SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 46
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 19 de noviembre - 19. novembra 2015
BREZ TE LUCI BI BILA TEMA
Koliko jih bo ostalo v Sloveniji?
STEFAN GODEC
Govor ob praznovanju 55-letnice Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, 14. novembra v Slovenski hiši.
Ta luč ni od včeraj in ni samo moja. Ta luč ne gori od danes do jutri, gori in sveti iz davne preteklosti v davno prihodnost.
Ta luč je spomin, ta luč je upanje.
Nekdo jo je davno nekoč prižgal in je svetila kakor trstenka,
kot oljenka, sveča, kot petrolejka,
kakor karbidovka,
kot plamen, kot kres,
kot ogenj v strehi,
kot velik požar
in kakor žerjavica,
ki je velikokrat skoraj ugasnila.
A ni ugasnila,
ker jo varujemo kot luč svojih oči, ker jo predajamo neugaslo, preden ugasnejo naša življenja.
Brez te luči ne bi znali živeti.
Brez te luči bi bila tema.
Tako je zapisal Tone Kuntner, in brez dvoma lahko rečemo, da je zadel v polno bistvo našega Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Minilo je 55 let od tistih prvih začetkov, ko so, tako dijaki kot profesorji prvotnih krožkov, prihajali do spoznanja, da je nujno potrebno izoblikovati ustanovo, ki bi dajala novim naraščajnikom možnost črpanja slovenske kulture, slovenske besede in pesmi, izobraževanja, skratka, črpanje slovenskega, našega biti.
Nekdo jo je davno nekoč prižgal ... Naš Tečaj nosi ime po ravnatelju Klasične gimnazije v Ljubljani, ki je, takoj po prihodu v taborišče leta 1945 ustanovil in vodil Slovensko begunsko gimnazijo v spoznanju, da je neobhodno potrebno za obstoj izseljenega naroda varovati in gojiti bodoče rodove. Iz podobnih, a globljih in daljnosežnih razlogov je dr. Marko Kremžar ustanovil, izoblikoval naš Tečaj, in tudi dolga leta poučeval na njem. Njemu, in ne nazadnje tudi dolgi vrsti profesorjev in sodelavcev gre zahvala, da je skozi klopi te naše ustanove šla že tretja, morda četrta generacija, ki še danes v slovenščini sledi razlagam o dvojini, prislovih in deležjih, o Brižinskih spomenikih in turških vpadih, o Emoni in Karantaniji, o Trubarju, Prešernu in Cankarju, o krščanskem nauku in folklornih plesih, skratka, o vsem, kar vsak pokončen in ponosen Slovenec pozna in spoštuje. Od tistih prvih krožkarjev pa do danes, njihovih vnukov ali celo pravnukov, ki danes sedijo v dvorani kot
današnji dijaki, se je marsikaj spremenilo. Osamosvojila se je Slovenija, svet je napredoval, prihodnost nam predstavlja nove izzive, a duh ostaja isti; dokler bodo naši dijaki zahajali na Srednješolski tečaj, da bi potešili slo po sebi enakemu, dokler bomo vztrajali v slovenskem duhu, dotlej bo gotovo še košček sončne strani Alp svetil po prostrani pampi, dotlej bomo gotovo mi, argentinski Slovenci, razpeti med Južnim Križem in Karavankami, doprinašali edinstvena in nenadomestljiva dopolnila obema domovinama.
Spoštovani starši, bivši sošolci: vsi se zavedamo, da smo še včeraj sedeli v istih klopeh, v istih razredih kakor danes naši otroci. Današnji časi zahtevajo od nas dobršno mero trdnosti in vztrajnosti, da omogočimo našim otrokom nenadomestljivo priložnost šolanja duha in uma. Na nas sloni danes odgovornost, da jim preskrbimo edinstveno možnost dobe in sredstev, kjer naj si utrdijo neizbrisne vezi in temelje, ki bodo iz njih delali boljše ljudi. Mnogi od njih bodo gotovo bodoči voditelji naših ustanov, uspešni poslovneži in strokovnjaki, mogoče sloveči doma in po svetu, a vedno zavedni Slovenci in ponosni na svoje korenine.
Dragi dijaki: vem, da marsikdaj podvomite o smislu obiskovanja Tečaja, saj, poleg abiturientskega potovanja v Slovenijo, ki se ga veselite še preden vstopite v prvi letnik, ni lahko najti drugih vzpodbud v času, ko bi se prav lahko urili v kakem športu, se potepali s prijatelji po mestu ali pa celo lenarili doma. Toda vedite, da je lahko edino srečen in popoln tisti, ki prizna in pozna sebe in svojo zgodovino. Drugačni ste od navadnega Argentinca, drugačni celo od navadnega Slovenca. Nihče od vas ne bo našel boljšega prijatelja kakor tistega, ki izhaja izmed vaših sošolcev, saj le on razume in deli z vami vse posebnosti, ki iz vas delajo izredne, nenavadne ljudi. Na tem našem in vašem Tečaju iščite in prosite tisto, kar vam daje smisel in utrjuje v tej razdvojenosti.
Dragi kolegi profesorji: velika večina od nas že dolgo let poučuje. Bili smo priče mimohoda dolgih vrst dijakov. Verjetno se vsak od nas sprašuje, koliko vloženega truda, koliko ur v pozno noč, priprav in poprav nalog bo nekoč obrodilo sad. Dvomimo o pravilni motivaciji otrok, če je pristop tega ali onega predmeta zadosti privlačen za dijake, morda celo o primernosti predmeta in nas samih pred razredom. Toda bodimo prepričani, da je edino nenadomestljivo v našem delu ljubezen do dijakov in do slovenstva. In spojnost obeh principov je zagotovilo uspešnosti. »Po njihovih delih jih boste spoznali« je zapisano v Svetem pismu, in visoki jubilej našega Tečaja je priča temu.
Dovolite mi, naj v tem smislu zaključim ponovno v besedah Toneta Kun-tnerja:
Brez te luči ne bi znali živeti.
Brez te luči bi bila tema
Pretekli teden sta se srečala slovenski in madžarski premier Miro Cerar in Viktor Orban. Slednji je ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti omenil aktualno begunsko krizo. Po njegovem mnenju je potrebno ustaviti begunski val, sicer ne bo več Evrope, za kakršno smo se borili. »Želim si, da se ne bi odpovedali narodni identiteti, Evropi in krščanstvu. Madžarski pri varovanju šengenske meje odgovorno in solidarno pomagajo slovaški, češki in poljski policisti. Zato bomo prišli pomagat Sloveniji.«
Slovenska vojska pa je na meji s Hrvaško za lažje obvladovanje migrantskih tokov na območju Rigonc in mejnega prehoda Gibina začela postavljati žičnato ograjo. Območje postavitve je razburilo hrvaško stran, češ da je na določenih mestih nameščena na hrvaškem ozemlju. To so v Uradu vlade za komuniciranje zavrnili. Kljub temu so bile razmere na meji napete.
In kako na postavitev ovir na meji gleda politika? Koalicija vladno odločitev brani, logična se zdi delu opozicije. Poslanka SMC Lilijana Kozlovič je dejala, da si v SMC niso želeli, da bi prišlo do tega trenutka, a ker migrantski tok ne pojenja in ker se zaveze z mini vrha v Bruslju ne izvajajo, je treba zagotoviti tehnične ovire, ki bodo pomagale usmerjati begunce. Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je spomnil, da je njihov predsednik in zunanji minister Karl Erjavec že pred časom omenjal, da bi bilo treba v Sloveniji vzpostaviti tudi tehnično varovanje meje. A če želimo usmerjati begunce, bomo morali dosledno spoštovati tudi schengenske predpise, je poudaril Jurša. V SDS opozarjajo, da je odločitev s Cerarjeve strani prišla prepozno. Vinko Gorenak: »Še pred nekaj meseci smo v opoziciji govorili o tem, kaj naj vse naredi, da bo zaščitil tako slovenske državljane kot migrante. Nič od tega ni hotel slišati, takrat nas je napadel, predsednik Janša je bil nedržavotvoren, vsi ostali smo strašili ljudi in podobno.«
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je opozoril na ukrepe Avstrije in Nemčije, ki naj bi napovedovali zmanjšanje števila sprejema migrantov, kar lahko pri nas povzroči kaos: »Ce vemo, da se bo to zgodilo, je odločitev Slovenije, da postavi ograje,
Slovenska vojska postavlja žičnato ograjo
razumna. Je pa postavitev ograje zgolj prvi korak pri tem projektu. Postavitev ograje nam nič ne pomaga, če nimamo zagotovljenega osebja, ki bi to ograjo varovalo.«
Spomnimo še, da je evropska komisija odobrila dobrih deset milijonov evrov nujne pomoči za pomoč Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo, in sicer za krepitev policijskih sil na slovensko-hrvaški meji, izboljšanje prvih sprejemnih zmogljivosti, krepitev nastanitvenih zmogljivosti za približno 7500 mest ter nastanitvene stroške za policiste iz drugih članic unije.
Povejmo še to, da je bil četrtek za vse, ki sodelujejo pri obvladovanju begunske krize in oskrbi beguncev, eden najbolj napornih dni, saj je v Slovenijo vstopilo skoraj 10.000 ljudi. Kot je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic so stroški begunske krize do konca oktobra znašali med 5,5 in šest milijonov evrov.
»Slovenija se mora pripraviti na možnost, da bo del prebežnikov ostal v državi«, je na svojem obisku v Sloveniji izjavil generalni sekretar mednarodne organizacije Karitas, Michel Roy. Ob tem je pozival, naj Slovenija premisli, kako jih bo vključila v družbo, pomembno pa lahko pri tem pomagajo tisti, ki se kot prostovoljci že zdaj vključujejo v njihovo oskrbo.
Roy je v izjavi za STA ob obisku sprejemnega centra Livarna v Dobovi opozoril, da je Nemčija blizu svojega maksimuma glede števila beguncev, ki jih lahko sprejme. Zato obstaja možnost, da se bodo Nemčija, posledično pa Avstrija, Slovenija, Hrvaška ... odločile, da mejo za begunce zaprejo. »To pa pomeni, da se bo Grčija znašla sama z velikim bremenom,« je izpostavil. Ob prihajajoči zimi, ki bo razmere še poslabšala, pa se obeta velika humanitarna kriza, meni.
Francija v senci terorizma
Pariz je bil v petek zvečer priča več vzporednih terorističnih napadov, ki so po zadnjih podatkih terjali 132 življenj. Kakih 350 je bilo ranjenih, od tega številni huje. Gre za najhujši napad v Evropi po napadih na madridsko podzemno železnico leta 2004. Francoski predsednik Francoise Hollande je odgovornost za teroristične napade že pripisal džihadistom skupine Islamska država, ki pa je odgovornost za napad tudi prevzela. Napade je označil za »vojno dejanje«. Hollande je razglasil tridnevno žalovanje, v ponedeljek pa je nagovoril francoski parlament. »Francijo so strahopetno in gnusno napadli« je izjavil Hollande. »S temi barbari ne bomo milostni. Francija bo uporabila vsa zakonita in primerna sredstva tako zunanja kot notranja in ukrepala usklajeno s svojimi zavezniki, ki jih taki teroristični napadi prav tako ogrožajo.« Teroristi so si v napadih izbrali več ciljev. Na nogometnem stadionu Stade de France severno od Pariza, kjer je potekala nogometna tekma med Francijo in Nemčijo, je bilo več mrtvih; viri, ki
jih navaja francoska tiskovna agencija, poročajo tudi o treh mrtvih teroristih. Preostali napadi so se zgodili v vzhodnem delu mesta. Najhujše je bilo v klubu Bataclan, ki je na koncertu ene od ameriških metal skupin gostil 1500 obiskovalcev. V dvorano naj bi vdrli štirje teroristi, ubitih naj bi bilo približno 80 ljudi. Štirje v črno oblečeni strelci so po navedbah prič vstopili v dvorano in začeli streljati na več sto obiskovalcev koncerta. Pri tem so vzklikali »Alah je velik« in za napad krivili vojaško posredovanje Francije v Siriji. Izražali naj bi tudi podporo Islamski državi. V kavarni Carillon na ulici Alibert v 10. okrožju naj bi teroristični napad zahteval 14 žrtev, poročajo tudi o številnih ranjenih. Na terasi restavracije Le Petit Cambodge na vogalu ulic Bichat in Alibert naj bi v streljanju umrlo vsaj 12 ljudi. Prizorišče napada je bil tudi bar Le Belle Equipe, restavracija La Cosa Nostra in drugi cilji, vsi polni nedolžnih ljudi.
Ves svet je obsodil zločinski in nesmiselni napad. »Pot nasilja in sovraštva ne rešuje problemov človeštva«, je dejal papež.
Stran 2
112. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Korenine, zgodbe, strani
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Ob prebiranju poročila iz Našega doma z razstavljenimi panoji o družinskih koreninah, sem se spomnil na knjižico Moja zgodba, ki jo je izdala Zveza slovenskih materi in žena - odsek Pristava. Oboje skupaj pa me je pripeljalo do knjige, ki je pred kratkim izšla na Škofljici z naslovom Z druge strani.
V njej je Peter Tomažič zbral pripovedi dvanajstih oseb iz vasi okoli Škofljice. Ker so to pripovedi, nimajo naslova; v naslovu je namreč domače ime (kakor se je pri
hiši reklo: Malnarjev, Pomarančarjeva ...) in ne uradno. Njim sta se pridružila še dva salezijanca, ki sta tisto dobo preživela na Lanišču, na gradu/dvorcu Lisičje.
Te pripovedi se nanašajo na življenje sredi vojne, a ne na bojišču, ker so bili to civilisti, otroci ali mladi, ki niso nosili orožja, pač pa so s svojimi očmi sledili poteku časa. Zato je urednik tako tudi mislil z naslovom: z druge, nevojaške strani.
Teh dvanajst pričevalcev in oba salezijanca opisujejo podobne trenutke. Domači se spominjajo težkih trenutkov, ko so italijanski vojaki zajeli može in fante in jih poslali v koncentracijska taborišča. Kako so jih imeli zbrane na škofljiški postaji in kako so jih gledali, ko so jih odpeljali.
Salezijanci so uporabljali Lisičje, da so v njem nastanili gojence-srednješolce, ki so prebežali z nemškega okupacijskega območja. V svoje življenje so vključevali tudi domačo mladino. Spomini na igre, spevoigre, delavnice, petje, izlete, športne igre so še vsi živi in polni veselja.
Ker je pomanjkanje moške sile hudo prizadelo kmečke družine, so se k delu spravili tudi salezijanci in prijeli za koso, plug in karkoli je bilo potrebno.
Seveda je tudi veliko spominov na vojno. V njih nastopajo eni in drugi in pri vseh je najti kako sivo liso,
čeprav jih največ odnesejo partizani. Tudi povojni čas je omenjen z vso svojo tragiko in hudobijo, zato je naslov knjige možno razumeti tudi po tej plati: te druge strani se dolgo časa ni smelo omenjati.
Pripovedovanja dopolnjujejo slike iz tistih časov: družin, ki so ostale brez očeta, salezijance pri kmetijskem opravilu, mladine na izletu in mnogih drugih, ki popestrijo sestavke. Zbrana so tudi imena sale-zijancev, ki so na gradu poučevali, bili dijaki, bogoslovci ali upravitelji. Med njimi je najbolj znan Stane Okorn, ki je že pred leti opisal svoja doživetja v knjigi V znamenju polarnega sija. Tudi Janka Mernika najdemo na listi in pred kratkim umrlega Antona Grila (v Čilu).
Kot zanimivost navedem opis fotografije: »Žrtve vojne na parah (mrtvaškem odru) v gasilskem domu na Škofljici takoj po koncu vojne. V ozadju štiri slike: na vrhu Stalin in Tito ter pod njima levo in desno Srce Jezusovo in Srce Marijino. Spredaj križ s svečami ter levo in desno [partizanska; op.p.] častna straža«.
Povojni kaos je dopuščal tudi tako »dekoracijo«.
GB
Na poti referenduma
Državna volilna komisija je v začetku prejšnjega tedna določila rokovnik za izvedbo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20. decembra. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore ob tem pojasnjuje, da eden izmed členov sklepnega dokumenta sinode o družini izrecno pravi, da nima nihče pravice vsiljevati teorije spola in drugih ideoloških pristopov s tega področja nikomur, ne Cerkvi ne družbam v razvijajočem se svetu.
Poudarjeno je bilo, da imajo starši temeljno neodtujljivo pravico pri vzgoji otrok. »To, kar si s tem referendumom prizadevamo v Sloveniji, gre v tej smeri: pustiti otrokom, da imajo starše, dovoliti in omogočiti staršem, da vzgajajo otroke v skladu s svojim prepričanjem, vero in vrednotami ter obvarovati družino, da more ostati družina, da ostane to, kar je bilo na sinodi večkrat poudarjeno, namreč osnovna celica družbe. Ni posameznik osnovni gradnik družbe, ampak je to družina, kajti brez družine posameznika ni. Na koncu koncev gre tukaj tudi za temeljno vsebino naše vere . o dopolnjevanju moškega in ženske, ki edino omogoča rodovitnost, zagotavlja življenje družbe in tudi Cerkve. To je družina in mislim, da jo moramo kristjani in na koncu koncev bolj ali manj vsi ljudje, ki uporabljamo zdravo pamet, varovati.«
Koalicija Za otoke gre!, ki je zbrala več kot 48 tisoč podpisov za referendum pa poudarja, da zakon ukinja tisočletno zakonsko zvezo žene in moža. Zakon tudi
ukinja pomen mame in očeta za otroka, sta v pogovoru za Radio Ognjišče povedala sovoditelja koalicije Metka Zevnik in Aleš Primc.
Koalicija Za otroke gre med drugim opozarja tudi na uvajanje teorije spola v slovensko družbo, če bo zakon v takšni obliki, kot je bil sedaj sprejet, tudi uveljavljen. Omenjena ideologija ne priznava, da obstajata ženski in moški spol.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Pogum in bojazen sta vedno usodno prisotna
v življenju človeka in družbe.
Določata, če gospodarstvo v deželi
postaja pretežno odprte ali zaprte narave,
če bo v državi svobode več ali manj,
če se blaginja razširja z močnim
ali le s šibkim razmahom.
Pogum temelji na treznem zaupanju.
Bojazen je znak, da zaupanja ni,
ne v samega sebe, ne v ostale ljudi.
A ker smo izvirni slabosti podvrženi vsi,
naj spremlja zaupanje modra previdnost,
ki išče pogumne poti
med tveganjem drznim in strahom.
MK
Prišel je odločilni trenutek. Po nedelji ne bo več ugibanj ne pojasnjevanja. Ljudska volja, taka ali drugačna, se bo izrekla in določila potek dogodkov za prihodnja leta. Končan bo boj strašno besneč.
Ko debata ni debata. Gotovo je bila debata med obema kandidatoma izstopajoči dogodek preteklih dni. Mnogo so si eni in drugi obetali od televizijske predstavitve. Mnogo so si obetali tudi gledalci. Mislim, da je bilo kar nekaj razočaranih. Najbolj pozitivno in izstopajoče je bilo, da je do debate sploh prišlo. Kar je v drugih državah običajno, je v Argentini novost. Pred prvim krogom je sicer debata že potekala, a glavni kandidat, Scioli, se je takrat ni udeležil. Sedaj jo je sam predlagal in iskal. Mnogi so celo mislili, da bi bilo bolje, da bi jo to pot Macri zavrnil. A nedeljski večer je ogromno državljanov posedel pred televizor, da so slišali vprašanja na katera ni bilo odgovora, videli sprenevedanje, celo katero laž, vztrajanje v blatenju nasprotnika, predvsem s Sciolijeve strani. Zaključek je precej negativen. Kar pa zadeva uspeha v volilne namene, se je vsaka stran trudila, da bi ^pokazala, da je zmagala. Če pa smo upali, da bomo zvedeli, kaj nas čaka po volitvah, kako bo vsak od kandidatov usmeril državo, v primeru zmage, o tem ni bilo ne duha ne sluha. Sicer pa, tudi če ne vemo natančno, ni dvoma, da nas čakajo težki dnevi, pa naj zmaga eden ali drugi. Nahajamo se v krizi, čeprav se večina prebivalstva tega ne zaveda, vsaj ne prepričano. Normalni družinski oče in (ali) mati vesta, da komaj prideta do konca meseca. A to je le znak bolezni, ki je globlja in hujša. Država že štiri leta ne raste. Inflacija se suče okoli 30% letno. Obtok nevrednega denarja se grozno veča. V Centralni banki ni dolarjev, s katerimi bi vlada lahko prosto razpolagala. Pa si Scioli upa obtoževati Macrija, da bo izvedel »prilagoditev« (ajuste)? Kdorkoli bo vladal, bomo morali krepko stisniti pasove.
Katera je razlika. Ključna točka prihodnjega obdobja je vprašanje, ki naj bi ga v debati obravnavala na četrtem, zadnjem mestu: kakovost demokracije. Nihče od obeh kandidatov ne bo mogel rešiti položaja v kratkem času. A možnost izhoda iz krize obstoja, pod pogojem, da pljunemo v roke in se domenimo o skupni poti. Na nek način bo v to primoran prihodnji pred-
sednik. Nihče ne bo imel lastne večine v poslanski zbornici in bo primoran na dogovore z opozicijo. Ključno vprašanje je, v primeru da zmaga Scioli, če se bo mogel rešiti »botr-stva« sedanje predsednice. V tem primeru je upanje. Če pa zmaga Scioli in bo ostal pod vplivom (kontrolo) gospe Cristine, tedaj ni možnosti. Ne vem, kdo je gospo prepričal, da se zadnje dni ni pokazala. A napovedujejo njen nastop v petek, ko bo že vladal volilni molk. To je nov dokaz, kako (ne) spoštuje predpisov in zakonov. Prav to spoštovanje zakonov in ustave, spoštovanje temeljev republikanskega življenja, je bistvo prihodnosti. V dvanajstih letih je kirchne-rizem pogazil, ali pa vsaj skušal pohoditi vsa določila mirnega sožitja in demokratičnih vrednot. Ministri so bili le izvrševalci ukazov (sluge) gospe predsednice, parlament je bil le notarska pisarna predsedniške volje, sodna oblast, kolikor ji je uspelo upreti se vladni ofenzivi, pa je bila stalno pod strelnim ognjem iz vladne palače.
Zadnji dnevi. V prejšnjih številkah smo opisali postopanje poraženih županov, ki iz občin odnašajo vse, kar se odnesti da. V vladni palači se dogaja nekaj podobnega: ne odnašajo, temveč uničujejo. Kupi dokumentov zapadajo strojem, ki režejo papir in ga spreminjajo v odpadne koščke. Istočasno pa vlada imenuje svoje zveste privržence (zlasti mladince iz La Cámpore) v vse mogoče javne ustanove, vladne organe in državna podjetja. V opoziciji je zaznati namen, da bodo, v primeru zmage, vsa ta imenovanja preklicali ali in ukinili. »Država ne more biti zatočišče La Cámpore«, je jasno povedal Macri. Vladni umik (skoraj beg, čeprav usoda še ni odločena), pa je pretresla zadnje dni odločba Vrhovnega sodišča, da mora državna petrolejska družba YPF objaviti tajne točke dogovora z ameriško Chevron. Ta pogodba je pomenila odstop vlade od vseh »nacionalističnih« principov, ki jih je stalno opevala. Zato taka tajnost. In odgovor vlade? Da je YPF pravzaprav privatno podjetje z delom državnega kapitala. Kako; ali je niso podržavili, za blagor naroda in domovine? Nekaj podobnega je z letalsko družbo Aerolíneas Argentinas. Pač običajno kirchneristično sprenevedanje, ko nekaj opevajo, delajo pa ravno nasprotno.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
CARAPACHAY
V soboto 31. oktobra sta folklorna skupina Maribor in Slovenski dom Carapachay priredila VI Evropski večer.
Lepo pogrnjene mize, veliko ljudi, nasmejani, veseli obrazi, stojnice z dobrotami, točeno pivo, peči za ogrevanje dvorišča, ogromen oder, čez 300 dobitkov ... še to smo lahko videli.
VI. Evropski večer
Že pred uradno predstavitvijo večera je Franci Čelhar (član delegacije, ki je prišla iz Slovenije) igral na klaviaturo in s tem zabaval goste, ki so pozorno poslušali.
Prvi del večera je bil deležen posebne pozornosti prisotnih, saj so bili na odru člani skupine Ave: Rajko Djordjevič (kitara, vokal), Mišo Melanšek (bas, vokal), Leon Ferme (bobni), Alen Kovše (kitare, vokal) in Matej Kovše (klaviature, vokal) ter Robert Goter, Teja Leskovšek in
Vinko Šimek: dobre glasbe, šal in čestitk res ni zmanjkalo.
Sledila je točka, ki je bila tudi nekaj posebnega: Vanina Rada in Gustavo Barlotti že 25 let posvečata argentinski folklori pod imenom »Percusión Buenos Aires«. Predstavila sta se na mnogih srečanjih po vsej državi in žela velik uspeh. Zaprosili smo ju, da bi našim gostom na čast, predstavila kratek show z njunimi spretnostmi in jim pokazala delček argentinske folklore. To sta rade volje storila in navdušila naše Slovence ter tudi ostale gledalce.
Tudi poljska folklorna skupina »Nasz Balet« je bila prisotna na našem večeru. Bila je ustanovljena leta 1949, nastopala je v notranjosti Argentine ter ob praznovanjih obletnic poljske skupnosti. Skupino vodi profesorica Carolina Warpachowitz. Tokrat so nam pokazali venček njihovih plesov.
Folklorna skupina Maribor je letos praznovala 21-letnico ustanovitve. Poročali smo že o uspešni turneji po Sloveniji in v Porabju februarja letos. Pridno so čez leto vadili in predstavili plese zgornjega Posočja.
Obe skupini: Percusión Buenos Aires in Nasz Balet sta dobili skromna darila in diplome v spomin na sodelovanje na
našem večeru. Na oder smo povabili pa tudi vodjo skupine iz Slovenije, Rajka Djordjeviča. Zahvalili smo se mu za sodelovanje na VI Evropskem večeru in za prekrasen in nepozaben večer s katerim so zaključili turnejo po Južni Ameriki. Izročili smo mu košaro z argentinskimi dobrotami, da so si po želji sami razdelili med dvanajstimi člani skupine. Predsednik doma, inž. Jure Komar, jim je tudi izročil v spomin brošure, izdane ob 50-letnici ustanovitve društva.
Za tem smo žrebali lepo torto, ki smo jo dobili v dar. Vsaka vstopnica je imela številko in izbrali smo eno od njih. Navdušena dobitnica iz San Martina jo je kar tam v domu razdelila med navzočimi.
Naši gostje so želeli še peti, še razve-
seljevati poslušalce in to so tudi storili. Čeprav je bil večer precej mrzel, so se pari vrteli ob poskočni glasbi, drugi so sedeli ob mizah in samo poslušali, tretji pili in jedli - VI. Evropskega večera ni hotelo biti konec. A žal je tudi to bilo na vrsti ...
Zahvalimo se vsem, ki so sodelovali na katerikoli način; vsem, ki so prišli in se veselili z nami. Manjka nam takih prireditev, obenem pa tudi dobrih, prijetnih ljudi, ki nam prinesejo ne samo košček naše Slovenije, temveč tudi kvalitetno glasbo, smeh in veselje, ki nam bodo še dolgo časa ostali v naših srcih.
Marjana Pirc Ahlin
Odmevi ob smrti gdč. Angelce Klanšek
Tudi v Sloveniji so se je spomnili
Na farnem pokopališču v Boštanju sta v nedeljo, 15. novembra, ge. Nada Simončič in Marjana Jaklič, nečakinji gdč. Angelce Klanšek, v krogu družin in sorodnikov pripravili prisrčno pogrebno slovesnost. »Simbolni pokop« je rekla ga. Nada, ko naju je povabila.
Po nedeljski maši je pred grobom Klanškovih duhovnik zmolil pogrebne molitve (na fotografiji). V grob sta nečakinji položili malo skrinjico, ga. Marjana pa je prebrala iskrene besede, iz katerih je izzvenel sklep, da je ne bomo pozabili. Za konec smo vsi zapeli V nebesih sem doma.
GB
»Mrtev je tisti, ki ga pozabijo«. Mi te ne bomo...
Poslovilne besede pri pogrebni maši, 1. novembra 2015 - Nečakinji Marijana Jaklič in Nada Simončič
Naši ljubi Angelci ob odhodu v večno življenje
V teh dneh, ko se pripravljamo na praznik vseh svetnikov, so naše misli polne spominov nate, naša draga Angelca. In »kdor živi v spominu drugih«, kot je rekel
filozof Kant, »ni mrtev, je samo oddaljen.«
Sporočili so nam, da si odšla ... kar nekajkrat si odšla, a ne dokončno kot tokrat; odhajala si le do naslednje vrnitve. In vsakokrat, ko smo se poslavljali, smo si obljubili, da se spet vidimo in smo se. Enkrat je bilo zadnjič - pred dvema letoma in pol, ob tvoji 90-letnici smo vsi tvoji »od doma« s tabo preživeli nekaj čudovitih tednov v tvoji ljubi domovini Sloveniji.
Za polno Boštanjsko cerkev se nas je zbralo pri skupni maši, ne le sorodnikov - prišlo je tudi kar nekaj tvojih »slovenskih Argentincev«, ki so se vrnili v Slovenijo.
Po sveti maši smo se odpravili na tvojo rojstno domačijo - Simrt. Kako polna energije si razlagala, kje je stala stara hiša, pa vodnjak in mogočen oreh pred hišo in s kako si objela staro jablano, ki je rasla tam že od tvojega otroštva. Zdaj je bila mogočno drevo, čeprav je tu in tam kakšna veja že izgubljala svojo moč. Takrat verjetno nihče ni pomislil, kaj imata ti in jablana skupnega. Ta jablana je namreč klecnila le nekaj ur po tvojem odhodu. Gospodar Simrta je rekel: »Zdaj pa Angelca ne bo več videla svoje jablane, če pride ... « Nekaj ur za tem je prišlo sporočilo, da si odšla v večno življenje.
Se spomniš potepanja po tržaškem »podeželju« in krasnega kapučina v Devinu? Obisk teh krajev je bil zate nekaj novega - prvič si bila med Slovenci, ki živijo v Italiji; niso te razočarali - zvečer so ti podelili nagrado za tvoje življenjsko delo med argentinskimi Slovenci. Bila si kot rožica - niti malo utrujena - vsa v cvetju.
In naše prvo srečanje? Nikoli se še nismo videli, poznali smo se le po pismih, ki so bila vedno napisana v izborni slovenščini in lepi pisavi. Nenadoma pa si stala tu pred nami ti sama, živahna, srečna, da si končno spet stopila na domača tla. Kot da
bi bilo vse trpljenje, ki si ga morala tako kot vsa tvoja družina prestati, pozabljeno. Ni bilo. Pripovedovala si nam, kako hudo ti je bilo sprejeti dejstvo, da so pomorili - razen enega - vse tvoje brate, da si izgubila starše, posebej mamo, na katero si bila zelo navezana. Uteho si našla pri svojih prijateljih v Argentini. Posebej pa si živela za slovensko šolo, kjer si se posvečala skrbi za ohranjanje lepe slovenske besede.
Takšne se te najbolj spominjamo, mehka, a odločna in močna osebnost, ki jo je življenje preizkušalo z vsemi bridkostmi, vendar polna življenjskega optimizma in vedrega duha. Bila si željna odkrivanja lepot slovenske pokrajine in srečevanja s sorodniki ter nekdanjimi znanci. Nikoli nisi bila utrujena. Čudili smo se od kod vsa tvoja energije in dobra volja, ki si jo prenašala na vse nas.
Ponosni smo, da smo tvojega rodu, da se po nas pretaka ista Klanškova in Simrškova kri in da smo lahko delili nekaj življenja s tabo. Še naša najmlajša Sara se sama spomni in na poti v vrtec zmoli Sveti angel Angelci »za na pot ...«
Danes smo bili na družinskem grobu v Boštanju; si videla, da je pol cvetja in lučk? Ljudje - domačini so prihajali k grobu in se te spominjali.
Ob tem grobu se bomo kmalu ponovno zbrali - vsi tvoji od doma in vsi, ki te imajo v spominu. Spet bomo skupaj kot tistega junija pred dvema letoma.
In naj zaključim spet z mislecem Kantom: »Mrtev je tisti, ki ga pozabijo«. Mi te ne bomo ... Tvoji od doma Marijana s Tinetom, Mark, Klemen in Blanka z Nežo Ano, Saro Kate in Domnom Davidom, Tina z možem Robertom Nada s Štefanom,
Mojca in Matej z Nejcem, Niko in Evo. Vsem zbranim v Angelčin spomin v Buenos Aires pošiljamo pozdrave iz naše skupne domovine Slovenije z vašim vzklikom »Bog vas živi!«
Ljubljana, 31. 10. 2015
Združuje nas molitev, pripadnost slovenstvu, tistemu pravemu, ki se še
ohranja čist in iskren pri Vas
Poslovilne besede Tilke in Minke Balantič
Petek pred odhodom gdč. Angelce sva bili v mislih pri njej. Brali sva njeno življenjsko zgodbo; pred očmi sva imeli naša srečanja, slišali sva njen glas ... Kako je človeški čut pronicljiv; brez ovir se sprehaja iz časa v čas, iz kraja v kraj, nobene ovire ni na njegovi poti.
In tako je odšla naša draga gdč. Angelca. Čutimo, da je v Balantičevi šoli ostala spokojna praznina, ki bo kmalu spet napolnjena s svetlobo, ki ne bo nikoli ugasnila, saj jo je prižgala s svojo neomajno voljo in ljubeznijo do vsega lepega in dobrega.
Rada bi vsem, ki živite z Balantičevo šolo in se trudite nadaljevati na temeljih, ki so že globoko zakoreninjeni, povedala kar nosiva v srcu; da smo z vami, da združuje nas molitev, pripadnost slovenstvu, tistemu pravemu, ki se še ohranja čist in iskren pri Vas, tudi z Balantičevo pesniško besedo.
Gospodični Angelci so namenjene Francetove besede:
Ko boš tujina vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja domu se vrnila. Na današnji praznik - vseh svetih smo združeni v molitvi za vse naše drage.
Skupaj so - srečni so - pri Bogu za vedno srečni!
Naj se v Bogu spočije vaša duša, draga gdč. Angelca! Mi Vas ne bomo nikoli pozabili!
Iz Kamnika, Tilka in Minka Balantič ter vsa družina
Stran 2
114. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
BARAGOVA SOLA
DVA ODLIČNA KONCERTA
Čas praznovanja in zahvale
Bernarda Fink spet v Argentini
OTROŠKI DAN
V	soboto, 8. Avgusta, je bil pouk samo do odmora in še to malo razgibano, ker kadar otroci vedo, da se nekaj »kuha«, jih je težko držati pri miru. Ker je bil napovedan dež, so starši pripravili nekaj zanimivega v dvorani. Po odmoru smo se podali na igrišče tik pred nevihto, torej je prva igra potekala zelo smešno, ker je veter pomagal samo rdeči ekipi. Kar hitro smo se vrnili v dvorano, ker je že malo kapljalo.
V	dvorani smo nadaljevali z zabavo, vse
je bilo postavljeno v krožni poti ob straneh in na sredi velik krog stolov. Na vrsti je bila igra stolov: ko se glasba konča je treba hitro poiskati stol in sesti, ker kdor ostane brez stola pač zgubi. Ob kitari, pesmi in ploskanju smo spremljali igro, ko so strune utihnile pa smo takoj sedli!
Nazadnje smo spet igrali igro po skupinah, rdeči po eni strani, rumeni po drugi: vsi v vrsti smo sledili navodilom. Najprej smo morali skakati po eni nogi okrog kvadrata, nato brcniti nogometno žogo in podreti največ kegljev, teči proti odru, se smešno obleči; na odru se slikati in teči naprej do črk; tam smo morali poiskati črko in jo prilepiti na pravilno mesto. Ko se je igra končala in so bili vsi prav smešno oblečeni, smo brali na plakatu: »Vesel otroški dan!«
Na koncu praznovanja smo dobili sto in sto balonov, ter sendviče in sok.
Dež je malo ponehal zato smo lahko pokukali ven. Sonce je posijalo prav za iskanje zaklada. Hvala Bogu so ga otroci kar hitro našli, tako, da smo spet šli v dvorano. Medtem, ko smo delili balone, so starši začeli pospravljati in pokazali otrokom, da je lepo praznovati in se skupaj veseliti. Razdelili so darila ob žarečih in hvaležnih obrazih.
Vsi skupaj smo se staršem zahvalili in zaploskali za tako lepo praznovanje!
UČITELJSKI DAN
V soboto, 3. oktobra, so nas otroci in starši razveselili za to praznovanje. Miza je bila pogrnjena in pripravljena s prekrasnimi medenimi srčki, kjer je bila v sredini napisana besede »HVALA«. Lepo in ganljivo je slišati to besedo, še posebej za nas, ker vemo, da je naše delo
opravljeno z ljubeznijo. Je tudi hvaležnost do bivših učiteljic, ki so nam, takrat »novi generaciji«, toliko let požrtvovalno in neutrudno posredovali naš jezik, kulturo, pesmi ... Zdaj smo mi na vrsti; skušamo delati z isto ljubeznijo in tudi pripravljati prihodnjo generacijo za to prekrasno službo.
Najprej so nam otroci recitirali. Tudi poezijo, kjer je bilo prisrčno podano: »... najlepše darilo se lahko pokloni, ker domuje v srcu. Zato, drage učiteljice, iz srca vam poklonimo našo hvaležnost in ljubezen.«
Nato so nam razdelili darila in vizitke. Takoj je zadišal čaj in sladko pecivo.
Po skupnem zajtrku so nam otroci in mamice razložile prav zabavne igrice. Zakrili so učiteljem oči in morali smo po tipanju spoznati učence; prav zanimivo je bilo. Koliko poznamo naše učence? In kar dobro je šlo: ob drugi in tretji možnosti smo vsi uganili!
Nato smo dobili paketke črk, ki so jih pripravili otroci za vsako učiteljsko vrlino. Tako smo sestavljali besede: potrpljenje, ljubezen, predanost, nadarjenost, hvaležnost, prijaznost, pozornost, itd.
Prilepili smo vse te sestavljene besede v veliko srce in se skupaj slikali. Tisto srce pomeni za nas veliko priznanje. Čeprav včasih mislimo, da je vse zaman, da hitrica življenja ne pusti uživati take trenutke, je res lepo, ko skupaj z otroki preživimo tako lepo praznovanje in priznanje polno ljubezni in smeha!
KRES
Zbrali smo se na predvečer Vseh Svetnikov. V hladni in vetrovni noči smo se ob kresu malo ogreli.
Otroci so prihajali, nekateri oblečeni v svoje zavetnike, starejši pa so prinesli življenjepis, ki so ga obravnavali pri verouku.
Najprej smo govorili o godovih preteklega tedna. Gdč. Lucijana je povedala, kako se je sv. Lucijan spreobrnil, ko se je prepričal, da čarovnije niso Bogu po volji. Veroval je do konca svojih dni in pričeval za Boga. Na vrsti je bila Lourdes. Oblečena kot Lurška Mati Božja nam je prebrala, kako se je Marija v Lurdu prikazala Bernardki.
Nato so morali otroci uganiti koga sta predstavljala Matej in Rosario; nič težko ni bilo: svetega Mateja apostola in Rožnovensko Mater Božjo iz San Nicolasa. Slišali smo tudi zgodbo o sveti Luciji, Karlu Boromejskemu, svetemu Miklavžu ...
Kmalu je zadišalo po hrenovkah, ki so nam jih pripravili starši, da bi ob kresu tudi večerjali. Kar hitro smo pojedli in se razdelili po skupinah. Fantje so želeli tekmovati proti deklicam. Tako je samo 5 fantkov premagalo 11 deklic. Na enih lepenkah je bila svetni-kova podoba, na drugih pa ime. Kdor je hitreje uganil, je dobil točko. Nato je bilo treba sestavljati besede vseh vrlin, ki nam jih »nudijo« svetniki zavetniki, če zavzeto prosimo in molimo.
Končno je vsak dobil sladkarije in zmolili smo za priprošnjo vseh svetnikov in tudi prosili za naše prvoo-bhajance, naj se temeljito pripravijo za sprejem Jezusa v svoja srca.
Prav lep večer smo preživeli ob kresu v prijateljski družbi pod evkalipti. Hvala tudi ob tej priložnosti odboru staršev, ki so sodelovali in pomagali pri večerji!
LvS
Tokrat je Bernarda gostovala z dvema odličnima koncertoma. Oba sta potekala v novem kulturnem centru Néstor Kirchner, v veliki dvorani »La ballena azul« (končno v Buenos Airesu koncertni avditorij z orglami), in sicer 7. novembra. Koncert je bil posvečen baročni glasbi, Bachu in Handlu. Ob spremljavi Camerate Bariloche, pod vodstvom Maria Videle in sodelovanjem zbora GCC, ki ga vodi Néstor Andrenacci so izvajali overturo oratorija Solomon, arije iz kantate Mariana, iz Amadigi, Theodore - od slednje tudi zborovski stavek, vse to iz Handlovega opusa. Na vrsti je bil nato Bach. Kot solist je nastopil Andrés Spiller v koncertu za oboe BWV1056R; potem so pa izvajali solistka, zbor, instrumentalni ansambel in sam Videla na orglah celo kantato BWV 169 »Gott soll allein mein Herze haben«.
Drugačnega sloga je bil drugi koncert, v dvorani Argentina, v nedeljo 15. novembra. Tokrat je ob klavirski spremljavi Fernanda Péreza, Bernarda izvajala solo-speve Clare in Roberta Schumanna in pa Argentincev Carlosa Lópeza Bucharda, Carlosa Guastavina in Alberta Ginastere. Navdušeno
občinstvo je zahtevalo dodatke, čemer se je Bernarda odzvala z dvema samospevoma.
Malo smisla ima, da bi kaj dodal o njenem petju; dovolj je znan njen renome okrog sveta. Čist, jasen, in lepo obarvan glas teče z odlično projekcijo skozi dvorano, in preseže tako spremljavo kot dolžino prostora brez vsakega vidnega napora. O stilu in spoštovanju skladateljih, je pa sploh vrhunska.
Poleg koncertov je imela tudi, tik pred odhodom, še mojstrski tečaj (»masterclass«, clase magistral) tudi v prostorih istega kulturnega centra, v »Salón de honor«, v torek 17. novembra, namenjen seveda pevcem in izvajalcem nasploh.
Rok Fink
HANZELICEV DOM
Občni zbor in nov odbor
V soboto, 24. oktobra 2015, se je vršil v Slovenski hiši, občni zbor Hanželiče-vega doma. Vabljeni so bili vsi tisti, ki jim je ta dom priljubljen in ustanova pri srcu. Udeležba je bila kar številna.
Srečanje smo začeli z molitvijo in nekaj misli je podal msgr. dr. Jure Rode; tako smo se spomnili vseh rajnih odbornikov in sodelavcev doma.
Nadaljevali smo s poročili odbornikov o finančnem stanju, delavnosti in dejav nostih v zadnjih letih. Svoje poročilo je podal tudi nadzorni odbor.
Delovanje doma je zelo pozitivno. Nešteto skupin odraslih in šol, otroška kolonija in družine, z veseljem obiščejo počitniški dom.
Naj tukaj omenimo tudi novo opremo, tako v jedilnici, kuhinji, v spalnicah, kopalnicah in dvorani; tudi nove otroške igre in prenovljeno
dvorišče, ter bazen, ki je bil otvorjen pred dvema letoma. Vse to vabi obiskovalce in goste na oddih in uživanje v tej prelepi cordobski naravi.
Sledile so volitve novih odbornikov. Na podlagi predlaganih oseb je zbor končno odobril sledeči novi odbor:
predsednica, Marija G. Dolinšek Conde; podpredsednica, Marta Križ Golob; tajnik, Marko Čeč; blagajničarka, Helena Dolinšek; podblagajničarka, Mirta Rant. Odborniki pa so: France Rant in Valentin Grbec ter namestnika Andrej Golob in Andrea Puntar Gaser. V nadzornem odboru pa sta Lojze Kočar in Ivo Urbančič.
Kot zaključek, je msgr. dr. Jure Rode, v mali kapeli daroval sv. mašo, v spomin dr. Rudolfa Hanželiča in v zahvalo za vsa opravljena dela bivših odbornikov. Novi odbor je spodbujal k uspešnem delu in vztrajnosti v tej dobi, ki se pričenja.
Podprimo Hanželičev dom!!
G. D.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ČLOVEŠKA VELIČINA JANEZA EV. KREKA
Danes slavimo moža, ki je velik v mnogih pogledih, tako velik, da mu še do vrha ne vidimo. Bil je velik socialni delavec, velik zadružnik, velik ljudski vzgojitelj, velik politik in še kaj. A bil je še mnogo več, bil je velik človek in kot velik človek je bil velik na vseh področjih, kjer je delal. Bil je velik socialni delavec, ker je bil več kot samo delavski organizator; bil je velik zadružnik, ker je bil več kot samo gospodarstvenik; bil je velik ljudski vzgojitelj, ker je bil več kot samo učenik; bil je velik politik, ker je bil mnogo več kot samo strankar. Bil je preobsežen duh, da bi ga mogli zapreti v kak predal, zrl je predaleč, da bi mogel živeti samo za svojo dobo, delal je preveč, da bi kdorkoli mogel reči, da zanj ni ničesar storil. ...
(Dr. Vinko Brumen ob stoletnici rojstva Janeza Evangelista Kreka)
SLOVENCI V ARGENTINI
Narodni tabor v Slomškovem domu. V nedeljo, 14. novembra t.l. je bilo v Slomškovem domu v Ramos Mejii veliko narodno slavje. Dopoldne je bila blagoslovitev temeljnega kamna za novo stavbo Slomškovega doma, popoldne pa počastitev slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, spomin dr. Janeza Evangelista Kreka ob 100-letnici njegovega rojstva in dr. Antona Korošca on 25-letnici njegove smrti. ...
Dr. Tine Debeljak na buenosaireški univerzi.
G. dr. Tine Debeljak je imel v petek, 12. novembra, na literarno-zgodovinski fakulteti buenosaireške univerze predavanje: »Dante v slovanskih literaturah«. ... V poldrugo uro trajajočem predavanju je seznanil poslušalce z dejstvom, da obsega slovanski vzhod 13 različnih literatur in da je Dante s svojimi pesnitvami in idejami posegel prav v vse literature. Večina slovanskih narodov ima po več celotnih prevodov Božanske komedije .
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Mihaela Vidmarja in njegove žene ge. Julijane roj. Bohinc se je rodila hčerka Irena Roza. Družino Mirka Berganta in njegove žene ge. Hede roj. Draksler je tudi razveselila hčerka Lucija Frančiška. V družini Cirila Oblaka in ge. Marije Poberžnik imajo tudi hčerko Marijo. V družini Antona Šušteršiča in ge. Štefke roj. Ovniček pa se je rodil sin Franc Jožef.
(Svobodna Slovenija, 18. novembra 1965 - Št. 46)
RESUMEN DE ESTA EDICION
AGIPOVE BENCINSKE SERVISE SPREMENILI V MOL
Madžarski Mol je z družbo Eni International podpisal dogovor o nakupu celotnega deleža Eni Slovenija, družbe, ki upravlja 17 bencinskih servisov pod blagovno znamko Agip. Mol bo tako dopolnil obstoječo mrežo 40 bencinskih servisov v Sloveniji. Posel bo končan po izpolnitvi določenih pogojev, tudi soglasja varuha konkurence.
26. LJUBLJANSKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL LIFFE
S projekcijo Družinskega filma Olma Omerzuja se je v Cankarjevem domu začel 26. ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe). Na največjem slovenskem filmskem festivalu bodo prikazali 99 celovečernih in 16 kratkih filmov na približno 280 projekcijah. Z retrospektivo se bo poklonil 100-letnici iznajdbe Technicolorja, posebna pozornost bo namenjena režiserju Halu Hartleyju, Američanu z evropsko občutljivostjo. Tudi letos bodo v sklopu festivala izbrane filme prikazali v Mariboru.
KDO BO EVROPSKI SODNIK?
Mandatno-volilna komisija DZ se je seznanila s predlogom predsednika države Boruta Pahorja o kandidatih za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Pahor je državnemu zboru za tri mesta kandidatov predlagal štiri imena, to so: Nina Betetto, Marko Bošnjak, Klemen Jaklič in Nina Peršak.
SLOVENIJA JE GOSTJA NA BRALNEM FESTIVALU
V Berlinu se je začel 24. bralni festival Stadt Land Buch, ki ga organizira Nemško združenje založnikov in knjigotržcev. Letos je osrednja gostja Slovenija, kar je le eden od številnih koščkov sestavljanke z imenom kandidatura za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma. Predstavitev slovenskih avtorjev v Berlinu organizira Javna agencija za knjigo RS, program pa je oblikovala Renata Zamida. V naslednjih letih bodo vse moči usmerili v čim večjo prisotnost slovenske literature v nemškem govornem prostoru s poudarkom na Nemčiji.
TUDI ITALIJA HOČE IMETI TERAN
Slovenija in Italija se strinjata, da se lahko teran proizvaja samo na kraški planoti. Državi ustanavljata skupno delovno skupino, ki bo poiskala pravno možnost za to, da se pod zaščito terana v Sloveniji vključi tudi 40 hektarjev kraške planote na italijanski strani.
PO SVETU
BO REŠITEV ZA SIRIJO?
Člani sirske opozicije so izrazili dvom v načrt, ki ga je mednarodna skupnost sprejela v soboto na Dunaju za politično rešitev krize v Siriji. Nekateri sicer ostajajo zmerni optimisti, vendar pa se bolj ali manj strinjajo, da je načrt preveč ambiciozen in nerealističen. Na konferenci o Siriji na Dunaju so v soboto dosegli dogovor o časovnici. Do 1. januarja naj bi se tako sešli predstavniki opozicije in sirske vlade, v šestih mesecih naj bi vzpostavili prehodno vlado, v 18-ih pa organizirali volitve. Samir Našar iz opozicijske Nacionalne koalicije meni, da bo z milijoni beguncev in razseljenih ter z uničeno infrastrukturo Sirija potrebovala precej več časa, da bi lahko izvedli svobodne in poštene volitve. Opozoril je tudi na to, da v sklepni izjavi dunajske konference ni omenjena ključna zahteva, zaradi katere se je sploh začel upor v Siriji -odhod predsednika Bašarja al Asada.
RABELJ UBIT
V letalskih napadih na območje Rake, središča Islamske države, naj bi bil ubit Džihadi John. Gre za sunitskega skrajneža, sicer britanskega državljana, ki je pred kamerami obglavil več talcev iz zahodnih držav. Zaradi teh posnetkov je postal simbol surovosti in brezobzirnosti Islamistične države. Poleg njega naj bi bili v koalicijskih letalskih napadih ubiti še trije tuji borci.
KURDI NAPREDUJEJO
Kurdske sile pa so ob letalski podpori koalicijskih sil ZDA vstopile v strateško pomembno mesto Sindžar na severu Iraka in iz njega povečini pregnale pripadnike Islamske države. Iz mesta še poročajo o posamičnih uličnih bojih, vendar je kurdska pehota že prevzela nadzor nad vsemi pomembnejšimi stavbami v središču mesta.
STAVKA V GRČIJI
Grški sindikati so izvedli prvo splošno stavko, odkar na premierskem stolčku sedi Aleksis Cipras. Razlog so najnovejši varčevalni ukrepi, kot so zvišanje davkov in bližajoči se posegi v pokojnine. Enodnevna stavka je
ohromila javne storitve ter ladijski in železniški promet. Bolnišnice so obratovale samo za izredne primere, muzeji in arheološka najdišča pa so bili zaprti. Do stavke je prišlo v času, ko visoki predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropskega mehanizma za stabilnost preverjajo reforme, ki jih je Grčija obljubila za nov paket finančne pomoči.
KAM GREŠ, KATALONIJA?
Španska vlada se je zaradi resolucije, s katero je regionalni parlament v Barceloni začel 18-mesečni postopek odcepitve Katalonije od Španije, obrnila na ustavno sodišče. Premier Mariano Rajoy je v ustavni pritožbi ustavno sodišče pozval, naj resolucijo in vse njene posledice nemudoma razveljavi. Analitiki pričakujejo, da bo odločitev sodišča sledila stališču Madrida in bo katalonsko resolucijo zavrnilo. Katalonija ima sicer 7,5 milijona ljudi in svoj jezik ter predstavlja petino španskega BDP. Že zdaj pa uživa široko avtonomijo na področjih, kot so šolstvo, zdravje in policija. A si je želi še več, še posebej glede davkov.
¿CUANTOS QUEDARÁN EN ESLOVENIA?
El tema de los migrantes, que a través de Eslovenia se dirigen hacia Alemania y Suecia, no pierde actualidad ni seriedad. La cifra de los transeúntes superó los 200.000 hacia fines de la semana pasada, o sea, el 10% de la población eslovena. Además, el jueves, en un solo día, entraron a Eslovenia 10.000 migrantes. La construcción de una cerca, que impida el paso indiscriminado, provoca debates y polémicas, pero es el único método de trabajar sobre el control de este río humano. Pero Alemania y Suecia ya anunciaron, que su capacidad de recepción se está colmando. ¿Qué pasará con esta gente? El presidente de Caritas Internacional Michel Roy, que acaba de visitar el país, alertó sobre la posibilidad de que muchos migrantes se quedarán radicados en Eslovenia. ¿Cuántos serán? (Pág. 1)
FIESTA EN CARAPACHAY
El conjunto de bailes folklóricos Maribor y el Centro Esloveno de Carapachay, organizaron la 6Q Velada Europea, dedicada a los bailes típicos. Este año participó el grupo musical Ave y sus amigos, que nos visitaron desde Eslovenia. También fueron de la partida el grupo folklórico polaco Nasz Balet y el conjunto musical "Percusión Buenos Aires". Fue un encuentro de amigos,. Donde todos disfrutaron de la buena música, el humor y los bailes. Por supuesto no faltó la comida típica, que hizo las delicias de los presentes. La buena onda de todos los invitados demostró, que este tipo de encuentros hacen bien y hacen falta. Un agradecimiento a todos los organizadores y colaboradores y la invitación para una próxima edición. (Pág. 3)
NUEVAMENTE BERNARDA
La mezzosoprano argentino-eslovena Bernarda Fink actuó nuevamente entre nosotros. Tuvo dos conciertos para deleitar a los amantes de la música. El primero en el salón "Ballena Azul" del Centro Cultural Néstor Kirchner; y otro más en el salón Argentina. Desfilaron obras de Bach, Händel y Schumann, pero también de Carlos López Buchard, Carlos Guastavino in Alberto Ginastera. Estuvo acompañada por la Camerata Bariloche, orquesta, coros y solistas. Además dictó una clase magistral. No hace falta enfatizar sus dotes de cantante, qye son mundialmente reconocidos. Ha sido un placer escucharla nuevamente. (Pág. 3)
EL HOSTAL HANŽELIČ
En la localidad de Dolores en el Valle de Punilla, cerca de Capilla del Monte, se encuentra este hermoso hostal. Fue creado como colonia de vacaciones de la colectividad por el difunto padre Rudolf Hanželič. Todos los años lo visitan las colonias de los niños de nuestra colectividad y numerosas familias. Desde el fallecimiento de su creador, el hostal está dirigido por una asociación, que se esmeró en mejorar las instalaciones, adecuarlas a las necesidades de esta época, construir una pileta de natación, para hacer más agradable la estadía de sus visitantes. Recientemente la asociación tuvo su Asamblea general, renovó las autoridades y afirmó el compromiso de seguir bregando para que el Hostal brinde a los huéspedes un cómodo y merecido descanso en medio del maravilloso paisaje cordobés. (Pág. 4)
UN CURSO PARTICIPADO
En el marco del Hladnikov dom, en la colectividad eslovena de Lanús, funciona el curso para niños "Baragova šola". Todos los sábados numerosos alumnos tratan de asimilar la lengua, las canciones y la cultura de sus raíces eslovenas. Pero no todo es sólo estudio y esfuerzo. No faltan encuentros que matizan las mañanas sabatinas. Así en la segunda mitad del año festejaron el Día del Niño, el Día del Maestro y la víspera de la fiesta de Todos los Santos. En cada una de estas ocasiones hubo, juegos, adivinanzas, cantos, y los padres se encargaron de que no faltaran cosas ricas para comer. Una agradable manera de enseñar también entre el juego y la diversión. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Štefan Godec, Marjana Pirc Ahlin, Gabriela Dolinšek, Rok Fink in Luciana Servin Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
19 de noviembre de 2015 • N° 46
mali oglasi
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
ZLATA MEDALJA JUDOISTKI
Slovenska judoistka Klara Apotekar je na evropskem prvenstvu mlajših članov in članic v Bratislavi v kategoriji do 78 kilogramov osvojila zlato kolajno. Apotekarjeva je po tistem, ko je bila v prvem krogu prosta, po vrsti premagala Rusinjo, Nemko in v finalu še Hrvatico.
Klara Apotekar
SLOVENIJA Z DVEMA GOLOMA ZAOSTANKA
Na stadionu Arena Lvov sta pred 35.000 gledalci odigrali reprezentanci Ukrajine in Slovenije. Slovenijo so zastopali: Handanovic, Jokic, Cesar, Ilic, Brečko, Kurtic, Krhin, Kampl, Iličic (od 63. Bezjak), Birsa (od 73. Pečnik), Novakovic (od 90. Ljubijankic).
Ukrajinci so pričakovano tekmo začeli s terensko pobudo, ki pa jim ni prinesla kakšne obetavnejše akcije. Vse do 22. minute, ko je po kotu odbita žoga prišla do Andreja Jarmolenka, ta je ob premalo odločnem pokrivanju slovenskih branilcev prišel do strela iz bližine in malce z
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	Sloveniji je bil rojena Lucija Paula Grbec, hčerka Bernarda Grbca in Viktorije Rant. Srečni družini naše čestitke!
Poroka
V	Tucumanu sta se 29. avgusta poročila Kristina Draksler in Fernando Contreras. Poročil ju je župnik sv. Roka, g. Franci Urbanč. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	CABA je umrl Hotimir Gorazd (90): v San Martinu, Andrej Corn (78). Naj počivata v miru!
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
Dobrodošel med nami -novi dušni pastir v Argentini!
gospod Robert Brest
dosedanji župnik v Turnišču (Murska Sobota)
-	Prihod: v sredo, 2. decembra, zjutraj (z letalsko družbo Lufthansa)
-	Pozdravna sveta maša: 2. decembra, ob 19. uri, v cerkvi Marije Pomagaj
K sprejemu novega izseljenskega duhovnika med nami - vsi lepo vabljeni!
desne strani žogo poslal v nasprotni kot.
V drugem polčasu je Ukrajina spet odločneje začela in v 54. minuti prišla do podvojitve prednosti. Jarmolenko je na desni strani v ogenj poslal vteka-jočega Artema Fedeckega, ki je prehitel Bojana Jokica, nato pa je Ukrajinec žogo poslal pred slovenski gol, kjer je bil Jevgen Seleznjov, ki je iz bližine zadel za 2:0.
Ukrajina je po prikazanem sodeč povsem zasluženo slavila, Slovencem pa je lahko žal nekaj neizkoriščenih priložnosti, predvsem iz prvega polčasa.
ŠE VEDNO V IGRI
ZA NAPREDOVANJE
Slovenska ragbi reprezentanca je z zmago sklenila leto 2015. Na stadionu ŽAK v Ljubljani je v tekmi evropskega pokala skupine 2C premagala Dansko z 21:16. S tem je potrdila drugo mesto v skupini, prvo, ki zagotavlja napredovanje v skupino višje, pa bo lovila v spomladanskih tekmah proti Avstriji doma in Luksemburgom v gosteh.
MARKOVICEVA SPET PRVA
Zmagovalka letošnje zadnje tekme svetovnega pokala športnih plezalk v težavnosti je Slovenka Mina Markovič, ki je s še četrto zmago v Kranju izenačila rekord slovite Francozinje Liv Sansoz. Na stopničke se je s tretjim mestom zavihtela tudi 16-letna Janja Garnbret. Markovičeva je osvojila tudi skupno zmago v svetovnem pokalu v težavnosti.
BENO UDRIH SE JE PRESELIL
Slovenski košarkar Beno Udrih je tudi uradno novi soigralec Gorana Dragica pri ekipi Miami Heat, potem ko je bil
del menjave igralcev med klubom s Floride in Memphisom, za katerega je Udrih nazadnje igral v severnoameriški ligi NBA.
MED NAJBOLJŠIMI
ROKOMETAŠI SVETA
Spletna stran www. handball-planet.com je pripravila seznam rokome-tašev, ki se bodo potegovali za najboljšega igralca sveta v letu 2015, na njem pa sta tudi dva Slovenca. Za prestižno lovoriko kandidirata Dragan Gajič iz francoskega Montpell-lierja in Dean Bombač iz madžarskega Pick Szegeda. V izboru bodo svoje glasove podelili tako časnikarji kot tudi obiskovalci strani, glasovanje pa traja do 3. decembra.
OBVESTILA
ČETRTEK, 19. novembra: ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Govorila bo ga. Marta Škulj o potovanju v New York. NEDElJa, 22. novembra: Kristus Kralj. PETEK, 27. novembra: Ponovitev igre na Pristavi ob 20. uri, »Inšpektor na obisku«.
NEDELJA, 29. novembra: Zvezni mladinski dan v Slovenski Vasi.
SREDA, 2. decembra:
Društvo Slovenska Pristava | 1!
Pozdravna sv. maša novega dušnega pastirja.
PONEDELJEK, 7. decembra: Kosilo upokojencev na Naši domačiji
ob 13. uri.
TOREK, 8. decembra: Prvo sveto obhajilo v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 20. decembra: Družinski referendum. ČETRTEK, 24. decembra: Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Rep. de Esloveno 1851 CASTELAR
INŠPEKTOR NA OBISKU

Režija: DOMINIK 08LAK
- mam is
ob 20. uri
J.B.Priestley
PRIČAKUJEMO VAS!
Zvezni mladinski odbor SDO-SFZ vabi na
63. SKUPNI MLADINSKI DAN
v nedeljo, 29. novembra, v Lanusu:
08.00 Začetek tekmovanj 09.00 Sveta maša 10.15 Dviganje zastav 13.00 Kosilo 19.30 Kulturni program Nato prosta zabava.
Pričakujemo vas!
Msgr. Hladnik 3970, Remedios de Escalada