the second cluster. Robust dolichomorphic individuals with cromagnoid elements form the third, and the long-headed individuals with extrcmelly large cranial capacity belong to the fourth cluster. I he gracile dolichomorphic and mesomorphic groups are morphologically the most similar. The third group of the dolichomorphic representatives shows - compared to the other groups - the greatest biological distance. Women are divided into three clusters. The first comprises gracile dolichomorphic or mesomorphic representatives with low neurocranium, the second includes mesocranic and dolichocranic skulls with broad faces, and the third contains robust leptodolichomorphic representatives with massive mandibles. There exist a certain resemblance between the second and the third cluster, while the gracile group shows greater biological distance. and 1.33 for women, it is thought that there exist a medium intrapopulation variability among the individuals of the old Croat Nin. Seven skeletons have been preserved from the 10th and the 11th century: threee female, three male and a child's. Three male and one of female skulls have been analised in detail. Three craniums are dolichocranic and law voulted, and one is mesocranic of medium high. The facial part is only preserved in two male skulls. In one case it is leptoprosopic and eurymandibular, another is mesoprosopic and leptomandibular. All the analised skulls are robust with mixed typological characteristics. They do not differ essentially from the skulls of the older population in cranial measurements. Morhological and typological characteristics show that the skeletons from the 10th and 11th century belong to a mixed population. Because there is not sufficient data available, it can only be supposed that the matter in question is the mixing within the dolichomorphic phenotype which prevailed in the older Croat population of Nin. Pathological cases are quite rare in the skeletal material of Nin. Old age degenerate lesions of spine and arthritis changes of joints are the most frequent. Chronic osteomyelitis has been found in two skeletons. The distal end of the right femur was affected in both cases. Mechanical injuries are rare. The only traumatic lesion in this skeletal material is fractured radius. No injuries caused by weapons have been found. Dr. Marija Štefančič Biološki oddelek Biotehniške fakultete Večna pot 111 SI-61000 Ljubljana