Ameriška Domovina AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 4, 1963 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXI — VOL. LXi V Castrovi okolici le "mirnega solšija' V glavnem razpada okolica kubanskega diktatorja v dve skupini, ki se med sekaj koljeta. HAVANA, Kuba. — V okolici vsakega vodilnega državnika Priplavajo na vrh razne struje, se neusmiljeno koljejo med seboj. Tudi v Castrovi okolici Ha najmanj dve glavni struji, ' se ne moreta trpeti. Ustvaril -Pa je s svojo zaletelostjo Castro -am. Ko se je kmalu po koncu ržavljanske V0Jne naslonil na 0rnunizem, je izrinil z vodilnih |r;est vse tiste svoje sobojevni- Rusl dobe posojilo, če se umaknejo s Kube? WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih govorijo, da se vrše med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo tajni razgovori, ki naj bi privedli pred volitvami prihodnje leto do dogovora o umiku Rusov s Castrove Kube v zameno za veliko ameriško posojilo. Sovjetska zveza bi naj v takem slučaju dobila okoli 10 bilijonov dolarjev posojila, ki bi ji omogočilo naglejšo modernizacijo industrije, zlasti one za široko potrošnjo in za umetna gnojila, kar naj bi pomagalo na noge ruskemu poljedelstvu. fce, ki so se tekom vojne najbolj v!ckli za njegovo gibanje. Na nJihova mesta je postavil pre-s usene komuniste, ki se osvobodilnega gibanja sploh niso ^deleževali. Stari revolucionarji "° 2 nejevoljo gledali na vse to, °da pomagati si niso mogli. Bili So Navezani na čakanje. Sedaj se 1TlCnda bliža njihova ura. ^omunisti ne morejo potegniti gospodarstva iz zagate astrovi komunisti so namreč s svojim delom pokazali, da ne morejo spraviti' v red kubanskega gospodarstva, kar povzroča ^G2imu velike politične težave. e^aj so komunisti po moskov-nasvetu začeli zagovarjati aačrt, naj Kuba opusti idejo o -lroki industrializaciji in naj se la.lše omeji na tiste industrijske Panoge, ki lahko dobivajo suro-J'lne kar na Kubi. To je seveda nekoliko prehud udarec za ‘Ubanski narodni ponos. Stari partizani izgubili ^vohicionarno vnemo Zato je začelo vladati nezado-v°ljstvo med starimi kubanski-^ partizani, ki se ne omejujejo -amo na civiliste, ampak tudi na b” ° jaške kroge in voditelje mili-u- io se pa čuti tudi pri podre-•K'.i.h organih. Zmeraj več je na Prirner slučajev, da milica mirne trpi, kako pred njenimi očmi u- ajajo begunci z malimi čolni Proti Floridi. Vse to ne pomeni nobene ne-Unnosti za Castrov režim, je ^ak°r nalašč vaba za razdi- 1f ne akcije kitajskih komunistov. Svetovni cerkveni svet Caka na rezultat Vatikanskega koncila Rochester, n.y. — Glav 1 odbor svetovnega cerkvene-fa 9n,e^a’ ^er je včlanjeno Oko-Vn ^ Pr°testantovskih in pra-^n!fVnih verskih skupin jOO °oo,ooo verniki, je imel svo- na e1tno sej° in na njej obrav-Sljs Vatikanski koncil. kov.0?3 napravil nobenega, re °te Počakati, kakšen bo re2“ll!>t koncila. Svet cil i ^ ^0Pt° pozdravil kon-lud' ; 1-1-dnevnega obiska v Jugoslaviji. Na letališču so ga pričakali vojni minister maršal Mali-nuvski, zim. minister Gromiko in predsednik ZSSR L. Brež-njev. Ameriška Domovina fVl' * I/ I C- 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 169 Wed., Sept. 4, 1963 Tito obišče Kennedyja? Časnikar Kilpatrik trdi v svojem članku v Washington Post, da se je Kennedy za poskus “odločil, da politično ne bo dosti tvegal, ako se sestane letošnjo jesen pri nas” s Titom. Odkod je Kilpatrik pobral to novico, ne pove, morda je to samo poskusni balon, morda pa tiči za tem kaj več. Kilpatrik dodaja svoji novici tudi dolgo vrsto razlogov, ki govorijo za sestanek. Sestavljeni so tako, da služijo kot osnutek za propagando v naši javnosti, naj se sprijazni s Titovim obiskom. Kilpatrik najpreje poudarja, da je Titov ugled v mednarodnem svetu zrastel ne samo radi obiska tovariša Hru-ščeva, ampak tudi radi nenapovedanega obiska predsednika italijanskega senata Merzagora na Brijonih. Merza-gora se je nenadno pojavil na Brijonih in prinesel seboj slike Janeza XX11I. Če je imel slike s seboj, je znamenje, da je bil obisk že davno dogovorjen ravno za tiste dni, ko je bil tam Hruščev. Tito bo šel te dni v Latinsko Ameriko. Najpreje obišče Brazilijo, potem se bo počasi pomikal proti Mehiki, od tam se bo ognil Castru na Kubi, “ker ni povabljen”, in prišel v New York na zasedanje Združenih narodov. Od tam ga bo pot peljala na Kennedyjevo letovišče Hyannis Fort, kjer bo obiskal našega predsednika. Kilpatriku ni mogel povedati teh podrobnosti nihče drugi kot Titovi lobisti, ki imajo za nalogo, da pripravijo ameriško javnost na obisk jugoslovanskega diktatorja. Kennedyju se spodobi, da sprejme Tita, saj ga je sprejela z vsemi častmi, ki mu gredo, tudi angleška kraljica in za njo cela vrsta drugih državnih poglavarjev. Še celo Eisenhower je govoril z njim v New Yorku ob priliki zasedanja Združenih narodov. Tito je tudi ostal stari nevtralec, kot je bil. Hruščev ga ni spreobrnil in zvabil v komunistični blok. Tito se dobro zaveda, da je najbolje, ako je v dobrih odnosih z obema blokoma. To je tudi v interesu naše dežele in zato ne smemo odbijati njegovega obiska, da utrdimo njegov nevtralni položaj. Na obisk tovariša Hruščeva v Jugoslaviji ni treba vezati političnih računov. Trenutno potrebuje Hruščev bglj Tita kot Tik> Hruščeva, kajti obemaTezT v želodcu kitajski KBmunizemTTo meče Tita in Hruščeva v en koš kot zakulisna oboževalca bele rase. Zato je Tito tudi lahko rekel^s ponosom, da tekom obiska ni padla beseda o “koncesijah”. Še celo naši uradni krogi povdarjajo, da je značilno, da je Hruščev hvalil jugoslovanske delavske svete in dejal, da bi morda kazalo, da tudi Sovjetska zveza misli na praktično uporabo te ideje. Treba je vpoštevati dejstvo, da so kitajski komunisti nenavadno ostro zagnali v titoizem. Morajo se ga torej bati. Ako bi smatrali Tita samo za moskovski privesek, bi ne napadali tako zajedljiVo tako male države kot je Jugoslavija. V Peipingu morajo torej videti v Titu večjega sovražnika, kot svet navadno misli. Kilpatrik trdi tudi, da se satelitske države ravnajo v rusko-kitajskem sporu po Titovem zgledu in da ne skrivajo želje, da bi postale ravno tako neodvisne od Moskve kot Tito. Počemu torej porivati jugoslovanskega diktatorja v rusko naročje? Tudi naša diplomacija — tako izvaja Kilpatrik — misli, da je za našo deželo izredne važnosti, da gojimo “že itak proti zahodu nagnjena čustva jugoslovanskega naroda”. Kilpatrik zaključuje svoj članek z besedami: “To je nekaj razlogov, zakaj Kennedy misli, da bi bil v ameriško korist sestanek z maršalom Titom, ki njegova politična spretnost tekmuje s tisto, ki jo ima gospodar v Beli hiši”. Kilpatrik se je torej spustil celo v trditev, da Kennedy in Tito lahko tekmujeta v politični spretnosti in da mu je Kennedy komaj dorastel! Tako Kilpatrik! Ponavljamo: Ne vemo, ali vse skupaj ni le poskusni balon. Kar nas moti, je samo začetek zgodbe, da namreč Kennedy misli, da sestanek s Titom ne pomeni zanj tvegane politične poteze. Ako je to res, potem je Kilpatrikov članek samo uvod v propagando za sestanek, ki se je zanj Bela hiša že odločila. Tako debele laži si ne more dovoliti noben časnikar, ako namreč Kilpatrikova uvodna trditev ne odgovarja resnici. Težišče novice leži v besedah “za poskus”. Ako se je Kennedy odločil za poskus, se lahko še zmeraj premisli, ako se poskus ne bo obnesel. Da se pa ne bo obnesel, za to morajo poskrbeti vsi tisti, ki še nekaj dajo na načela, ki na njih temelji naša dežela, na moč, ki jo ima, in na ugled, ki ga uživa na obeh straneh železne zavese. Ako je Kennedyju vseeno, koga sprejme v imenu Amerike, ne morejo biti napram takemu stališču ravnodušni vsi prijatelji svobode in morajo že sedaj protestirati v Beli hiši proti političnim nakanam predsednikove okolice, ki z nameravanim obiskom jugoslovanskega diktatorja ne bo niti za las zrah- ljala njegovih vezi s komunističnim blokom, zato pa potrla 18 milijonov Jugoslovanov, ki bi bili z obiskom zadovoljni samo takrat, ako bi Tito s svojim režimom stalno ostal zunaj Jugoslavije. Burja v naši javnosti je že enkrat preprečila Titov obisk. Mora biti tudi sedaj dosti močna, da ponovno ubije načrt, ki nosi naši deželi samo namišljene koristi, zato pa resnično škodo. Župnik Matija Jager - 70-letnik Cleveland, O. — Z današnjim telovadnico (gym), šolsko igri-dnem je župnik pri Mariji Vne-1 šče ob cesti Saranec je bilo bovzeti v Clevelandu Rev. Ma-j asfaltirano; ob nedeljah in praz-tija Jager dopolnil sedemdeset nikih služi ta prostor za parki- let. Cerkveni zbor ga je sinoči presenetil s podoknico na vrtu pred župniščem. Farani so prišli danes zjutraj v obilnem številu k njegovi običajni maši ob pol 8. in prosili Vsemogočnega, da bi ga še dolgo ohranil zdravega pri delu v vinogradu Gospodovem. Cerkveni možje so organizirali za danes zvečer slavnostno večerjo v Charter-house v Euclidu, katere se udeleži nad sto voditeljev farnih o r g a n i z acij in slavljenčevih ožjih prijateljev. ranje. 2. Glede cerkve je po razgovorih z modrimi farani, s cerkvenimi strokovnjaki in škofijsko oblastjo padla odločitev, da se postavi nova hiša božja v čast Mariji Vnebovzeti. “Če Father Jager ne bi nič drugega storil pri fari, kot da je pozidal tako cenkev, zasluži iskreno in trajno hvaležnost vseh župlja-nov”, pogosto slišiš govoriti farane. S prihodom novih Slovencev po drugi svetovni vojni je fara narasla z lepim številom novih naseljencev. Ko se je organizirala sobotna slovenska šola za otroke slovensko in angleško govorečih staršev, je Father Jager sprejel to šolo v okrilje (fare in dal primerne učne prostore. Gospodu župniku Jagru želimo še mnogo zdravih in plodo-nosnih let! A. D. ta mladina zopet prinesla pravico, red, mir in blagostanje svoji domovini? Odgovor je jasen. Kaj pa naša mladina v svetu? Kratko bi lahko rekli, da občuduje samo veličino sveta, v katerem živi. Mnogokrat nič ne presoja, ali je v svetu, v katerem živi, vse prav in vse dobro. In ko ta veliki svet primerja s svojo domovino, ali bolje z domovino svojih staršev, samo še zamahne z roko: je premajhna, se ne splača. Pri tem pa prav nič ne pomisli, da danes ni važna v svetu kvantiteta, ampak kvaliteta. Kaj pomaga svetu velika Sovjetska zveza, ko je pa tako diskon-struktivna, ali ne pomeni več kaka majhna dežela, ki se tru- Ob dvajsetletnici Grčaric in Turjaka Father dr. Franc Blatnik, SDB, je v vrsti člankov opisal žalostne dogodke po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, katerih je bil sam priča. Članki bodo gotovo zanimali marsikoga, saj predstavljajo neposreden vir za eno najvažnejših razdobij slovenske preteklosti, za čas, ko se je odločalo, ali bo v Sloveniji s pomočjo tujca zmagala komunistična revolucija ali se bo domačim silam posrečilo njen napad uspešno zavrniti. II. Pogajanja — le pretveza Peljali so me v prav isto go- sem mogel. Morda so mi z o-stilno, kjer je bil prej naš glav- braza brali dvom, zato so me ni stan. Kako so me boleli sovražni pogledi ljudi, ki so se mi še par ur prej spoštljivo klanjali in gostoljubno stregli, ker so me videli veliko v družbi po- 1 di za pravičen mir in blagosta-1 veljnika Dežmana, nje svojih ljudi? Naša mladina' Okrog bogato založenih Rev. Matt A. Jager Župnik Father Matija Jager je bil rojen 4. sept. 1893 v Ljubljani. V ljudsko šolo je hodil “na Grabnu” 5 let. Leta 1904 jeseni je pričel gimnazijske študije na drugi državni gimnaziji. Jeseni leta 1912 je vstopil v ljubljansko semenišče. V maš-nika je bil posvečen 28. junija 1916. Prvo kaplansko mesto je dobil na Borovnici (1916-1920), nato v Dobu (1920-1924), kjer je kaplanoval v dobi naj živahnejših “orlovskih” let. Po polletnem zdravstvenem dopustu je bil dodeljen kot kaplan župniku Barletu na fari sv. Jakoba v Ljubljani. Pri Sv. Jakobu je zvedel, da išče župnik Jernej Ponikvar slovenskega duhovnika pomočnika na fari sv. Vida v Clevelandu v Ameriki. Father Jager se mu je ponudil. Novo kaplansko mesto pri Sv. Vidu je pričel meseca janu arja 1927. Tam se farani še sedaj spominjajo njegovih odličnih pridig. Društveno življenje (orlovski telovadni nastop, igre, petje) se do danes ni moglo več dvigniti do takratne živahnosti in višine. Da takozvana druga generacija na St. Clairju še kar dobro govori slovensko in pozna slovensko kulturo, je v veliki meri zasluga takratnega šentviškega kaplana Jagra. Leta 1940 je Father Jager postal župnik v Barbertonu, Ohio. Tam je župnikoval 12 let. Pozidal je novo cerkev Kristusa Kralja in spremenil staro cerkev v dvorano. Meseca maja 1952 je župnik pri Mariji Vnebovzeti, msgr, Vid Hribar, zaprosil za vpoko-jitev in izpraznjeno mesto žup nika je nadškof Edward Hoban podelil župniku Matiji Jagru. Ko se je po enem letu novi župnik seznanil z razmerami v novi fari, je videl, da je cerkev premajhna; pa ne samo cerkev, ampak tudi šola. Pozidal je o-boje. L Sola je bila razširjena in dobila nove učne prostore ter avditorij z modernim odrom; Kdor šma mladino, ta ima bodooeiost Cleveland, O. — To je resnica. Vsled tega so se ljudje vseh časov trudili, da vzgoje mladi no, ki bo prevzela na svoje rame težo in odgovornost za bodočnost. Kako so že v starem vejiu polagal) veliko pozornost za^ vzgojo mladine stari Grki in Rimljani. V novejšem času smo pa na lastne oči videli, kako sta se fašizem in nacizem prizadevala za vzgojo mladine. Znano je tudi, kako se je Cerkev v vseh časih zanimala za vzgojo mladine. Papež Pij XI. je celo izdal posebno okrožnico “O krščanski vzgoji mladine”, kjer jasno pravi, da mora biti mladina vzgojena, ne samo, da more prevzeti vodstvo in delo za časni blagor, ampak tako, da bo mogla doseči tudi svoj končni cilj v nebesih. Žal, da so v teku časov tisti, ki so se polastili oblasti, prevzeli tudi vzgojo mladine in da ta vzgoja ni bila vedno ne v korist države, pa tudi ne v osebno korist mladine same. Med te nasilne vzgojitelje spada tudi komunizem, ki po isvojem nauku ne samo da Boga ne omenja, ampak ga popolnoma zanikava in ustvarja sovražno razpoloženje napram Bogu. V tem je tudi največje zlo komuniz ma. Je pa tudi prvi in glavni namen komunizma: pretrgati vezi med človekom in Bogom Vse drugo je samo slepilo in li manice, na katere so nasedli vsi tisti, ki so se borili za zmago komunizma. In kako je danes s slovensko mladino? Ali je slovenska mla^ dina doma in v svetu vzgojena tako, da bo mogla prevzeti slovenske in katoliške tradicije našega naroda? Ali je vzgojena tako, da bo prinesla s svojim vodstvom in delom boljše čase današnji zasužnjeni domovini? Mladina, ki je šla doma skozi šole od najnižjih do naj višjih, vere več nima. Posebne milosti so deležni tisti, ki so še o-hranili vero. Ko pridejo v življenje, ne marajo ne za komunizem, pa tudi za Cerkev ne. O-prijeli so se življenjskega ma-terijalizma: vse njihovo življe- zacija UNESCO zanimajo za našo malo Slovenijo in Slovence. V kateri mladini je torej naše upanje in naše poroštvo, da bo zgradila novo Slovenijo pod geslom: Domovini sinovi, Bogu otroci, nikomur hlapci! Ne moremo vsega nakladati samo mladini. Dolžnost starih in sedaj delujočih je, da vzgojimo tako mladino, ki bo zmožna Slovenijo rešiti in jo pravično vladati. Po človeško gledano je vse vražje zavoženo. A obupati ne smemo. Bog je, ki vodi usodo narodov. K Njemu se zatecimo, pa bo usodo tudi naše domovine obrnil v svojo čast in blagor naše domovine Slovenije. V soboto, 7. septembra, je zo- pet prva sobota v mesecu. To bo druga sobota v pobožnosti novih petih sobot od avgusta do decembra letošnjega leta. V cerkvi sv. Vida bo ob 7. zvečer pobožnost po namenu Molitvene zveze: sv. rožni venec, pre- mišljevanje, sv. obhajilo in blagoslov. Pridite, molimo za našo mladino! Molitvena zveza miz “Slavčkov” piknik! Cleveland, O. — Človek je družabno bitje, rad se razvgseli v naravi ter se vživi v prijateljski razgovor s svojimi znanci. Poletje se poslavlja in napoveduje konec tej družabnosti. Le še par nedelj se nam obeta toplo sonce. Zato uporabite to priliko, da se udeležite piknika na Slovenski pristavi 8. septembra. Prireja ga pevsko društvo “Slavček”. Poleg vseh ostalih dobrot, peciva, klobas, hrenovk in raznovrstnih pijač, bodo na razpolago tudi pečene piške, na željo seveda tudi žive. Tudi “ham-burgarjev” bo v izobilju! Za ples bo poskrbljeno! Vsi prijatelji društva vljudno vabljeni! Na svidenje v nedeljo, 8. septembra na pikniku pevskega društva “Slavček”! Slavko Earabinstvo Cleveland, O.—V ponedeljek 2. t. m., malo pred 3. uro zjutraj je bila pobita vrsta šip v treh avtih, ki so stali zaparkirani drug za drugim na zapadni strani Addison ceste kmalu oc St. Člair avenije. Vidi se, da so bile pobite z močnim železnim drogom. Barabeža, ki je to delal, je moral nekdo peljati avtom, in sicer razmeroma počasi mimo vsakega avta, ker ista pobiti na vsakem vozu po dve šipi, udarcev od droga pa je vidnih na dveh avtih po troje. Biti sta morala najmanj dva: voznik in barabin, ki je razbijal; verjetno pa še kateri drugi. Pobijanje šip je spravilo prebivalce sosednjih hiš pokonci. svetu tudi pozablja, kako se!je sedel partizanski štab. Oko-danes v svetu velike dežele in lije in vzdušje se mi nikakor ni celo svetovna kulturna organi- j zdelo primerno za kakšno uradno zasliševanje, zato je moj pogled vprašujoče begal od obraza do obraza, češ: “Kaj hočete tukaj z menoj?” Ko me je zagledal dr. Brilej, mi je stopil naproti in mi dal roko rekoč: Pozdravljen tovariš doktor! Jaz sem Brilej. Ti mene najbrž ne poznaš, jaz pa tebe dobro. Si sicer falot, a imaš dobro srce. Čutiš z narodom in mu pomagaš, le študentom si glave mešal in jih odvračal od našega gibanja. Povej nam, ali nas zdaj priznavaš?” “Kaj hočem drugega, ko me pa imate v oblasti? Pod silo razmer vas moram. Aha, prej nas pa niti hotel.” Ko ste bili pa v gozdovih, zdaj ste pa oblast.” “Saj smo bili oblast že prej, samo ti nas nisi maral priznavati. Pa pustimo to.” Na, sedi, jej in pij z nami, pa pomenimo se kaj.” Predstavil me je še ostalim oficirjem. Nisem se prav znašel. Je ta prijaznost in gostoljubnost resnična, odkrita? S čim neki sem si jo zaslužil? Ali se pa za vsem skriva kakšna past? Kakšna? Čeprav sem bil lačen, mi pečenka ni teknila, tudi piti se mi ni ljubilo. Le tuhtal sem, kje se utegne skrivati nevarnost. “No, kako zdaj gledaš na položaj, tovariš?” me vprašajo. Če bi bil hotel odkrito odgovoriti, bi bil moral priznati: “Za naše se bojim, ki so se umaknili čez Malo goro, pa ne verjamejo, da imate težko orožje.” V resnici sem pa dejal: “Položaj je skrajno žalosten, ker se v tako usodnih trenutkih koljemo med seboj.” Hvalili so se, da so zmagovalci, povedali, da so Grčarice padle in da bodo zdaj pometli še z ostalo okupatorsko priprego. Vest o Grčaricah me je hudo zadela. Kar verjeti ni- ka j takega se je zgodilo prav na istem kraju ter na isti strani ceste že pred nedolgim časom, ko je morda ravno isti barabin, gotovo pa iz iste zločinske skupine, razbil šipe na avtu g. Rup-čiča Jureta. Ni dvoma, da gre za premišljeno dejanje. Ljudje iz okolice ogibljejo, toda prav pravega vzroka še ne vedo. Odločno pa zahtevajo, naj policija posveti temu delu mesta več pozornosti, posebno v nočnem času. Od ljudi naj zbere podatke iz zadnjega časa, jih primerja ter ukrene potrebno, pa ne bo dolgo, ko bo na pravi sledi. Sosed -----o----- Brezplačne denarnice Poklicali so policijo, ki je takoj stare in nove učne sobe so bile nje je samo trud za dosego čim-'prišla, toda kaj drugega razen enotno opremljene. V zadnjem več materijalnih dobrin in uži-‘ ugotovitve dejanskega stanja letu je bila stara cerkev spre- vanja vsega, kar jim nudi svet. ni mogla. menjena v športno dvorano in Ali moremo pričakovati, da bo1 Omenjeni primer ni prvi; ne- Nadzorniki, ki pobirajo cestnino na italijanskih avtomobilskih cestah, so dobili večje množine denarnic za drobiž, ki jih bodo delili lastnikom motornih vozil. Na pogled presenetljiva reč ima praktično ozadje: avtomobilisti se po navadi dolgo zadržujejo, kadar brskajo po žepih za drobižem (Italijani imajo kovance za 50, 100 in 500 lir). | več Podarjene denarnice za dro- Za povabili, naj bi se z njimi peljal v Grčarice, da se prepričam. Bilo je že okrog polnoči, nič se mi ni ljubilo ob taki uri voziti se z njimi po gozdovih. Odgovoril sem, da nimam vzroka, da ne bi verjel njihovim trditvam, in sem se zahvalil za povabilo. Usoda naših onstran Male gore me je začela še bolj skrbeti. Če iso uničili Grčarice, kjer je bil zbran cvet naše vojske, bodo imeli lahko delo z orožjem, ki ga zdaj imajo, premagati slabo oborožene edinice onstran gore. Joj, ko bi jim mogel poslati sporočilo, da je tisto, kar je italijanski stotnik trdil, namreč, da imajo partizani zdaj težko orožje, resnica! Skušal sem pogovor napeljati nazaj, trdeč, da je sramota, da se v tako usodnih zgodovinskih trenutkih koljemo med seboj, ko bi ise vendar morali vsi kot en mož obrniti proti Nemcem. Očitali so mi, da je krivda na naši strani, jaz sem pa trdil, da so vso nesrečo oni zakrivili. Debata je postajala vedno bolj vroča in kar bal sem se, da se bo slabo končala za mene, zato sem dejal: “Ne kregajmo se, na čigavi strani je krivda; priznati moram, da ste daneis vi zmagovalci in kot taki imate na svojih ramah večjo odgovornost pred narodom. Če se bomo še naprej klali, bo zgodovina vam pripisala vso krivdo. Jaz vam v imenu naših lahko zagotavljam, da so pripravljeni spraviti se z vami za skupen nastop proti Nemcem. Sem vam na razpolago, da grem k njim in jih pridobim Za razgovore.” Spogledali so se in pristali-Oddahnil sem ise. Samo, da pri' dem na ono stran, da naše opozorim na nevarnost! Huda je bila debata o pogojih. Jaz sem predlagal enotno vrhovno poveljstvo, ki naj ga sestavljajo častniki obeh formacij, edinice pa naj bi ostale ločene. Oni so zahtevali brezpogojno predajo. Naši bi morali odložiti orožje, potem bi pa oni poedince, katere bi hoteli, sprejeli in pomešali med svoje. Jasno mi je bilo, da so taki pogoji* nesprejemljivi. Ugovarjal oem pa le zaradi lepšega. Da le pridem od tod, sem si želel, da našim povem, v kakšni nevarnosti so! Vse drugo je postranskeg3 pomena. Partizane sem prosil za svoj6 fante s počitniške kolonije, Pa niso hoteli načeti vprašanja, 663 da se v take podrobnosti ne morejo spuščati. Izrazil sem želj0’ da bi zjutraj šel v Staro cerkeV po nekatere stvar), ki sem j^1 imel tam pri bratu, beguncu iz Zasavja. Pristali so in mi ponudili avto in vozača. Bal sem s6> da z bratom ne bi mogel odkrito govoriti, če bi imel spremlj6' valca. Zanimala me je predvsem usoda mojih dijakov. Zato sem se zahvalil rekoč: imate zdaj važnejše opravke kot mene prevažati, saj se lah-koleisom.” Ua^ ko peljem tja so mi potno dovoljenje, podpi' sano od divizijskega poveljstva’ pa me na vsej poti tja in naza] v Staro cerkev ni nihče ustavil-O svojih fantih sem zvedel le to, da je večina odšla z oddelkom vaške straže, ki mu je P°. veljeval Danilo Havelka, l43-1 pa brat ni vedel povedati-mene je bil zelo v strahu, biž, namenjen cestnini zanke, tako da jih je mogoče imajo iker so ga partizani hodili vsa dve uri spraševat, če ve, Kie pritrditi kot okrasek k voznikovemu sedežu. sem. F. F. B- DR. FR. DETELA: Vest in zakon ^ačel je kovati načrte za bodočo srečo Klemenove dru-Zakaj ne bi vzel France katere Koželjevih deklet, Lenke ali Rozale? Za Metko bi bil pa Peter najpripravnejši ženin. Takih zvez bi moral b'ti sam rajni Klemen na °nem svetu vesel. Skobec se le zdrznil pri tem spominu in Plah čakal groznega obličja. Toda ni ga bilo; le megleni ebrisi koščenega Francetovega in Metkinega okroglega obra- Za so se komaj določno pojavili. Ko je prišel Skobec od zaj-1'ka, je začel vpričo matere Lenki nagajati, da ima ženina zanjo. Res? To mi pa morate posedati,” se je smejala Lenka. Menda vendar niste Vi, gos-P°d svetnik?” ‘Zakaj pa ne?” jo je zavi'-Mia mati. “Gospod svetnik je se(krepak mož.” Da,” je dejal Skobec; “to-a nora leta ima za seboj. mpak mojega nečaka sin, iernenov France, ta bi bil v Pravih letih.” Oh, ta!” je napela dekle Usta: “ta ima že izbrano dru-g0> gosposko.” Pi misliš Ožganovo,” je CeJal Skobec. “Te ne mara ne ^ati in ne sestra Francetova n laz še manj, ki imam tudi Sebaj besede. Te norosti mora blti konec. Msi trije so začeli zabavlja-1 Šez to hišo Naših eden je bil tudi po-®kus'l,” je dejala mati; “spe-JjaU so ga bili tovariši; a jaz ga hitro v red dejala. Za ranceta se prav bojim; ka-ar mora mati pred sinom s Mnje zapirati, je že huda ura.” Oh, mama,” je pogovarja-a bči, “morebiti pa ni vse fes> kar ljudje govore.” Zav-Zela se je za Franceta iz hva-uznogti do gospoda svetnika ridružil se jim je oče Koželj razveselil gospoda Skobca K Poročilom, da leži na trav-^'ku močna rosa. Lo hitro, dokler ne izgi-110! se je poslovil Skobec in ntel ob vrtu na travnik. Poe solnčnimi žarki je izpuhtevala ^ aga po tratini in na vsaki ,1 ki 80 se blesketale rosne aPljice. Skobec si je sezu orevlje in nogavice, si zaviha uče in nameril strui.^,, ra.. P° mrzli rosi. Oh, kako Prijetno ga je pekla v noge; fa koliko let mu bo podalj-a življenje! Takega užitka I'i V mestu ni mogel privoščiti. da ni bilo vsak dan Zazeljene rose! A še nekaj ugega nui je kmalu zagre- 0 to nedolžno veselje in 1 0 to tolikanj uspešno zdra-GV- Ljudje se navadno bolj rajši brigajo za zadeve ^°jega bližnjega kot za svo-Za’. ^aravno je torej, da jih je SVp,e 0 Počenjanje gospoda bec • Zel° zanimati- Sko‘ Sled-^6 mnogo pozornih nni ^^ba’ stopi no sem! Boš kos'1* v^el>” se je ustavil S.e( ’ obesil koso na vejo, okel mehur in si tlačil Pipo. Ko se je obesil koso na mehur in si v v je došel tovariš, sta "° uSibala, kaj da bi to P°menilo. de3°!0 mu bo Prejedlo,” je us^- tovariš; “saj rosa tudi kSn.]e preje.” Zo^e,nske 80 2 motikami opre-da a e’ 86 krlžale in menile, (jp ,le vub°gi usmiljenja vre-> učeni ljudje da so k te-a nagnjeni. ]a9>^ “imate nobenega de- Je 'i62!! Skobec. Ll dela zmanjka,” Ne odide nam pa tudi ne,” je menil tovariš. “Ampak veste, gospod, če se midva enkrat zaženeva, storiva v enem dnevu več kot navaden delavec v treh urah.” šolski otroci so parkrat šolo zamudili, ker so morali gospoda Skobca opazovati. Nekoč so postali tako nadležni, so se tako prepirali in prerivali, da je Skobec poklical Petra, naj jih zapodi. Zbežali so vsi, ž njimi pa tudi črevlji in nogavice gospoda Skobca. Če bi bila rasla noter do Koželjevega doma rosna trava, bi se Skobec ne bil tolikanj jezil, da mora bos domov; a na trdih tleh je šel gotovo ves uspeh rosnega knajpanja po vodi. Tatvino je naznanil Skobec žandarjem; a poizvedovanje ni imelo nobenega uspeha. “Gospod svetnik,” je tolažil Skobca Boštjanek, “dandanes vam ukradejo konja in vola iz hleva, voz z dvorišča, caj bi ne ukradli črevljev, če niso na nogah!” Po Dobravi in v okolici je postal najvažnejši predmet razgovorov stari čudak, gospod Skobec, širile so se o njem razne bajke, poleg njih pa trdno mnenje, da je silno DOgat. Gospoda Skobca ugled je rasel. Začeli so ga pozdravljati in Klemenovim zavidati takšnega strica. Zaupno pa so jezili, čemu da ima tak človek toliko denarja, ki nima nobenih potreb. Bog ve, kako si ga je pridobil. “Poštenim potem gotovo ne,” so mislili najradikalnejši; “kazalo bi deliti.” Tako je zrasel stric tudi v Francetovih očeh in ž njim on sam. V družbi se je ponašal z gospodom Skobcem, se zvito muzal, kadar so ugibali, koliko da premore, in ošaben je postal. Ker pa je ošabnost sebično, ljubezni nasprotno čuvstvo, je tudi ogenj v njegovem srcu začel ugašati. Čim više je cenil sebe, tem niže je padala v njegovih očeh efena lepi Tini. France je postal ves drugačen. Vstajal je zgodaj, delal pridno, hodil o pravem času leč. Za družbo je imel Korunovega Luka, ki je iz posebnih namenov zahajal h Klemenovim. Zraven bogatega strica se je videla Metka zdaj še brhkejša, ne samo Luki, ki jo je že prej rad imel, ampak tudi drugim mladeničem, ki se prej zanjo niso zmenili. Sin in hči sta delala materi veselje in kakor živa sreča je sedel med njimi gospod Skobec. Seveda je pripisal Skobec to izpreobrnitev vplivu svoje besede. ‘Kako sem ga pa jaz tudi v roke vzel!” se je ponesel. “Zdaj je ozdravljen. Par let naj še počaka, potlej mu pa z lahkim srcem izročiš posestvo. Vzel bo pa Koželjevo. “Dobro bi bilo, če bi se tako naredilo,” je dejala mati; “samo če se ni že preveč zagledal.” “To so mladi norci,” je razlagal Skobec. “Deset deklet je takemu fantu hkrati všeč in vseh deset bo pozabil in enaj sto vzel. To bomo vse naredili. Zdrava!” (Dalje prihodnjič.) : — — — —— ■■ r ! * SEl ftllkj m 22'|23| PTEMB 1011112 17,lo.l9 24» ER B L2ji 27J28 KOLEDAR društvenih prireditev 29j30i i! :: I SEPTEMBER 8.—Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi. 15.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani. 22.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo in ples. Začetek ob šestih. 28. —Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 29. —Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 5.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi običajno letno vinsko trgatev v klubskih prostorih. 12.—Dvor Baraga, št. 1317 Kato liških Borštnarjev priredi letno maškeradno veselico in vinsko trgatev v dvorani pri sv. Vidu. 12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvotani na 10814 dGZGlS Iti VHStS Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček'’ priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cer- direktno škodo, tega se šenje za nižje davke ne prime tako hitro. To resnico je potrdilo Harrisovo poizvedovanje po deželi. Ko je Harris spraševal ljudi, ali so vneti za znižanje davkov, mu jih je 62% odgovorilo, da so za takojšnje znižanje davkov, 22% jih je bilo proti, 16% se pa ni moglo odločiti ne za ne proti. Načelno nista bili za znižanje davkov niti dve tretjini. Ako vprašanje nižjih davkov povežemo s proračunskim primanjkljajem in s konjunkturo, pa dobimo čisto drugo sliko: 41% povprašanih misli, da je treba znižanje davkov odložiti, dokler ne pride federalni proračun v ravnovesje, 36% je za takojšnje znižanje in 23% ne ve, kam naj bi se nagnilo. Kot se vidi, je večini bolj pri srcu federalni proračun brez primanjkljaja kot znižanje davkov. Ali bo znižanje davkov podprlo sedanjo konjunkturo? 40% misli, da bo, 23% trdi, da ne bo, noče pa soditi o tem vprašanju 37%. Zanimivo je, da vlada podob no razpoloženje tudi v Kongresu. Vidi se, da ima Kongres več čuta za mišljenje dežele kot Bela hiša, ki zagovarja takojšnje znižanje. Kennedy ima za svoja stališče druge razloge kot dežela, toda Kongres se bo verjetno bolj oziral na volivce kot na predsednika. Volivci imajo skoraj 100,000,000 glasov, predsednik pa samo en glas. -..—.o—— Ruski ideologi se bojijo navdu-1 svobodnega sveta dela neprene- kveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St.Oair Ave. (v spodnji dvorani). Začetek ob treh pop. 27. — Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 2. —Društvo upokojencev Sen-klerskega okrožja priredi v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. večerjo. 3. —Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 1C.—Klub upokojencev v New- burghu priredi večerjo in ples za sv. Martina. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Rc-cher Ave. bazar. 24.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. DECEMBER 1,_Pevski zbor Slovan poda v i j SDD na Recher Ave. svoj je-| propagande svobodnega senski koncert. homa velike težave. Na vseh koncih in krajih vdira v vrste ruske inteligence. Vse, kar nekaj pomeni v kulturnem življenju svobodnega sveta, se je zarotilo proti komunizmu. Ta sistem vzgaja na tisoče novih strokovnjakov za boj proti komunistični veri. Žal je še zmeraj dosti kanalov, ki se po njih dotakajo pogubne misli svobodne kulture med ruske izobražence. — Kaj naj ideologi storijo, da se ubranijo poplave tuje propagande, o tem niso dosti govorili, najbrž niso še dobili do začetka zborovanja potrebna navodila. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. za znižanje davkov WASHINGTON, D.C. — Znižanje davkov ugaja gotovo vsem tistim davkoplačevalcem, ki ne mislijo na kaj drugega kot na svojo osebno korist. Kdor pa misli, da bi mu nižji davki utegnili prinesti tudi in- da zadeve še ni treba rešiti v bližnji bodočnosti. ------o------- V Washingtonu hudi na Pakistan WASHINGTON, D.C. — Vesti iz državnega tajništva trdijo, da bo Pakistan nemara le dobil $4,300,000 posojila za gradnjo novega letališča v Dac-ci, čeprav je bilo to zadržano, ko je Pakistan podpisal dogovor z rdečo Kitajsko o medsebojnem letalskem prometu. Po 29. avgusta podpisanem dogovoru bodo lahko kitajska potniška letala pristajala v Dac-ci v vzhodnem Pakistanu ali pa v Lahoreju v zahodnem, pakistanska letala pa bodo prista- Piščance bomo vendarle' v šanshaju ali v Kantonu. izvažali v Evropo? Pakistanci upajo uvesti novo letalsko progo iz Karačija pre-BONN, Nem. - To sporno za- kQ Kitajske y Tokio na Japon. devo med Ameriko m Evropsko skem> pri tem pa še ne ved0j gospodarsko skupnostjo je sedaj I -e Japonci na to pristali, vzela v roke Zahodna Nemčija. V Bonnu pravijo, da bo nemška Otroška modrost delegacija dala na današnji seji “Drago, s Tinetom se mi ne izvršilnega odbora EGS pobudo, smeš igrati. On je nepridiprav!” naj se znova začno razgovori z Drago steče k Tinetu in mu Ameriko o uvozni carini za ame- [ reče: “Veš, mamica je rekla, da se s teboj ne smem igrati, ker si poreden. A ti se seveda lahko igraš z menoj, ker jaz sem pa priden.” riške piščance. Nemčija je baje pripravljena iti Ameriki na roke, kajti boji se, da bi napovedano kazensko zvišanje ameriških uvoznih carin zadelo največ nemški izvoz. Francija se temu ne bo mogla I dosti upirati, kajti Nemci imajo orožje tudi proti njej: lahko se Ženske dobijo delo GIRLS 17 TO 30 YEARS for ironing shirts, folding sheets & ____^ t „ „ pillow slips. Also table linen. Ex- nrntiviin uvozu deželnih nridel-I perience helPful but not necessary, protivijo uvozu aezemin pnuei | Will train Apply from 1Q to 4 p m MENK BROS. LAUNDRY sveta MOSKVA, ZSSR. — Preteklo zimo je Hruščev sklical sejo glavnega odbora ruske komunistične stranke in tam poučeval ruske kulturne delavce, kaj smejo delati in česa ne. Posebno jim je zabičeval, da na ideološkem polju ne sme biti nobenega “mirnega sožitja”, — tam mora divjati hladna vojna z neomejeno srditostjo!' Propagandni oddelek komunistične stranke je potem razpredel misel svojega gospodarja na posebnem sestanku Zavoda za mednarod. gospodarstvo in mednarodne odnose. Na sestanku so se komunistični ideologi bridko pritoževali, da jim propaganda kov iz Francije, na čemur je francosko gospodarstvo najbolj zainteresirano. Isto orožje bo Nemčija uporabila proti Franciji, ko bo EGS začela v oktobru nove pregovore z Anglijo. Tudi takrat se bo Francija s svojim 643 E. 103 St. (171) MALI OGLASI Stanovanje v najem Oddamo pet sob s kopalnico, odporom morala ozirati na nem-1 zgoraj, garaža, plinski furnez, na ške interese, da ne ubije svojega Hecker Ave. Kličite EN 1-6807. izvoza na nemški trg. —(173) o--- Večina belih prišeljen- se pa nikoli ne Odrezal se je Gospodar zaloti hlapca, ki brezskrbno smrči pod drevesom: “Polne roke imamo dela, ti pa lenariš. Nisi vreden, da te sonce obseva.” Hlapec: “Tako sem tudi jaz mislil. Zato sem se pa soncu u- je odgovoril Miha. maknil in legel v senco.’ Hiša naprodaj Drodružinska, 6 sob spredaj, 4 sobe zadaj, klet, plinski furnez, nova garaža, vse prenovljeno. Na 1135 E. 63 St., telefon 431-9768. -(173) cev misli ostati v Keniji NAIROBI, Kenija. — To je pojav, ki ga ni nihče pričakoval. Saj so bili ravno v Keniji najbolj divji boji med domačini in priseljenci, dokler je taml Naprodaj vladala angleška kolonijalna u- Hiša s 3 spalnicami na St. prava. Krvoločnosti upora Mau- Clair Ave. Velika garaža Mau še danes niso pozabljena zadaj, dobra za obrtnijo. ne v Keniji ne po svetu. 17015 St. Clair Ave. Kličite In vendar se je večina evrop-|RE 1-0802. (173) skih priseljencev — kakih 60,000, odločila, da ostane tam, le nekaj nad 20,000 se jih je že Tri na novo V najem čiste sobe, izselilo* ali^pa misli" zapustiti de-[^ekoriran®’ enema ali ‘dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (m\vf - x) želo. Ta nenavaden uspeh je dosegel sedanji kenijski predsednik Kenyatta, ki je svojim rojakom nalil čistega vina. Rekel jim je, da so še zmeraj ostali divjaki, akoravno imajo Stanovanje oddajo Šestsobno stanovanje z garažo oddajo zgoraj na 1161 Norwood ivojo neodvisno republiko. Tre-|Road Kličite KE ^50. ba jim je pridobiti vse tisto znanje, ki ga imajo priseljenci, šele potem bodo lahko vladali same sebe. Dokler tega ni, naj priseljenci kar ostanejo in se posvetijo svojemu (pon., sr., pet.) delu. Vlada jih ne bo ovirala in jim tudi ne jemala premoženja. Večina prišel jencev zaupa Kenyatti. Ostali bodo v Keniji Stanovanje Oddamo 4 sobe, na novo dekorirane, spodaj, v dvodru-poklicnemu | finski hiši z verando dvojici. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf - x) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružin-vsaj tako dolgo, dokler bo Ken-|sko hišo, 5-5, 2 porča, poplo- yatta na vladi. na NAOKROG KAR SE DA! — Poljskem plesnem festivalu v Slika kaže prizor iz poljskega plesa “slask”, posnet Varšavi. ščene kuhinje, 2 plinska furneza, nova 11/2 garaža. Se lahko takoj vselite. Cena znižana. Kličite 881-7064. (171) V najem Na W. 11 in Rowley Ave., oddamo 3 sobe in kopalnico zgoraj, garaža; prenovljeno. Idealno za 1, 2 ali 3 osebe. Otroci dobrodošli. $42. Kličite 321-4024. (171) Stanovan ja oddamo 5 stanovanj, 4 do 5 sob, oddamo na St. Clair Ave. Kličite Charles Lausche, agent, 241-6388. (28,30 avg. 4,6,9 sept.) Naprodaj Zenith televizor, avtomatični gramofonski in radijski aparat, AM-FM radijski aparat, okenski pihalnik. Vse v Pomanjkanje soglasja ne bojdobrem stanju. Kličite po 5. imelo za sedaj političnih posle- uri HE 1-9815. die, ker vse zaveznice mislijo, (29 avg, 4ept.) Debata o paktu o nena padanju razbila soglasje med članicami NATO PARIZ, Fr. — V krogih NATO živahno debatirajo o paktu o nenapadanju med NATO in Varšavskim paktom. Debata je razklala zaveznike v tri skupine: za pogodbo so Anglija, Belgija, Luksemburg, Danska, Kanada in Italija; proti pogodbi so Francija, Zahodna Nemčija, Turčija in Grčija; niso se še mogle odločiti Združene države, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Islandija. Protivnice pogodbe trdijo, da bo pogodba samo legalizirala sedanje politično stanje v Srednji Evropi in dala vzhodnonemški komunistični republiki ravno-pravnost. HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “Bog bi me kaznoval, če bi bil drugačen za vas. Glejte, že nalagajo voze, a enega sem dal za vas nastlati s senom. Amilejevka mi je podarila tudi čedno pernico, samo ne vem, ali boste zaradi vročine mogli ležati na njej. Vozili se bomo počasi s kneginjo in z dvorom, da vam ne bo manjkalo postrežbe. Potem se oni vrnejo na Mazovje, a midva domov — če bog da!” “Da bi le toliko časa živel, da bi lahko iznova postavil gradič,” je rekel Matko, “ker vem, da po moji smrti ne boš mnogo mislil na Bogdanjec.” “Zakaj naj bi ne mislil?” “Ker ti bodo v glavi bitke in ljubezen.” “Mar niste tudi vi mislili na vojno? Prav zaradi tega, ker sem si že natančno začrtal, kaj mi je storiti — in prva stvar bo, da si postavimo gradič iz močnega hrastovja, potem pa si damo v redu izkopati okoli rove.” “Tako torej misliš?” je radovedno vprašal Matko. “No, in ko bo stal gradič? Govori!” “Ko bo stal gradič, šele takrat odrinem na knežji dvor CHICAGO, ILL. v Varšavo ali pa v čehanov.” “Po moji smrti?” “Če kmalu umrete, po vaši smrti, toda prej vas spodobno pokopljem; če vam pa gospod Jezus da zdravje, ostanete v Bogdanjcu. Meni je kneginja obljubila, da dobim tam od kneza viteški pas. Sicer bi se Lichtenstein ne hotel bojevati z menoj.” “Torej potem pojdeš v Mal-borg.” “V Malborg ali pa celo na konec sveta, samo da dobim Lichtensteina.” “Temu ne ugovarjam. Tvoja ali njegova smrt!” “Jaz vam že prinesem v Bogdanjec njegove rokavice in njegov pas — ne bojte se!” “Toda varuj se izdaje! Pri njih je izdaja kaj lahka.” “Poklonim se knezu Janušu, da odpošlje poslance k velikemu mojstru. Sedaj je mif. CHICAGO, ILL. Your Savings Pojdem s poslanci v Malborg, tam pa je vedno mnogo vitezov v gostih. Torej vedite! Najprej Lichtenstein, potem pa bom gledal, kateri imajo na čeladah pavje perjanice— in jih bom po vrsti izzival. Pri bogu! če mi dodeli gospod Jezus zmago, izpolnim hkrati tudi zaobljubo.” Tako je govoril Zbiško in se je smehljal ob teh svojih mislih; pri tem je imel še popolnoma obraz dečka, ki obeta, kakšna junaštva izvrši, ko doraste. “Hej!” je rekel Matko, ki-maje z glavo, “če pobiješ tri viteze iz znamenitih rodov, ne boš izpolnil samo obljube, marveč ti pade še v roke kakšen plen — ljubi Bog!” “Kaj, samo tri!” je zaklical Zbiško. “Že v ječi sem dejal sam pri sebi, da za Danuško ne bom skoparil. Kolikor je prstov na roki—ne samo tri!” Matko je skomignil z rameni . . . “Čudite se ali pa tudi ne verjamete,” je rekel Zbiško, “a jaz pojdem vendar iz Mal-borga k Jurandu iz Spihova. Kako naj bi se mu ne poklonil, ko je Danušin oče? In z njim bova napadala helminj-ske Nemce. Saj ste sami pravili, da ga ni večjega volkodlaka za Nemce po vsem Ma-zovju?” “Pa če ti Danuške ne da?” “Moral bi jo dati! On išče svojega maščevanja, jaz svojega. Mar si more misliti boljšega od mene? Sicer pa, ko je že kneginja privolila v HELP WANTED — FEMALE EXCELLENT OPPORTUNITIES IN MEDINA, NEW YORK INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Board of Cooperative Educational Services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also REG. NURSES FOR GEN. DUTY SUPERVISORS — R. N. LICENSED PRACTICAL NURSES Openings on all shifts. Salaries commensurate with qualifications. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Wire, write, or phone Administrator. MEDINA MEMORIAL HOSPITAL MEDINA (DEPT. NS), NEW YORK (175) INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Board of Cooperative Educational services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and sat isfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also Registered Nurses for General Duty Supervisors — R. N. Lie. Practical Nurses Openings on all shifts. Salaries open. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Write, or phone — ADMINISTRATOR MEDINAH MEMORIAL HOSPITAL MEDINAH, NEW YORK (174) WILL GROW MUCH FASTER WITH MOBILE HOME FOR SALE OWNER MUST SELL 10’ x 51’ Furnished mobile home. Front coppertoned kitchen. 2 bedrooms. Only $4,250. Phone 439-1336. (171) INTEREST PAID ON 12 MONTHS TIME DEPOSITS for complete information phone or write HOME INDUSTRIAL BANK 9975 EAST COLFAX, DENVER 8, COLORADO Please send me detailed information about 5% interest on Time Deposits. Name ... Address City .. State . (169) zaroko, se tudi on ne bo branil.” “še ena stvar me skrbi,” je rekel Matko, “da boš vse ljudi odpeljal iz Bogdanjca, da boš imel spremstvo, kakršno se spodobi vitezu, a zemlja bo ostala brez rok. Dokler bom živ, tega ne dovolim, a po moji smrti, že vidim, jih odpelješ.” “Gospod Bog mi že omisli spremstvo, sicer pa je tudi Janko iz Tulče naš sorodnik, torej ne bo skoparil.” A tedaj so se odprla vrata in, kakor v dokaz, da Gospod Bog omisli Zbišku spremstvo, sta vstopila dva človeka, temnopolta, krepka, oblečena v rdeče čepice in izredno široke hlače. Ustavila sta se med vrati, se začela dotikati s prsti čela, ust, prsi in se priklanjala do tal. “Kakšna nejevernika sta to?” je vprašal Matko. “Kaj pa sta?” “Vajina sužnja,” sta odgovorila prišleca v slabi poljščini. “Kako to? Od kod? Kdo vaju je poslal semkaj?” “Poslal nAju je gospod Za-viša v dar mlademu vitezu, da bova njegova sužnja.” “O, za boga! Dva sužnja več!” je veselo vzkliknil Matko. “Kakšne narodnosti?” “Midva sva Turka.” “Turka?” je ponovil Zbiško “Imel bom torej Turka v svojem spremstvu. Ali ste že kdaj videli Turke?” CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Live in. Care 2 small children. Salary $20.00 week. Call 289-3900, or after 3 call 392-1525. (169) REAL ESTATE FOR SALE PALATINE — 529 W. Chicago Ave. 5 Rooms, 3 Bedrooms. Ranch cor., Storms, screens, fenced back yard. 160x60 lot. Nr. school, shp., trans. Owner $15,900. FL 8-2908. (169) HOFFMAN ESTATES — By owner, 3 bdrm., 1% bath'ranch, nr. school. Cptd. living & dining room. acre lot. Imm. occup. Will sell on contract. Low down pymt. 313 Blue Bonnett-in., SP 4-1232. (169) HINSDALE — Nr. St. Isaac Jogues schl. Brk. home, 3 bdrms., 1V4 baths, fireplc., 2-car gar., rec. rm. in. basement, beaut, lot. Call owner FA 3-2492. $28,500. (170) PALOS HILLS — BY OWNER. — 3 Bedroom ranch. New modern tile kitchen, tile batn. Large livingroom and dining area. Lot 120x169. Fully landscaped, 2 car gar. Alum. Storms, screen. Gas heat, washer & dryer included. $16,500. GA 4-9156. (170) BY OWNER — 5 Room house, bedrooms. Double lot, garage, storms and screens. Walking distance to shopping center, schools. $11,500. GLobe 8-3664. (170) NORTHWEST SIDE — By owner, Brk. 2 story, 2-5’s, autom. s & s, crptg., tile bath, full bsmt. Gd. income. Extras. Nr. Division & Kil dare. CApital 7-2346. (170) BUSINESS OPPORTUNITY GREENHOUSES (14) Lge. vegetable range at Streator, 111. — Total of 122,000 sq. ft. of ground area ender glass. Has pvt. switch track off N. Y. Central. This plant can be bought for a little over 50 c per sq. ft. Here’s your chance to get into a good business. Contact vwner. Charles A. Evans, P. O. Box ,28, Aurora, 111. Phone TW 2-0471. (169) WASHERETTE — Ideal for couple, well est. drop-off service. Good shag rug cleaning and dying operation, dry cleaning. Shirt and flat work service. Highway location. — Will teach. — Priced to sell, by owner. CL 3-1742. (170) REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE BY OWNER EXCELLENT TAX SHELTER 30 acres. Borders on 2 highways. 2,100 ft. frontage. Corner lot. 25 acres in woods, 5 acres in apples. V* mile from bay shore. Ideal for campsite motel, park, industry, tavern, summer estate, etc. Write or phone A. A. Fellner, residence R. R. 1 Sturgeon Bay, Wisconsin, Phone Area Code 414, 743-3727. (170) HOMEWOOD — BY OWNER Brick Cape Cod, 4 bedrooms, IV2 baths, full bsmt. with rec. room and bar. Many extras. Nr. School and shops. Low 20's. SY 8-6803. (171) BY OWNER Best buy in Rolling Meadows 2 or 3 bedroom, 2 car garage, SSs., softener, air conditioner, all appliances optional. Near all schools & shopping. Low down payment. Asking $16,500. Make offer. — 2509 George St. — CL 3-2204. (171) BY OWNER — Reduced for quick sale. 2 flat brick; 2-6’s; enclosed porches; two separate gas heating units; new roof and siding. ALbany 2-6135. (171) DOWNERS GROVE BY OWNER 3 bdrm. ranch, birch kitchen, carpets & drapes. S&S, full basement. Redwood fenced lot. Near schools and trans. — WO 9-2832. (169) V bldg spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENECIA SINA IN BRATA Viktor Lunder ki je preminul dne 2. sept. 1961. Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš Tvoje srce vpč ne bije, bolečin več ne trpiš. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer dom sedaj je Tvoj miran. Spomin ha Te pa v našem srcu živel bo do konca dni. Tvoji žalujoči: MATI, BRAT in SESTRE. Cleveland, O., 3. sept. 1963. In skočivši k njima, ju je začel obračati z rokama in ju ogledovati kot posebni zamorski bitji. Matko pa je rekel: Videl jih sicer nisem, pa sem slišal, da ima gospod iz Garbova v službi Turke, ki jih je ujel, ko se je bojeval z rimskim cesarjem Sigmundom ob Donavi. Torej sta, pasja brata, pogana?” Gospod naju je dal krstiti,” je odgovoril eden. “Ali se nista mogla odkupiti?” “Midva sva od daleč, z azijske obale, iz Bruse.” Zbiško, ki je vedno strastno rad poslušal vsakovrstna vojna pripovedovanja, a zlasti, če je šlo za dela preslavnega Zaviše iz Garbova, ju je začel izpraševati, kako so ju ujeli. Toda v njunem pripovedovanju ni bilo nič posebnega: Zaviša jih je pred tremi leti napadel kakih petdeset v neki soteski; del jih je posekal, del polovil — in jih pozneje precej razdal. Zbiško in Matko sta se v srcu razveselila ob pogledu na tako znamenito darilo, zlasti ker je bilo v tistih časih težava za ljudi, pa so zato pomenili pravo premoženje. Medtem je čez nekaj časa prišel tudi sam Zaviša v družbi Povale in Paška Zlodžeja iz Biskupic. Ker so vsi pomagali pri Zbiškovi rešitvi in se veselili, da so jo dosegli, mu je vsakdo prinesel kako darilo za slovo in v spomin. Darežljivi gospod iz Tačeva mu je dal pokrivalo za konja, široko, bogato, obšito na prsih z zlatimi resami, Paško ogrski meč, vreden več zlatnikov. Potem so vstopili še Lis iz Targoviska, Farurej in Kžon iz Kozih glav z Martinom iz Vročimovic, a zadnji Zindram iz Maškovic — vsak polnih rok. Zbiško jih je pozdravil z zbranim srcem, dvakrat srečen — zaradi darov in zaradi tega, ker mu izkazujejo prijaznost o odhodu in o Matkovem zdravju, svetujoč , kot izkušeni, dasi mladi možje, razna mazila in trijake, ki čudovito ozdravijo rane. Toda Matko jim je priporočal le Zbiška, sam pa se je odpravljal na oni svet. Težko je živeti z železnim drobcem med rebri. Pritoževal se je tudi, da nenehno pljuva kri in da ne more jesti, četrt mere izluščenih orehov, dva pednja klobase, skleda jajčne jedi — to je celodnevna njegova hrana. O. Gibek mu je že nekajkrat puščal kri, misleč, da mu tako odvzame vročino izpod srca in mu povrne veselje do jedi -pomagalo. toda tudi to ni (Dalje prihodnjič.) A. GRDINA & SONS, INC. FURNITURE DEALERS FUNERAL DIRECTORS Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300 Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO DENAR, DENAR — Dekleti na sliki tekmujeta v štetju denarja. Ta na levi, je zmagala, ko je preštela kup pred seboj v 7 minutah. Tekma se je vršila v glavnem mestu Formoze Tajpej. EDEN POSLEDNJIH — Obrtništvo se umika industriji v vseh gospodarsko razvitih deželah. Na sliki vidimo eno izmed redkih še obstoječih sedlarskih obrtniških delavnic na Angleškem. Vodi jo 76 let stari Curtis Rice v Oxtedu v Surreyu.