Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah s-
Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily
in the United States. ■ ■ ■
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50*000 Readers.
1
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered sJ Second-Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 22. — STEV. 22.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 27, 1916. — ČETRTEK, 27. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
Italjanska fronta.
Avstrijci premagali Italijane pri Osla vi ju. — Letalci nad Borgo in Alto. — Cadornova izjava.
Berlin, Nemčija, liti. januarja.
ČRNOGORSKA VLADA JE PODPISALA KAPITU LACUSKE POGOJE. — RAZOROŽEVANJE V OKRA i
JU KOLASIN — BOLGARSKE ČETE V BOJU Z ES-J Avstrijsko vrhovno poveljstvo ji: SAD PAŠO — ČRNOGORCI PRAVIJO, DA NE BODO, iztlf/ ;!arV,ed<i/ja.vl°:
Pri Osla vi ju se je vrsjla vroča
PREJ MIROVALI, DOKLER NE REŠUO SKADRA. bitka med avstrijskimi in itaii-NATANČNEJŠA POROČILA.
bitku meil avstrijskimi in Lianskimi četami. V bitki smo bili i zmagovalci. Vjeli smo več kot en o '■ —i	'tisoč italijanskih vojakov in za-
Rim, Italija, lili. januarja. - Neki tukajšnji rasopis ple"i!i	vojnega materijala.
J ... *'	...	r. ° '' - i . I ('b eeli soski tronti se vrse vro-
j« <lohil iz zanesljivega vira poročilo. da < inogorc-i. ki se ^ artilerijski spopadi.
skrivajo v Igorju Taraboš, ne IkhIo prej mirovali, dokler j Pri Podgori in pri Tolminu smo
i «• osvobude Skadni. Črnogorske ženske se skoraj ravno- odbili vse italijanske napade.
T.iko lirabru bore kakor inožki. Črnogorci v Taraboš jro-i"V,ju -so baje z vsem potrebnim izborilo preskrbljeni. Avstrijci mj v velikem strajiu. ker ima sovražnik navado napadati iz zasede.
Kljub temu. da je vsak Italjan vedel, da se Skader ne more (lul^u rasa vzdržati, je vendar novica o padcu tega iim sta vse silno presenetila. Politični krogi se najbolj zalima j«» za albansko vprašanje.
Danes se je italjanski zunanji minister, baron Sonni-Ui, d«'Igo časa posvetoval z italjanskim kraljem. O rem ta razpravljala, s«- dosedaj še ni mogla dognati.
Berlin, Nemčija, 2G. januarja. — Neki časnikarski po-»rcvalec. ki jc bil priča skoraj vsem zadnjim dogodkom v ('rnigori, je takole popisal svoje utise:
Crnogorri so Šr 7. januarja brezskrbno praznovali m>ko novo leto. ko so se pa naslednji dan prebudili, je bil Lovčen že v avstrijskih rokah. Kazen par tisoč Crnogor-»*♦ v. je branilo Lovren tudi jh*i sto ltaljanov- Italjani so bili prvi. ki so |>obeginli-
10.	januarja sta prišla k nam z belo zastavo major 1 ainovie in poročnik Popovi«'. Prinesla sta pismo ministrskega predsednika Mijuškoviča, v katerem je prosil Avstrijce premirja. Avstrijski poveljnik je izjavil, da s premirjem ni zadovoljen, ampak, da morajo najprej vsi Črnogorci ndložiti orožje in da se bodo šele zatem začela mirovna jtogajanja.
11.	januarja so pobegnile črnogorske oblasti iz Ceti-nja v P<»dgonro, tri dni kasneje pa je prodrl neki bosanski oddelek pod poveljstvom mladega poročnika v Četi-nje. Poročnik jc pozval prebivalstvo, da naj odloži orožje, kar s«* je tudi zgodilo.
Še tisti dan sta dospela v glavno mesto dva črnogorska poročnika z belo zastavo in izročila poveljniku pismo kralja Nikite.
Pismo kralja Nikite je bilo naslovljeno na avstrijskega cesarja. Kralj ga jc prosil usmiljenja in pomoči.
II?. januarja so okupirale avstrijske čete ozemlje med < rt in jem in Rijeko. V Crnigori je padlo primeroma le malo avstrijskih vojakov. V akciji so bile edinole srbske in črnogorske čete, ki so se skrivale po gorovju.
Pariz, Francija, 2ti. januarja. — Dopisnik 4 4 Pet it Purisicna" jc dospel na otok Krt' in se dalj časa |X>govar-jal s srbskim ministrom predsednikom- Nikola Pašič mu j'; rekel med drugim tudi sledeče:
Srbske čete Še vedno prihajajo iz Albanije na Kri:-Oni, ki so največ pretrpeli, bodo prišli najprej. Zanje imam >.e pripravljene prostore. Ko bode na Krfu zbrana vsa srbska armada, jo bomo na novo organizirali. Zaenkrat se bomo borili samo v Albaniji, potem bomo ]>oskušali pregnati ovražnika iz Crnegore, slednjič pa pride na vrsto Srbija. Ni več daleč čas, ko bo Srbija v naših rokah. Edina naloga zaveznikov jc, da nas preskrbjujejo z vojnim materialom in živili. Vse drugo bomo sami opravili.
Da jte nam dovolj jesti, mi se bomo pa borili in us-* l ajali do konca! Prepričan sem. da bomo z vašo pomočjo zmagali!
Berlin, Nemčija, 2t>. januarja. — Časopis 44Utro". ki i/haja v Sofiji, poroča, da je uvedel grški generalni držav-ii' pravilnik kazensko izstopanje proti bivšemu grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu. Ako ne bo prišel Venizelos h kazenski obravnavi, ga bodo aretirali in s silo privedli.
Rim, Italija, liti. januarja. — Iz zanesljivega vira se j" doznalo. da so začeli prodirati Avstrijci proti Draču, kjer se nahaja močna italjanska posadka. Albanski rodovi, katerim ix>veljuje Kssad paša. so začeli prodirati pro-t i Klbassanu. Zadnje dni so se večkrat spopadli z Bolgari in jih ] »ogrnil i v beg.
Glavna bitka se bo najbrže vršila v okolici Ohride-Rim, Italija. 26- januarja. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki pravijo, da 1m> edino Essad paši mogoče vzdržati avstrijski naval pri Draču. Italjanska posadka je dobila nekaj ojačenj.
kafttolarijkki pogoji.
Berlin, NVmeijw. 20. januarja. — Od|N*ilttUci črnogorske vlade *o v »V m j zvečer i«odplt«U vse kupltuUtHjs^r pogoje. ki jih je jim HUrUa Avstrija.
Avstrijski vojaki pobirajo sedaj o-rulje v okraju KoUwIn. Ko bo rut preblralwtvo od lotilo orožje, bo pouta-illa Av*rija Crnigori guvernerja.
aa 1-
Nase čete se izvanredno lirabro bore. Avstrijski zrakoplovei so obstreljevali sovražniška taborišča pri Borgo in Ali.
Rim, Italija. 26. januarja. — Danes je avstrijsko armad no vodstvo pripoznalo. da so premagali Avstrijei Italijane pri Oslavljn.
Bitka pri hribu sv. Mihaela Se ni k on rana.
Položaj v Tirolali je neizpreme-n j en.
Premog za Orško.
London. Anglija. UO. januarja. — Anglija in Francija sla izjavili, da lK»sia odoelej zanaprej preskrltovali t-r^ku s preuiu^tiuj. 1* rt tliibosta izvažali iz Združenih držav.
23 milj. Anglija.	januarja. —
je izdala
uaČiu vodili za nos. Vse inogo«'-v stvari jiui obljubovall, dali jim pa niso ničesar.
Kdo bo srbski kralj?
Berlin. Nemčija. 26. januarja. — Po mestu se je razširila govorica, da namerava postaviti Nemčija za srbskega kralja dragega sina iie
princa Efttela Friderika. Kota tem, ms seveda I"' "
l^Hidon.
Angleška tiskovna družba sUnleee poročilo:
«Vte getM*rula Ajliinra niso odda-ljene od Kut-el-Auiare samo sedmi milj. kakor je bilo priti par dnevi raz-£la*efio. pač 1E; milj.
V splošnem se ni prigodilo ničesar novega.
Spopadi v Kavkazu.
Berlin. Nemčija. 26. januarja. — Turški p nvralni štab naznanja, da je prišlo včeraj do manjših spopadov ob obrti bregovih reke Mud rad. Vojaške o|ieraHje zelo ovira slabo vreme.
Setiuzijei.
London. Anglija, 26. januarja. — Oopisnik lbmterjeve agenture izroča iz Kaire:
Angleži so i»ognali zadnjo nedeljo v t»eg na tri milje dolgi fronti 4,.j00 A-ralK-pr. Pri tej priliki je padlo -t) Angležev in 150 Seiiuzijeev.
Arabei.
London. Anglija, LU januarja. — 8em jt» dosjwlo lK>ročllo, da je ob e-giKanski meji koiu-entriranih iiet tisoč Arabcev, ki so pripravljeni vsak hip vdreti v deželo.
Angleško poročilo.
London, Anglija. 'Jti. januarja. — Iz Rima poročajo, da so izgubili Turki začetka vojne do sedaj preko i tisoč vojakov. Rusi so razdejali v C'r-nem morju li'iu turških bojnih in trgovskih ladij ter jadrnic.
Stališče Kumunske.
Bukmrešt, Kumunsko. -0. januarja. -- Skoraj i>o vseh rrnnunskih mestih S4i se vršile zadnje dni velike demonstracije: prebivalstvo je namreč izvedelo. da se je začela vlada i »ugajati z Angleži in Francozi. Vse je odločno proti vojui. Ko so ljudje izvedeli, da so se tikala fiogujanja samo nekega lR>sojila. so se hitro pomirili.
Kumunski ministrski predsednik je izjavil, da je vlada odločno proti vojni.
Obstreljevanje.
•Sofija. .Bolgarsko, 2G. januarja. — Zavezniške l>ojne ladije so zopet obstreljevale l>olgarska pristanišča. Škoda. ki so jo tKJVzročile. ni velika.
Črnogorski princ Mirko.
Rim. Italija. 26. januarja. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da je črnogorski princ Mirko padel v Skadru. Iz drugih virov se lioroča. da so gsi Avstrijci vjeli. Pbročila še niso i»otrjena.
Boji v Mezopotamiji.
Berlin, Nemčija. 26. januarja. — Danes Je QUo tukaj uradno razglašeno. da so Turki zopet potukli armado generala Aylmera. ki je oddaljena 23 milj od Kut-el-Amare. Angleži so bili prisiljeni umakniti se. Armada generala Townshenda, ki je obkolena v Kut-el-Amari, poi>olnoma miruje.
Južno od Kut-el-Amare in zapadno od K6rne so napadli Turki angleški tabor in pobili veliko angleških vojakov. — Poročilo se glasi:
Pri Iraku so napadli Angleži naše so se morali z velikimi iz-
2 vzhoda in zapada.
Obstreljevanje Dovra. — Vroči boji pri Neuville. — Francoske čete so se morale nmakniti.
Berlin, Nemčija. 2U. januarja. Neki tukajšnji časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da se je pojavil nad Doverom neki nemški aeroplan in metal bombe na pristanišče. Bomba je zadela skladišče za mine: nastala je strašna eksplozija. 39 oseb, ki so bile slučajno v bližini, je bilo mrtvili.
Berlin, Nemčija. 26. januarja. Iz nemškega glavnega stana poročajo. da si Francozi na vse mogoče načine prizadevajo osvojiti nazaj strelne jarke pri Neuville. kar se jim pa dosedaj še ni posrečilo. iSkoraj vsak dan se vriše vroči ba-jouetni spopadi.
Nad Nancvjem se je pojavil neki naš aeroplan in vrgel v mesto l.~»0 bomb. Skoda, ki so jo povzročile bombe, je ogromna. Francozi so slednjič našega letalca izstrelili. —
Berlin, Nemčija. januarja. Neki ruski časopis je priobčil javno pismo profesorja Koretskija. v katerem pravi, da ni mogoče na ruskih postajah dobiti voznega listka, če. se ne plača blagajniku šest rabljev "grafta**. Železniški uslužbenci imajo med seboj posebno zvezo.
Na vzhodnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo.
Operiranje z žlicami in žepnim nožem.
Elkins, AV. Va.. 2t>. januarja. — Dr. II. \Y. Daniel je operiral neko umirajočo žensko z dvema malima žličkama in žepnim nožem ter ji je rešil življenje.
Zdravnik je bil poklican h gospe Cobelrey v njeno gorsko hišo, kjer jo je našel že nezavestno. Ker ni imel seboj nikakih priprav za operiranje ter je uvidel. tla je smrt blizu, je uporabil svoj žepni nož ter z njim napravil potrebno zarezo v vratu in s pomočjo dveh malih žličk je dal potem v vrat cevko iz kavčuka, ki je služila kot di-halnik. Kmalu je začela bolniea zopet dihati ter je že po nekaj u-rah zopet zadobila zavest. Danes pravijo, da bo bolniea okrevala.
Nesreča v rudniku.
Charleroi, Pa.. L'(J. januarja. — 28-letui J. P. Miller in :il-letni Kay Davis sta bila takoj mrtva in dva druga ranjena, ko se je zvrnila nanje v rudniku plast premoga v rudniku Globe od Vesta C'oal Company. ki se nahaja v tukajšnji bližini. Ranjene rudarje so rešili tovariši iz nevarnega položaja, ker so se nahajali pod osmimi tonami premoga.
Lordi za konskripcijo.
Predloga za prisilno vojaško službo, ki so jo čitali v zbornici lordov, je bila sprejeta brez odpora.
London, Auglija. 2t>. januarja. Predloga za prisilno vojaško službo na Angleškem je bila že drugič čitana v zbornici lordov, in sicer brez ugovarjanja in brez kakih nasprotovanj. Minister lord Lands-downe je napravil na ostale nagovor. v katerem se je zelo potegoval za predlogo.
Ko se je pečal v svojem nagovoru z nplivom. ki ga je imela vojna na industrijo, je lord l.ans-dovne priznal, da*je oslabljena industrija očevidno oslabila tudi angleški finančni položaj, vendar je odločno nasprotoval vsakemu namigavanju. tla je za Anglijo že zadosti, da preskrbuje veliko mornarico in munieijo za zaveznike in da ji ne bi bilo treba dati na razpolago še svojega velikega kredita zaveznikom.
Rekel je. da bi izgledala vojna čisto drugače, če bi se lotili tega vprašanja že prej. Velike koristi je ravno za angleško industrijo ne samo. da izide Angleška zmagoslavna iz vojne, temveč tudi. da doseže to zmago kolikor mogoče hitro.
Lord Ilaldane je tudi podpiral predlogo, a j C predlagal še. da bi se jo razširilo v tem smislu, da bi bili pritegnjeni tudi oženjeni moški in tudi Irci. ki so zdaj izvzeti.
Strelni jarki igrajo v sedanji vojni zelo veliko ulogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti.
Do sedanje vojne so se zavarovale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, opremljene so bile 7. najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več tisoč mož posadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peči, skladišča itd.
Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju.
Slo vensko-Ameriški Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, raznih popisov in cel kup Sale. — Opremljen je s krasnimi slikami. Rojaki, naročite si ga, dokler zaloga ne poide. Stan* Mino 35 centov. Naročite ga pri: 8L0VJW10 PUBLISHING OO,
Bogati bodo morali plačati za pripravljenost.
Washington, D. C.. 2b\ jan. — Kakor je razvideti. bodo nasprotovali demokrati predsedniku \ViI-sonu, ki lioče pokriti stroške za vojaško pripravljenost iz zvišanih davkov, ter bodo vstrajali, da se morajo pokriti ti stroški iz dohodninskih davkov. V kratkem nameravajo predložiti v odobritev načrt, kako zvišati dohodninske davke bogatih od 150 do 200 odstotkov.
Zdravilo proti koleri.
Pariz, Francija. 2G. januarja Tukaj se je zvedelo, da so iznašT trije francoski zdravniki sredstvo proti koleri. Zdravilo je v obliki nekega seruma. Vsi trije zdravni-ki-iznajditelji so pri poskusih s tem serumom tvegali svoja življenja, ker so se vsi prej zastrupili z bacili kolere, nakar so s pomočjo svojega zdravila zopet ozdraveli.
Pozor, pošijatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Honey Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati.
Cene :
K.	* I	K.	$
5....	.85 |	VJ0...	. 16.20
JO____	1.30 i	130...	. 17.35
lo----	-J.J0 j	140...	. 18.90
L>0____	-.83 |	130...	. 20.23
UTi....	3.33 I	160...	. 21.00
SO----	4.^0 j	370...	. 22.95
'hI. ...	4.!H> j	180...	. 1M.30
40....	3.33 |	190...	. 23.63
4o____	0,'Jii j	200...	. 27.00
SO____	0.90 |	230..	3:>.75
(M----	7.60 j	300..	. 40.50
60....	8.23 j	850...	. 47.25
CT>....	8.93 j	400..	. 34.00
70....	9.00 j	450...	. 60.75
	10.W i	500...	. 07.50
SO....	10.93 !	600...	. 81.00
83____	11.60 j	700..	. 1H.50
90____	1J.H0 j	800.,	. 108.00
100____	13.50 j	900..	.. 121.50
110....	14.85 |	1000.,	. 132.00
Nova pogajanja.
Za konskripcijo.
NOVI POGOJI ZA SPORAZUM AMERIKE Z NEMCI JO NA POTU V BERLIN. — POGOJI ZADOVOLJIVI ZA OBE STRANKI. — NEMČIJA MORA UGODITI VSEM ZAHTEVAM. — VOJAŠKA PREDLOGA V AN GLIJI SPREJETA Z VELIKANSKO VEČINO, 1,847, 000 PROTI 206,000 GLASOVOM.
Washington, 1). C., 2ii. januarja. — Državni tajnik K. Lansing in i^rof lSci nstorff. nemški poslanik, sta se sporazumela jjlede nove pogodbe z ozirom na težkoee, ki so nastale vslecl potopa angleškega parnika Lusitanije, katero dejanje je zakrivil nek nemški podmorski eoln in radi katerega dogodka se že dolgo f-asa vrše pogajanja med Nemčijo in Združenim i drža vami, ker je tudi nad sto ameriških državljanov izgubilo tedaj svoja življenja. Novi dokument so že brzojavili nemški vladi v Berlin v potrdilo.
Oblika, v kateri je bil sestavljen ta dokument, je bila zadovoljiva tako za drž- tajnika, kakor tudi za nemškega poslanika, vendar mora biti poslanikovo mnenje še potrjeno od nemške vlade v Berlinu.
Kolikor se more razumeti, bo morala plaeati Nemčija odškodnino za izgubo ameriških življenj pri potopu Lu-sitanije, poleg tega pa bo morala priznati, da je bilo njeno dejanje nezakonito in da je po mednarodnem pravu prisiljena plaeati to odškodnino.
Predlogov, ki jih je dobil Bei nstorff od svoje vlade za-dno soboto ter jih predložil ameriški vladi v sprejem, tajnik Lansing ni hotel sprejeti in tudi predsednik Wilson /. njimi ni bil zadovoljen, ker ni Nemeija priznala nezakonitosti svojega poeetja, vsled eesar je bilo potrebno vzeti vso stvar iznova v roke. Nemeija je bila sieer pripravljena plačati odškodnino, a na tak način, da bi se videlo, da je storila to dejanje kot nekako milost do Združenih držav, kar za Zdr. države seveda ni moglo biti Zadovoljivo.
Bernstorff se je danes posvetoval z Lansingom več, kakor pol ure ter ni hotel razpravljati o tej zadevi, ko je odhajal. Besedilo je sestavil baje nemški poslanik sam. ji tako. da se jc z njim strinjal tudi Lansing.
London, Anglija, 26. januarja. — Delegati, ki so zastopali kakih dva miljona angleških strokovnih unijonistov, so sprejeli včeraj z velikansko večino glasov proti skrajnim socijalistom že prvi dan zborovanja v Bristolu dve re-soluei.ii, v katerih so pokazali patrijotično odločnost, da pomagajo svoji vladi, da uspešno dokonča vojno.
Prva resolucija, v kateri obljubujejo vladi svojo pomoč za zmagoslavno končanje vojne, je bila sprejeta z 1,502.000 proti 602,000 glasovom. Druga resolucija, ki je zahtevala, da deluje delavstvo v popolnem soglasju z delavskimi strankami v parlamentu ter jih podpira pri naborni kampanji, je dobila 1,847,000 glasov, proti jih je bilo 206.000.
Skoro istočasno pa je bila vojaška predloga že tretjič čitana v zbornici lordov.
Socijalisti so bili odločno proti tej predlogi in proti resolucijam. Ko so vprašali enega zastopnika, pod kakimi pogoji bi se tudi socijalisti strinjali in pomagali pri naborni kampanji, je rekel, da pod nobenimi pogoji. Drugi zastopniki so mu odločno ugovarjali.
Mnogo govorov na zborovanju delegatov je bilo prav patrijotičnili- Že takoj, ko se je začelo zborovanje, se je liioglo videti, da se pojavlja močno mnenje za podporo vlade pri njenih vojaških podjetjih. In ko so glasovali zastopniki 600.000 rudarjev, ki so bili vedno najhujši vladni »nasprotniki, proti protivojnem gibanju, tedaj se je videlo, da bodo zmagale patrijotiene resolucije-
S tem je Angliji gotovo mnogo poinaganega pri njenih vojnih podjetjih, ker si je vedela zagotoviti pomoč organiziranega delavstva, ki je dosilidob tako odločno nasprotovalo konskripeiji in vlada je zadobila novo upanje, da se ji bo kmalu posrečilo srečno končati vojno.
Nesreča na železnici.
Spokane, Wash.. 26. jan. — 37 milj od Othello sta se zadela skupaj dva vlaka, pri kateri priliki so bili ubiti strojnik George Rast in dva potepuha. Trije drugi železniški uslužbenci so bili raiijeui.
Porter Charlton.
Včeraj se je vrnil z italijanskim parnikom " Amerika" v Združene države Porter Charlton, ki je pred šestimi leti umoril svojo ženo na jezeru Lago di Garda. V preiskavi je bil več let.
POZOR. ROJAKI! Rojakom naznanjamo, da imamo v
Ker se cene tedaj pogosto spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naž oglas.
SAK&Kk,
zalofi Se kakih 1509 stenskih Koledarjev. Kdor g* še ni dobil oziroma, kdor hoče imeti se enega, naj nam to um dopirairi sporoči. Dosedaj razposlali ie fttirinajsttiso*
Nizozemska zadržuje kavčuk.
Haag, Nizozemska. 26. jan. — Z današnjim kraljevim odlokom se v bodoče prepoveduje nadaljni izvoz kavčuka. Namen te prepovedi je ta, da bo onemogočeno nadaljnje izvažanje kavčuka v Nemčijo. Iz tega sklepajo, da bo tudi Anglija storila temu primerne korake ter ne bo v bodoče ovirala u-voz kavčuka na Nizozemsko.
Do sedaj so Angleži vedno za-državali pošiljatve kavčuka na Nizozemsko, dokler se ni uepobitno dokazalo, da niso namenjene za nemške agente na Nizozemskem.
KOJAKI POZ o iT
Ker nam letos nikakor ni če dobiti P&ATIK iz starega Hn>fihtf*' <>P<**nftmo vm cenjene
lin rojakinje, da naj
.. •_____•. - ■ —
GLAS NAHODA. 27. JANUARJA. 191«.
t
^GLAS NARODA" prii>oro;""a uPeliavo dobrih ljud-
Dolgo, dolgo se vleče pot. Ko-|delati križ; sklene mu roke in moških šol in splošno šolsko obvez- nja pešata. Opoldne ustavi voznik 1 i z njim k angelu varuhu. In po-f Slovenic Dailr >	inost za otroke. Naraščajoče Šte- pred vaško kremo.	tem mu pripoveduje krasne prav-
1	vilo analfabetov je namreč pripi-1 "Gospod, najmanj eno uro mo- 'jiee o bajnem konju z zlato gri-
00 vati le odrasliia priseljencem, ki. ram konja krmiti, če ne, jni osta-
(t corporation.) VKANK BA1TBIIB. President
LOUIS BEN ED I K. Treamrer.
Place of Biulcess of the corporation
end addressee of a bore officers: •2 Gortlandt Street, Borough of hattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja llet aa Ameriko In
Canado......................$3.00
m pol leU ....................1-50
to celo leto za mesto New York.. 4.00 i, pol leta ca mesto New York.. 2.00
m Evropo a vse leto.......... 4.50
a - - Pd teta............2.55
,	četrt leta..........1-70
"GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan lzvxemH nedelj tn praznikov.
"GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays sad
Holidays. SutwTiptioo yearly <3.00._
Advertisement en agreement
Dopisi bres podplss In osebnosti se ne
pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSUJatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
s? Oortlandt St..	New York Oltr
prihajajo iz dežel, kjer je kultura še na nižji stopinji.
Dopisi.
neta v snegu.
Jarnik hiti skozi zadimljeno, u-kajeno vežo v sobo in si naroči kuhanega vina. Vroč puh prihaja od zakurjene peči; zato pusti potnik vrata le priprta.
Vtopljen v svoje misli, se zgane naenkrat. V veži zunaj se pogovarjajo trije kmetje tako na glas, da sliši sleherno besedico.
"V Razdoru si bil tudi semnje-val. Janez? Kaj pa je tam no-
ve ga T
"Jarniea stelji."
leži na smrtni po-
vo, o kralju Matjažu in o junaški Alenčici, o kačji kraljici in o zakletih kraljičnah, o Vilah, o Rojenicah. In naposled vzame gitaro in zapoje:
'"Pridi, pridi, grlica, da boš sinka zibala!"
NOVICE IZ STARE DOMOVINE,
t J ! t i t g. |
KRANJSKO.	[V smislu § 389 k. p. r. se obtože-
Padel je Martin Detela. caud.Jnec obsoja v povračilo stroškov
kazenskega postopanja.
berg znana manulaklurnn trgovina Ivančič & Kurinčič v Gosposki \ ulici. Nahaja se v prostorih bivše trgovine Andreja Pahorja.
iur. in praporščak v rezervi iz Moravč. Na italijanskem bojišču je zadobil smrtnonevarno rano, ki ji je podlegel 11. decembra.
Padel je na bojišču v Galiciji Miko Starešinie. posestnik v Pre-loki na Belokranjskem; zapušča
na sapa zabrije Jarniku v obraz, :ženo> <?nega otroka in staro mater, da se zbudi iz spanja. Začudeno Kot vojak je služil že 4 leta in po-
pogleda naokoli; strahotne sence iztezajo svoje dolge roke izza gorskih podolov. Na zamračenem za-padu se grmadijo mrki voji veli kanskih oblakov
stal korporal. Pokojnik je bil povsod in posebno med sosedi zelo spoštovan in priljubljen.
Padel je na italijanskem boji-
Odlikcvanje vojnega vikarja.
] t'esar Franc Jožef je vojnemu škofu Kmeriku lljeliku »rodom Stari vojaki. Po izbruhu vojne Slovaku) za njegove zasluge na zoper Italijo so se priglasili za 1>0iju vojnega dušeskrbstva pode-
vojno službo trije člani prostovoljnega meščanskega kora v Gradcu, četovodji Florijan Kni-selie in Janez Klobasser ter poddesetnik Jožef Krisper, kljub vi-
lli red železne krone I. razreda z vojnim okraskom.
Potop angleškega parnika.
London, Anglija. *!.">. januarja.
Telefon 4687 Cortlandt.
M
Analfabetstvo v Ameriki.
ki i
bes*'
beli tem tih. doei
Nek članek v North American Review se peča z vprašanjem an alfabetstva in nevednosti v Združenih državah ter trdi. da se an alfabet »t vo. ki je bilo dolgo časa nekaj prav navadnega v južnih državah, hitro pomika proti drža-vam na vzhodu in severozapadu.
Za dobo od leta lfHX> do leta 1910 je pokazalo »tetje. da .se je zmanjšalo število analfabetov v južnih državah za 25 odstotkov, doc i m se to število v vzhodnih državah ne samo ni zmanjšalo, tein-ve." v nekaterih slučajih celo zvišalo. Sodijo, da so povzročile ta uspeh na jugu zelo dobre ljudske šole, na vzhodu pa so zakrivili nazadovanje številni tuji priseljenci, posebno Italijani iz južne Italije. Omenjeni člankar pravi v svojih izvajanjih, da niso neizobraženi samo Kitajei ali Japonei in drugi azijatski narodi, temveč povečini mladi beli ljudje, ki bodo množili družine in živeli z njimi še dolgo časa v svojih sedanjih bivališčih.
Zdaj s*- nahaja v Združenih državah kakih pet miljonov analfabetov in več miljonov jih je pa Še. najo citati le najnavaduejše le. Mnogo od teh je takih, ki ■ rodili v inozemstvu. Črnci in domačini napredovali v «<ziru v zadnjih tridesetih le-kar se tiče čitanja in pisanja, m se je razmerje tujih analfabetov poslabšalo. Med leti 1S90 in 1910 se je znižalo število anal-fabetov v državah, v katerih je velika množina zamorskega prebivalstva (kakor *o Virginia, North Carolina. South Carolina, Georgia. Kentucky in Klorida), od 2.027.9."»! na 1,427.063 anaLfabetov. V državah Massachusetts. Rhode Island. Connecticiit. New York, New Jersey in Pennsylvania pa se je zvišalo to število od 790,772 na 1.103,872. Vsi sloji an alfabetov so napredovali tekom zadnjih tridesetih let. razveu onih, ki so se rodili v tujih deželah, in to nazadovanje je bilo tako veliko, da je nadkrililo v*e druge stanov« skupaj.
Pisec omenjenega članka misli, da številno aralfabetstvo zelo o-groža demokracijo Združenih držat'. Pravi, da ni dvoma, da so peteri ntiljoni nevednih analfabetov, ki so popolnoma odločeni od drugih naobraženih, n katerimi ue morejo izmenjavati svojih misli ter prispevati nekaj k skupnemu napredku, prava nevarnost za narodno zastopstvo, za demokratične institucije, industrijalno na predoranje in za blagor Združenih dri»v. On priporoča posebne d rta me komisije, ki naj bi se pe tal« s Um rprsianjem. V državi 'onneetieut že obstoja taka komi-i, a nobena država ne potrebu-take komisije tako zelo. kakor X#w York, ki ima.
Hitreje potegneta konja. Lede-
New York, N. Y. — Tem potom naznanjam si. slovenskim društvom, kakor tudi posameznim rojakinjam in rojakom v Greater New Yorku, da priredi Slovensko Samostojno Bolniško Podporno
Društvo za Greater New York in stelji."	kanskih oblakov. Mrak ugasne J°S»P Kostelec, posestnik v-Knische in Krisper pri 27. pešpol-
okolieo, Ink., v soboto 26. febru-| "Ej jejte J10; škoda take gospe, solnčni svit z ostrim severom. V Prašičih pri Metliki. Pokojnik je; ku. Klobasser pri 2. ženijskem arja t. 1. veliko plesno veselico v Ju stari gospod — no, kaj bi va-\ gorovju laja lisica, dvorani Beethoven Ilall, št. 210 ma pravil! — saj sta ga poznala | Sani se bližajo Razdoru. S hri-5. St. v New Yorku. Prvotno je:0badva. To vam je bil mož, ka-lba se sankajo kričavi otroci. Psi'
nameravalo prirediti to veselico v kršnega ni bilo, lahko rečem, da-:se pode za sanmi. Že vidi Jarnik Martin Geršič iz Gor. Suhora pri ljajo svojo službo. Cesar je to pri-soboto dne 4. marca: ker bo pa ti- j leč todi-le okrog."	| zvonik domače cerkve, že vidi Metliki.	j znal s tem, da jim je podelil zlat Za bolgarskega kraljevskega ko-
sti dan priredilo društvo sv.Fran-j "gin jo pa od samega zlomka!; skromne trške strehe. Od several Odlikovanje. Sedanji podpol- zaslužni križec na traku hrabrost-!	misarja v Nišu &
čiška letno veselico, smo torej Vso domačijo je spravil na boben. \ zabuei burja, in njemu se zdi, da kovnik Josip vitez Pogačnik je ne svetinje, za podčastnike zelo je imenovan bivši boI«*arski posla-preložili našo na 26. februarja, da pa ^ar v kratkem!"	'sliši žalostni, tako neizrečeno ža- imenovan za polkovnega povelj- redko najvišje odlikovanje.	nik na srbskem
bode ustreženo vsem. — Za odbor "Menda ga je obsedla sama hu-'lost ni vzdih umirajočega srca... i nika.	j Osumljenega vohunca pl. Za- kov.
Vinko Zevnik. tajnik.	doba. Kje pa je?"	j Saui se ustavijo. Jarnik stoji,' Umrl je v kapucinskem samo-! gorskega so zaprli v Mariboru/
Greensburg, Pa. — Joliuu in Margar* brala nemila smrt Bolehal je že dalj slovesnosti so se sv. Benedikta, pokopali
pokopališču v Greensburgu. Sta-'rim, Bog me ne kaznuj, še dušo kasno!" riši se prisrčno zahvaljujejo rod- bi zaaral, da je vedela vse; saj Vrata se odpro.
soki starosti. So v 58., 59. oziroma'Iz Liverpoola na Angleškem poro-60. letu m so se svoj «is udeležili čaj0, da je bil od podmorskega okupacije Bosne m Hercegovine, čolna potopljen parnik Norseman". Parnik '"Norseman"' j«'
. . _ . „ . TJ. , ,	ijskem i,llel dva vijaka ter 6156 ton pro-
bil brat P. Avguština Kostelea I polku. Od septembra v težavnih stornine. Pred kratkim je prev-pr^orja v Zatičmi.	|razmerah naj zanesljiveje in naj- zela angleška vlaua ?a parnik v
Fadel je na italijanski fronti natančneje, hrabro in radi oprav- vojne svrhe.
dvoru. Capraši-
Umrl je Iti. decembra v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji'
KOROŠKO.
bini Dremelj in vsem onim, ki so vemo že celo mi! Ne?"	j '"Kdo je božji?" vpraša stara Mihael Bulovec, bivši spiritual pri Smrtna kesa. Iz Medgorja po-
darovali krasne vence. Pokojnik] " Lejte, in vedno ga je za go var-, dekla Miea.	juršulinkah v Ljubljani in brat ročaju: Mnogokrat nas je letos Kad
zapušča žalujoče stariše. Johna in: jala. E — mati je le mati." | "Kotim vas, govorite, ali še' *odn. svetnika Antona Bulovca. (l!)15) že posetila bela žena in
Box 546. Sheffield. Pa. 26-2,H—)
Margareto, brata Franka ter sestre Mary. Jennie in Štefanijo. Port Washington, Wis. — Dasi
"Pa tista suša, tisti Jemee ji je žive?" vse pobral do zadnjega vinarja. Pokaže mu s prstom
dušogubec nemarni! Morala je v. V nizki, volhki podstrešnici. v 1885. bil je tedaj 30 let mašnik.
| Pokojnik je bil rojen 28. septem- razredčila našo moško vrsto, v sobico. ,,ra lstJ- in ordiniran 25. julija ge je zasačila na bojiščih, a
. Mno-mno-
gnn je pretrgala nit življenja na
je to malo mesto, je v njem kakih podstrešje, kjer je spala prej nje- ozkem, zadehlem kotu, na ulcžani, Umrl je v Ljubljani profesor njihovih domovih. Kljub temu. da'
:J0 slovenskih družin ter veliko na dekla Mica. Delala je, dokler postelji počiva njegova mati. le- ljuka Pintar. ravnatelj študijske so nam delavne moči toli potreb-sauicev. Zaposleni smo skoraj vsi ni zbolela. Kako pa tudi ne bi, ko vico tesno ob truplu, desnico ob knjižnice v Ljubljani in slovenski ne. je odložil na poziv smrti za
! prsih nad srcem. Vzduh diši po pisatelj.	j vselej svoje orodje podomače Už-!~ ' ~
* Sin se pa nič ni pobrigal za- zdravilih in žganem brinju. Praz-' Smrt je posetila hišo posestni- nik na Rutah. Šimen Riepan, mi-j °in. r> , njo?"	'ne so stene; le nad posteljo visi ka Možeta, znanega trgovca na zar. Bil je priden, delaven in mi-J
"Kaj še! Odnikoder ga ni! Še podoba — sinova fotografija. Me- Dvoru pri Žužemberku. Soproga ren mož.S^r 56 let. je zapustil že-1 zdaj ne! Ne utegne, veste, ne u- dlo brli sveča na vegasti mizi.	obolela na pljučnici in je nepri- no in 6 otrok. Kratka, a močna je!
čakovano podlegla v par dneh. bila njegova bolezen; umrl je na
_______ Blaga gospodinja je bila splošno koliki. Kmalu za njim pa je umrl'
dnevno, da zasluži od poldrugega1 "Jaz pa tako pravim, da bi bila'"Hvala Bogu! Še sem prišel o spoštovana in priljubljena, kar je njegov sosed Ignacij Janšie. podo-j do dveh dolarjev na dan. Dokler Jarnica ozdravela, če ji ne bi bilo pravem času!"	dokazal posebno velikanski po- mače Dobrnjak na Rutah, star TJ'
\ tovarni za stole in v železolivar- je šivala po cele noči!" ni. Delavske razmere še niso preveč slabe. Dela se sicer s polno paro, zaslužek je pa bolj pičel. Zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo. Ubogi delavec se mora tegne, zdaj v veselem predpustu. truditi od deset do dvanajst ur ko se omuhava okoli dekleta!'
bi izvedel za ANTONA 1'RIMC in MIHAKLA BAN. ki sta bila pri meni na hrani in®<>-sta'a dolžna. Zajedno pa opominjani tudi druge dolžnike, tla store svoje dolžnosti v najkrajšem času. — Joseph -Fakšetič, Box 112. Onoville. N. V.
se razmere ne zboljšajo, ne svetu- tako hudo zaradi njenega sina. jem rojakom sem hoditi. Ko bo Sam sin je ubil svojo mater!" kaj boljše, bom že sporočil. — Za| "Ubil jo je, ubil! Grdo je to.
Tresoč se na vseh udih, se skloni in ji poljubi u krč en o velo roko. "Ni še dolgo, kar so izdihnili".
greb. ki ga še ni bilo enakega na let. Rojen j«- bil v Cajnčah leta1 Dvoru.
Živ zgorel. Anton Mladič, podo-
1>4:J.. oženjeu, oče !* otrok. Bil jej zaveden Slovenec, kar je kazali
slučaj bolezni in nesreče imamo pred vsem svetom grdo. če sin zašepeta stara dekla s solznimi mače Vesel o v oče. je samotaril že pri volitvah. Vestno je izvrševali
podporno društvo, ki je priklop-! beli materi glavo in ji koplje očmi. "Bog jim daj vse dobro!" ljeno J. S. Z. "Sloga" v Milwau-' grob. redni sin. hujši kakor vsak "Umrli ? Ni res!" ugovarja sin.
razbojnik, hujši kakor Kajn!" "Mati so zaspali!"
kee. — Pred kratkim se je tukaj poročil rojak K. Krznar z Marijo Kovač. Mlademu paru želimo obilo sreče v tem novem stanu
Gospa Štorklja je podarila rodbini Ceplakovi sinčka in deklico. Pozdrav! — Prijatelj li^ta.
Delhi, Iowa. — Tukaj je umrla dne 14. januarja Frančiška Ma-kovee, rojena Cesar, v 34. letu svoje starosti. Rojena je bila v Kotu pri Semiču na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 15. leti. Bila je vzorna gospodinja, soproga in blaga mati svojima še nedoraslima ol rokoma, tukajšnjim slovenskim in ameriškim farmer-jem pa spoštovana soseda. V tej deželi zapušča tri brate iu sestro; v stari domovini pa očeta in brata. Blag jej spomin! — Valentin Škohc.
srce.
Spisal Eado Miirnik.
nizajo in
(K o n e c). VIII.
Strmine ob Savi s< otvarjajo širno ljubljansko polje sveta domača tla.
"Ljubljana! Pet minut!" kriče sprevodniki.
Nekoliko popotnikov prihaja iz toplih kupejev v megleno, mrzlo jutro na plosčado.
Pred kolodvorom najde Jarnik svojega voznika, ki si ga je bil brzojavno naročil po ljubljanskem znancu.
"V Razdor! Ali veste, kje je Razdor?" ga vpraša že na saneh.
"I kaj ne bi. gospod, saj sem tam blizu doma", pokima suhljati možek.
"Hitro! Meni se mudi!"
Vozni kpotegne vihlje svoje kučme preko uŠee, sede na sani, vzdigne vajeti, bič in požene.
Ljubljansko mesto zagrinja gosta megla. Grad je ves odet v siv zarstor. Sani zavijejo na Resljevo cesto. Tiho je na Šentpeterskem predmestju. Tu hiti stara ženica, wrrita v veliko ruto, k maši; tam koraka pek, stopica hitra mleka riea, sc prikaže iz megle vojak. Glasni petelini pojo in izzivajo tovariše na Poljanah. Drugače je rse tiho, pusto, prazno.
Milan je uklonil glavo; spomnil se je zopet pravljice o materinem sreu, ki jo je* bral v neki reviji v dunajski kavarni.
IX.
doljro v svoji hiši v Žužemberku. ^v'>.i<> službo k«>t trinajstletni cer-j Zena mu je bila umrla, sinovi žive kveni ključar. Naduha mu je pri-j v Ameriki, zanj pa se ni nihče do-, krajšala živl jenja tek. Skupno'
**Za vedno."	brigal. Pred kratkim kar uda- sta obdelovala polje kot soseda in;
"Še dihajo! Vidite, kako se še ri ljudem na poti k zornicam zo-jtudi skupno počivata kot soseda, vzdigajo prsi.1"	perni duh v nos. Gredo v vežo
"Sveča trepeta, gospod."	Polno dima. Odpro vrata in
"Še se premikajo roke!" "Gospod, vaša senca." "Ni mogoče! Ni mogoče!"
'Oh. kako težko, težko so vas Je navado, ogreti si noge s toplo j Imenovanje. Dne 1. dee. je pre-
Duhovniška vest. Za kn.->k. du-llztJ
V TRAVEN. Doma je iz Zelimelj in tu biva nad 4 leta. Iz Aliquippe je šel obiskat znance v Sharon in od takrat se nič več no ve o njem. Morda se mu je pripetila kaka nesreča. Pred odhodom je vpisal svojo nevesto v društvo št. 109 in sedaj imam urejene zanjo vse tiskovine. p;i in> vem, kako napraviti. Zat«> prosim, da se mi javi. ali pa če kdo izmed rojakov- kaj vt- o njem. naj mi poroča. Kdor prvi naznani o njem natančneje podrobnost i. dobi •<"» nagrade. — John -Jairer. Box 1 -iT. Ali*|uippa. Pa. 1-2.
kovnega svetovalca je bil imeno- K j(. je .T, ,UN p.KDENK« >
groza! Ob steni so ležali ogorki van učitelj veronauka na meščan-1	Vi',,- ' - , "
^ _ „ i . . . .. .	Zaruzenni državah se imenuje
postelje ter med žerjavico m pe- ski soli v Celovcu Alojzij Sella-	t|l(H ^ pre(] 4 ^ j le(. sva
pelom stari mož ves zgorel. Imel der. . .	bila skupaj v Park C\t v. Fta h.
Od čistega neba sije bledosinja bleščava. Širno razpete brzojavne
žice objema srebrn, svileuorahel čakali ves teden! Kako so gledali opeko, položeno v posteljo. To je vzel vodstvo velikovškega okraj-j roj. Gole drevesne veje po bele v a in Sedali na vrata! Kako radi bisT°ril najbrž tudi zadnjič. Po ne- nega glavarstva deželni vladni
sreči se je gotovo držala opeke svetnik baron pl. Ilenz. Dosedaj iskra, ki je vžgala slamo v poste- je bil začasnim voditeljem tega
,	Bnrja brije. 6neg poka in škrip-
WJ »M	U*	konj se kadi ne-
y IT«BU republiki, p^,, ^^ Enakomerno
OVOJ.
skorja iz nežnih sijajnih zruec ka- vas videli še enkrat! Popoldne so kaodr sladkorne igračiee. V baj- Pa fisto opešali." nih hojah se žare za ohribjein S'11 zaihti in si pokrije obraz daljni vrhunci severnih gm'a- Vse z rokami.
se sveti hi blesti v polzkem leske-1	enkrat so odprli trudne
tu, da jemlje očem vid. Krasota ki se svetile tako čudno, in je povsodi naokrog, toda breznad- zajokali: Sin. moj sin!... In po-ua, mrtva krasota. Tam nad za- ttul ^ mi pojemaje naročili, naj sneženimi griči visi žarno sobice, vam povem, da vam zapuščajo mrtvaška plamenica umrli i»ri- zadnje pozdrave in materin blago-rodi.	,slov."
"Hitreje!" kliče Jarnik voz- Dogorela sveča zamira, niku.	j Plašne sence zaigravajo po bor-
Leno, težko mahajo vrane ob ceni ležišču blede žene. lJlag mir cesti z otrplimi krili, sedajo v ji počiva okoli zasinjelili usten, sneg, prinagibljejo tnipla k tlom upalem obrazu, kjer so zakle-in zopet od let a vaj o tolpoma pred sane dolge globoke brazde in cve-sannii. Jarniku se zdi, da ga za- to blede mrtvaške rože. Zunaj zasledujejo črni ptiči neprenehoma ropota okniea. Valovoma beže, že od Semernikovih predorov. Ka- l,r^e in se kade megle sneženih ko so dejali kmetje v gostil niči?	pred strastnim vetrom, ki
"Ilujši kakor Kajn!"	|burno odhaja in se viharno vrača
"Ali imate zakovaua konja?— ter vedno iznova siplje raz strehe
sneženi omel. Sveča ugasne.
Še kleči sin ob smrtni postelji matere. Vije in vrti se mu v glavi, srce se mu krči v obupu, v studu do samega sebe; ne da se pregnati kesanje. Huje toži in tuli besni zimski vihar. In dozdeva se mlademu možu. da sliši divje gla-
Iji in prinesla možu žalosten konec. Če bi bilo v izbi dovolj zraka, bi bila tudi hiša žrtev plamenov.
Umeščen je bil ti. decembra na župnijo Spodnja Idrija ondotni župni upravitelj Karol Supin.
251etnico mašništva je obhajal 17. decembra P. Gothard Podiror-
Hitreje!"
"Ne morem, gospod!" se odzove hlapec. "Konja sta upehana. Pot je slaba; tukaj so zameti, tam je spet oster gramoz. Težko, da prideva še za dne tjakaj. — Hi. šarko!"
Pred klancem skoči voznik z voza, si puha premrle roke in poganja ugnana, usapljena konja, ki's(>v^ neizprosnih vil maščevalnic: vsa openjena žvelincata uzdne Prepozno! Gorje tebi. sin. gorje! ž vale. Nejasne. slazve2ne misli se Ugonobil si materino srce! pode Jarniku skozi razgrete mož-
gane. Pred mrko sedanjostjo mu beži mučena duša na lahnih krilih sanj v jasno dobo srečnega detin-stva.
Se nedolžen deček sedi z lepo mlado gospo na vrtni klopiei pod lipo. Zlatokrili metulji letajo po travnati ledini, lastovice in škr-jančki se dvigajo proti ažurni modrini. Radovedno gledajo nežni vršički zelenih setev v božji svet, ves ogrnjen v pestrosojno svatov-sko obleko. Mlačen pomladanski vetrec siplje demante in bisere z zelenih grmičev ter zazibava lilije in smarniee. V daljavi se širijo cvetne poljane in temne tajne dobrave. Vse je tako lepo, tako praznično, in nsd vsenj trepeče poezija svete materin« ljubezni. Mlada gospa ga bok po licu. Prise C* sa'deiieo in nra pomaga
Ujetje pobeglega jetnika.
Greensburg, Pa.. -5. januarja. Državna policija je ulovila danes Arturja Stevens, ki je ušel skupaj z na smrt obsojenim Charlesom Douglas iz Westmoreland okrožnega sodišča. Ujeli so ga v nekem starem skednju, šest milj od tukajšnjega mesta. Okrožne oblasti so razpisale $700 za ujetje drugega begunca.
Železni denar
bo tudi avstrijska vlada začela kovati, in sicer 20vinarske novce, podobno kakor Nemčija.
Poštna zveza.
Berlin, Nemčija, 24. januarja. Danes je bila prekinjena postna avexa med Nemčijo in Grško., «
glavarstva dvorni svetnik Mavr hoter pl. Gruubichl.
PRIMORSKO.
Smrtna kesa. V Loka ven uri Ajdovščini je umrl tamkajšnji žu-j pan Ernest Ciboj. — Umrla sta vj Ljubljani 41 L-tni domobranec Ivo' šek, frančiškanski vikar iu vodja|Škrt iz goriške okolice in 4»Jletni deške ljudske šole v Novem mestu,.
Poročil se je Iti. decembra odvetniški koucipieut dr. Ivan Vasic z gdč. Regino Preatoni v No-cem mestu. Poroka sc je izvršila v kapiteljski kapelici.
k upaj
Prosim ga. da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Joseph Dol ter. 1201» Talbot Ave.. Butte, Mont. —1
Iščem svojega prijatelja ANTONA SKKRL, podomače Samsov iz Topolca pri Ilirski Bistrici, te kilo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da f.ra mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Poklar, King Lake, Nestoriu, 111.
lovec Jernej Kosmač iz Cerkna.
Italijanske granate. Poleg Šent' (26 28 1)
Petra je trpela zadnje čase tudi, :---
Vrtojba. Tudi tje treskajo itali-l	SAX A TOG EN
jauske granate. Večina prebival- DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
stva je doma.	' J^RJ * Dosežejo oni, ki se zdravijo
Bombe. Iz Hude Južne poroča- Jtfo^C J z evropskim« zdravili, ker so Izpred sodišča. Okrajna sodili- j'J: Dne 21. dee. nas j«* obiskal zo- Zdravje ! najbolj*- Posebno Sa-ja v Rudolf o vem je o obtožbi o- l>et po dolgem času italijanski le- natogen je pravi čudež za vse bolehne.
talce. Pozdravil nas je spet z bom- slabotne in slabokrvne. 21.000 zdrav-...	...	nikov ga priporoča po celem svetu,
banu. ni se mu pa posrečilo na- Dobiva se pri nas. (Dom. Lekarna), praviti kakšno iškodo.	I kakorjudi druga garantirana zdravila
Gorico so hoteli Italijani v če- za: trti soški bitki kar v par dneh po-; polnoma pokončati, ali kakor ne'
pravitelja državnega pravdnistva zoper Martina Ucmau zavoljo prestopka $ 14 ces. pat. z dne 7 avg. 1913 št. 228 drž. za k. v navzočnosti opravitelja državnega pravdnistva prostega obtoženca Martina 1'cman po dognani glavni razpravi po predlogu obtožite-Ija. da se obtoženca kaznuje, razsodila tako-le: Martin 1'cman, 43 let star. rojen v Vel. Ceroveo, ože-njen, posestnik v Dobovem št. 2, že kaznovan, je kriv prestopka po § 14 ces. pat. z dne 7. avgusta 1013, št. 228, storjenega s tem. da je dne 8. novembra 1913 na novomeškem sejmu ponujal (prodajali prašiča za 630 K, dočim je tehtal 172 kg. in ga po maksimalni eeni s prvega ni hotel prodati, češ. da on proda svoje blago kakor sani hoče — torej zahteval izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno po-rretme reči očitno čezrazme-ne cene. Jn se obsodi radi tega ,jo § 14 omenjenega ces. patenta z uporabo $ 360 n. k. p. r. na tri dni zapora. poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem in z globo v znesku 50 K, v slučaju neizterljivosti pa na 3 dni zapora. Dalje se v smislu § 19 imenovane cesarske naredbe določi, da se ima ta sodba enkrat objaviti r časopisu "Dol. Nov." in nabiti javno v občinah, kjer obdolženec stanuje in, kjer je izvršil kunjivo dejanje.

gre Italijanom nobena reč gladko
.1
Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem. prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za prido-
, . .	...... bitev možke moči in
izpod rok m se prav me ne izvrši, ^ yge druge
tako. kakor želijo, tudi Gorice 111-1 „ „ . , ...
...	1 1 1	I 5> tenu zdravih smo pomafrali vell-
so mogli kar na mah, kakor so na- ko rojakom, tako lahko tudi vam, ako znanjali iz aeroplanov. porušiti in se obrnete na nas. Na vsa vprašanja
vpepeliti. Svoje uničevalno delo	Pojasnila o boleznih
. 1 .....	zdravilih zastonj!
sicer nadaljujejo, ali sedaj le bolj.	s ten) gi prihranile dcnar
mimogrede: kadar ni drugega, pa j in pridobite si ZDRAVJE nekaj granat v mesto
spustijo nekaj granat v mesto.] Priznalna pisma pričajo o Prebivalstva je v mestu še par ti- tem jaSIMK NaroČila Se izvr-soč in ti tudi ostanejo; bo moralo Šujejo StrogfO ZaUPIlO. Pisma biti že izredno hudo in konec, ako naslovite tako
zapustijo mesto še ti.
Preselila se je iz Gorice v Dorn-
J. F. Dolenc.
Box 819 Milwaukee. Wis.
)
i
t J
Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane? Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 "ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.

i-ssplf^5? s® igSffagsž
GLAS XARODA, 27. JANČARJA. 1916.
Boj za Krn.
Vo.n. (»oročevalci javljajo: V. i« uianjšuno silo vihra boj za Ki t , j«* in jiogoji postajajo čitn-dai 1 žji. Že poleti, začetkom i« .. 1 stalo tu vojno vodstvo i iti jte/jimi nalogami, nepri-i	M /jiiui nego v najvišjih ti-
! k !i gorah. Kajti ondi nikjer .i; ' >ijkalo poti. deloma so bile , i i. »lago izvrstne avtouiobiliie i vilo tako nikjer ni manj-i. - - a za zgradbo stanišč. jk>v-
i	»Ho tudi studencev. Tu na h kraškem skalovju ni bilo
ii	"j m« onega. Vsaka ped poti
» rala mučno izklesati v ka-
•!. lokupno nadomeščanje in »"v ! ■ »vanje čet se je vršilo po •• nevarnih stezah. po ka-t : •!: se neprestano vile bzrez-ii : • Kolone tovornih živali in
'/< t ■• ' a j .je bilo .jasno, tla bo mo-
-	t-.- , ».tojanko na Krnu držati le
(>■ i, ; « ■ se nadomeščanje in vse-r«1 m t . preskrbovanje čet z votlo. /.iviii. munieijo. sanitetnimi ]>otr«-hš< iuami itd. zavaruje proti v m hi nevarnostim mraza, snega. Ii"- j i i ulazov. Pokarale so se na; |i><s>■ k. s«i «,e zdele neizvršljive, ki i. j-;, postajale od dne do dne uiijnejše, ko je v pozni jeseni jelo u«vti tel* so nastopili viharji, ki so i «> v 11 ne živali in njih vodnike oiliiavili v globočino. In še vse liu j. se je obečalo za čas strašnih kra šLi!i mrazov. Ako se dotlej ne po-»re * i zagotoviti četam tam irori v najnujnejših potrebščin za življenje, potem je bila vsa lira l> • črnskih junakov zaman. Od I - ni s, y bilo treba za velikopotezne zgradbe, ki naj zavaruje-i •■ti;|>uii službo pred vsemi mo .mi nevarnostmi in ovirami. — Samo tako je bilo misliti na zim sko vojno v teh predelih. Sedaj je pripadel glavni delež tehničnim •'•••jfini e. in kr. armade, in kar so l<- t • ust varile, in sieer ustvarile v največji uagiiei tekom kratkih tednov. jim zagotavlja za vse čase slavo in občudovanje.
Zgladile s;t se ceste ill pota. do •jlavnega »-'iladišča teče celo polj-!-.a žrl /ni« a. ki jo vlečejo maj-i m a U *<•:>k i in vstrajni gorski kon jiči. Zgradilo se je nešteto barak. 11 • . ■ v. skladišč, bolniških postaj mi sianiš<- za čete. Kako ogroni no I i izvršilo, nam vsaj de-lohia poveilo naslednje številke: Do^b j v,- j,- norabilo za dela v krn-
-	i; >«|scku KK> vagonov lesa, ki ^o ya posekali na lieu mesta v goz
t vagonov opeke. 4G vagonov eemeiita. in apiiii, 70 vagonov s m ol e ne strešni- lepenke. vagonov žre bi je v, vijakov iu spon. :{000 kilogramov razstrelilne snovi za poti sko/i skalovja. 20.000 razstrelilnih | al ron in 2M00 klopčičev vži-galne vrvic«- Delo pa tudi sedaj št ii«- počiva. marveč se neprestano nadaljuje. izpopolnjuje in dovršil i".
Kljub i> n, dalekoscžnini ustvaril*, am ski'lH*m pa je življenje bojnih • t na Krnu seveda »e vedno trdo in polno pomanjkanja.
......■< "i stoje tu čisto blizu z
nasprotnikom, ki je po številu znatno močnejši iu v svojem besu v s 11 •«| i -uspi hov tudi vedno ljutej si m krutejši. Se vedno meče so-\ ražmk na to točko fronte nove. najbeljše svoje čete: ujetniki pri-pa-iajo skoraj izključilo alpinskim polkom, katerih diseijlina in spo-v. l»no .t tiuli na naši strani brez pridržka priznava. Bojni duh teh čet je še iiezlomljeii. kakor pripovedujejo naši častniki, in municij-■*ki' zalogi- Italijanov so. kakor ie videti, še tako znatne, tla si more-. > dovoliti razsipanje z dolgotrajnim ropotajočim ognjem.
Italijanski poveljniki tudi store1 \s.'. vzdrže v vojaštvu enako mučilo zaupanje v končno zmago :n jih navdušijo za vedno krepke in pogumne napade. To pričajo 1'oveija. ki jih najdejo naši pri mrtvih in ujetih Italijanih; posebno z i. i- uo je j>ovelje te vrste, na-i.asj.jo -f- sc na Sv. Lucijo. kjer se primerja to postojanko s trnjevo, a večno brez učinka na moštvo, a kljub temu se vsak italijanski na-pad k» « ,,vo izjalovi ob strašnih so-v l ažnih izgubah. Te izgube so za sovražnika, v kolikor so prizadete aipuM ■ čete. posebno bolestne in občutne. Kajti za to četo, ki je •'dino izvežbana za gorski boj. nimajo Italijani nobenega nadomestila. d>,čim imamo mi v tirolskih gorskih vodnikih, logarjih in dr-arjili ..ii doma izvežbane izvrstne. v c i n vremenskim neugodnostim kljubujoči- gorske vojake. Naj tudi še tako hitro slede trdovratni napadi in se brez konca ponavljajo— naše čete se ne omaje jo in v strajajo v svojem odporu s tako .stanovitnostjo in trdnostjo, da je soglasni izpoved bi poveljnikov
vsaka beseda preslaba, s katero naj bi se jun dala hvala in priznanja. Občudovanja vredni vojaki! Treba pomisliti, da leže večkrat ob mrazu 130 stopinj v svojih zasneženih in zledenelih jarkih, ki so jih z mu ai vsekali v skalo in ki ne dovoljujejo niti tistih revnih udobnosti kakor strelski jarki v (Jalieiji in ta Poljskem. Letalske bombe, plazovi in viharji jih neprestano ogrožajo in če potem po večdnevnem vst rajanju koučno bije ura izmenjave, jih čaka št' dolga pot z de-ezann na nogah, preden dospo v barake, jer najdejo toploto in j»okoj. Naravnost neverjetno je in vendar resnično, kakor zatrjujejo častniki, da teh ljudi ni mogoče zadržati, kakor hitro je zunaj v teku nov napad; in kako se jeze. ako jim potem vračajoči se tovariši jMivedo. da so morali odhiti osem napadov, dočim so jih bili prejšni dan sami prestali let pet.
To razpoloženje Pet je obenem najboljše izpričevalo za zdravstvene razmere. Zdravniki zagotavljajo. da so cepitve proti koleri in tifusu odstranile vsako nevarnost epidemiji; vsak ranjenec se tudi nemudoma cepi proti tetanusu, pri čemer se dosezajo najlepši uspehi. Poškodbe same so težke samo tedaj. kadar jih povzroče kamene šibre. Dokler niso bile izvršene potrebne naprave za preskrbovanje z vodo. je obolelo mnogo vojakov vsled zauživanja snežniee : sedaj takih bolezni ni več.
Izvrstne zveze z etapnim ozemljem pridejo izredno prav tudi pri odpošiljanju ranjencev, katere so preje mučno prenašali nosilci: to je zlasti važno za težko ranjene, kjer je potrebna takošnja operacija. V lazaretili na bojišču delujejo specialni kirurgi za čeljustne, u-šesne in očesne ranit ve ter razpolagajo z vsemi modernimi polnočnimi sredstvi.
Vsled tega je sedaj mogoče zagotoviti popolno ozdravljenje mnogo večjemu odstotnemu postavku ranjencev nego doslej. Tudi ta o-koluost je tolažljiva za junaške borce na Krnu in za celo domovino.
Socijalist Pietro Chiesa umrl.
Dne 14. decembra je pr. leta je umrl v (ienovi socijalistični poslanec Pietro Chiesa, eden najbolj znanih in najpopularnejših mož italijanskega soeijalizma.
Izjava Barzilaja o osvojenju Tren-tina.
Preko Lugana poročajo, da je irredentovski minister Barzilai v nekem govoru glede Trentina izjavil. da je žalibog pot do tega kraja še jako dolga in stala bo velike napore in žrtve.
Ulični napisi v Sarajevu.
Z ozirom lia dejstvo, da je cirilica kir»t oficijelna pisava v Bosni in Hercegovini odpravljena, so nadomestili v Sarajevu ulične table, na katerih so bili dosedaj napisi v latinici in cirilici, s tablami, ki imajo napise le v latinici.
Uboj v blaznosti.
V	Novi Koloniji pri Berlinu je o7-letni lekarniški provizor Andersen napadel na cesti 63-Jetnega provizorja Grosseja in ga zaklal, ker ga je smatral za 'Zida. Najbrž je A n drese n storil umor v blaznosti. —
Novo nemško vojno posojilo.
V	marcu bo emitirala Nemčija novo vojno posoilo. Dosedanja vojna posojila so dala 25 in pol milijard mark, kreditov pa je državni zbor dovolil 30 milijard. Računa sc. da bo novo vojno posojilo prineslo 10 milijard. Mesečni vojni stroški Nemčije znašajo 2 milijardi.
Švicarski major aretiran v Italiji
Kakor poroča t urinska "Štam-pa ". je bil v Turinu na ukaz vojaškega sodišča v Palermu aretiran švicarski major Fritz Tobler, osumljen vohunstva v prid centralnih držav.
Tobler je star okoli 50 let. ima veliko tovarno čipk s filijalko v Parizu. Prepeljali so ga v Palermo.
17-letna roparica in morilka.
V	Ponikli na Češkem živeča vdova Skalska je vzela v svojo hišo na stanovanje slaboglasuo rodoviuo John. 17-lctna Johnova hči je izvedela. da ima hišna gospodinja pod streho denar in ga je poskusila ukrasti. Ker se ji je 13-letni sin hišne gospodinje ustavljal, ga je dekle s sekiro ubilo. Dekletova mati je pomagala truplo skriti. — Mlado ubijalko in njeno mater so izročili sodišču.
UNDERWOOD & UNDERWOOD. U. V.
Nemci fotografirajo matere in otroke v severni Franciji, da jih morejo kasneje spoznati za istovetne.
La Panne, bivališče belgijske kraljeve dvojice:
(J tem piše "Tribuna": La Panne jc dražestno mesto. Vse je tu novo. čisto, odlično, veselo in majhno. Hoteli, trgovine s svojim skrbno izbranim blagora. nekoliko dam v moderni obleki, morje, ki se vidi iz vseh ulic. — človek bi mislil. <la se nahaja v "drugi sezoni" kakega morskega kopališča. La Panne je tudi res bilo zelo obiskovano belgijsko kopališče. A v vojni je izgubilo svoj svetovni značaj in postalo prestolnica kraljeve dvojice; z drugimi besedami : to je kakor iz zemlje vzra-stlo mesto, ki je vedno v gibanju, skozi katero vedno korakajo čete. Pred desetimi leti je bilo to mestece še-le v stadiju postajanja: bila je to kopičica čednih hiš. neznatno sejemsko mestece, ribiško gnezdo.
Tedaj je nekdo prišel na to. da je podnebje tod jako milo in sedaj so začele na vseh voglih in koncih rasti iz tal vile s šiljastimi pročelji in nadvse čudnimi terasami. La Panne se je pretvorila v priljubljeno in živahno letovišče. To malo mesto nudi jako čudno sliko. (V gledaš nanj s kak višine, tedaj spominja s svojimi hišicami, ki so kakor lesene igmč-ke. na božično izložbo kakega ha zarja, in sredi te norimberski sklojnice s igračkami stoji cerkev, čisto flamska cerkev, nova novea-ta. z ravnim in šiljastim zvonikom. V to cerkev prihajata vsako jutro kralj in kraljica, da molita. Cerkev v La Panne je znotraj čisto bela. brez okraskov. Sv. maše se čitajo od jutranje zore do opoldne. Trije duhovniki opravljajo sv. daritev istočasno. Duhovniki so vsi vojni kura t i belgijske vojske. pod cerkvenim oblačilom nosijo uniformo, strežejo jim vojaki. —
Med verniki, ki rano zjutraj hodijo v eerkev. so vojaki in eden izmed teh je kralj Albert, ki prihaja s svojim pobočnikoiu. oba v khaki-uniformi. Kralj gre med dvema vrstama klečalnikov pravilo glavnega oltarja. Njegova visoka postava presega ostale verniki'. kakor kak trdnjavski stolp vrsto nizkih hiš. Samo polglasno molitev mašujočih duhovnikov prekine tu in tam tišino v cerkvi. Oglase se zvonci: vsi pokleknejo: tudi kralj poklekne in pobožno skloni glavo... .
La Panne je neprestano pod sovražnim ognjem. Toda nemške bombe respektirajo La Panne. Dvakrat so že vršeč letale nad njo. a padli so vedno v veliki oddaljenosti od mesta. To je bilo tedaj, ko so Nemci streljali na Duenkir-ehen in Bergli en. Od tedaj živi La Panne v nekem gotovem strahu, toda ljudje trdijo, da kraljica s svojimi molitvami varuje mesto nesreče.
Končana stavka.
Clifton, Ariz.. 24. jan. — V Metcalf so se vrnili danes vsi rti-dokopi na delo. ker so zastopniki družb izjavili, da bodo ugodili delavskim zahtevam. — Stavke, ki je trajala več mesecev, se je udeležilo več tisoč rudokopov.
Zadušila bi se bila kmalu
v Ljubljani na Starem trgu 5t. !» neka stranka. Zvečer so zakurili in se dobro zaprli, zjutraj pa so bili vsi v omotici ter so silno bruhali. Le eua o-seha je bila še toliko pri moči. da je vrata odprla. Poklicani zdravnik je vse potrebno ukreniL	'
Ob mrtvem prijatelju.
Vsled hudega ognja umaknil sem se tudi jaz za neki parobek in vrgel na trebuh.* Bila je vražja godba. Zračni pritisk eksplodira-nih granat me je vzdigoval od tal
—	toda sovražnik je moral odje-njati.
Prišlo je povelje nazaj in tu proti — noči — Torej v temi.
Grem mimo nemili trupel — videl odtrgane roke. tam zopet pol glave — naših junakov. Že hočem ven iz smrtnega polja. O jo j! Med dvemi trupli zagledam mi dobro znani telefonski aparat (v rumenem zabojčku). Huda slutnja me j«' obšla. Pokleknem in obrnem prvo truplo — neznan obraz — pogledam drugo po strani ležeče. Moj Bog, kri mi zastane po žilah. Bil si Ti. Mesečina Ti je obsevala bledi obraz. — Ganljiv prizor. Poiščem brzo obvezila in rano. Kos sovražne granate Ti je vsekal v prsi veliko odprtino, izkrvavelo je Tvoje, ženo in rodno grudo ljubeče srce. Ni bilo potreba več pomoči. Oddaljil sem se. dočim mi je srce žalosti pokalo. Nisem zamogcl Ti v trenotku pogreba izkazati zadnje časti kot junaku.
Hočem Te pa maščevati, v to naj mi Bog pomaga. Spomin nate pa me spremlja pred vsako bitko. Tvoj duh živi nad -zvezdami, v svetni zgodovini pa ostaneš kot junak svetovne borbe.
Tvoji rodbini sem pisal le žalostno vest. da si težko ranjen in ujet. Nisem bil v stanu poročat žalostno resnico ženi in otrokom ki si jih tako ljubi! in oni Tebe
—	Jaz torej naj bi bil prvi smrtn sel — ne. — Cez kakih štirinajst dni pa som s tresočo roko podpi sal kol svedok Tvoje smrti v ba taljonski pisarni listino za Tvoje pristojno politično onTast. Zdeb se mi je kot bi bil podpisal svoje smrtno obsodbo konce trage dije!
Nepremagljiva koroška fronta.
150-letniea smrti češkega izumitelja.
I>ne 21. decembra 17tj."> je umrl slavni češki učenjak Prokop l>i-vi.š. prvi izumitelj strelovoda in preizkuševalec raznih električnih pojavov, s katerimi so se pozneje proslavili Franklin. Edison in Marconi. Divišovi nazori o električni sili so naleteli v tedanjih časih na splošen odpor, da posmehovanje. Diviš je zbral rezultate svojega znanstvenega delovanja v knjigi Magia Naturalis. toda prepovedali so mu izdati to delo. Prokop Diviš se je narodil L avgusta 1696 v Zambergu na Češkem ter je živel dolga leta kot župnik v Primeticih na Moravskem. kjer je posvečal ves svoj čas znanstvenim poskusom in študiju električnih pojavov.
VETER POVLEČE.
Lastovke drobne, jarko nebo. kaj me zalobne misli peko?
Hribje zeleni, cvetne ravni, kaj da so meni mračne oči?
Veter povleče skozi vrhe, nekaj šepeče — sliLŠaj. srce!
— Kaj nam je m ar i, če si nam tuj! Drugim tožari, sebe vprašuj!
Anton Medved.
Planinska zima. ki se jc vse boji in ki se v naših orjaških obmejnih gorah pričenja 16. dec. navadno zgodaj, se je v tej znameniti vojni proti abruškemu razbojniku postavila na našo plat, na plat pravice in prostosti. Njen sicer odurni obraz se prijazno smehlja naproti našim junakom, ki varujejo z neznansko silo in junaštvom našo lepo Koroško.
Navzlic temu nikar ne mislite, tla je koroška fronta nekak "vojni raj"! Napora je tu več kot za • potrebo in povečini napora one j vrste, ki se prišteva "nemogoče-! mu in nepremagljivemu Le v primeri z drugiletnimi zimskimi neurji je bolje letos, in še to — tega nikar ne pozabite — velja le za osrednjo okolico. V višinah si gospa zima ne da prav nič razjasniti čela in usiliti prav nič dobrohotnosti. čeprav se niže doli včasih ukrade nasmeh na njena lica.
Xo. letos se nam je dala v zaveznika in se veseli, ako naši dečki bi je j o Laha po umazanih pr-! stih.
In da se to vrši s pridom, liani je porok sloves naših planincev. Morda okorni na vnanje. so vendar našinei pristne narave, veselega in zlatega srca. krepkih mišic in ognjevitih oči. kadar se gre zares. Z neustavno silo in železno oestjo zagrabijo sovražnika in rorje mu. ki jim pride- v- obližje! /sakega poštenega sovražnika u-»oštevajo in čislajo, tla bi imeli :a poštenega sovražnika Laha, to >a je preko njihovega računa. Laki izdaj ie i nakrižati jih po hrbtu, o je vsakomur najglavnejša skrb. n prav tako — junaki, hvaležni >mo vam za to prav posebno! Do->ro vemo in priznamo vam radi, la storite več, kol more od vas zahtevati dolžnost!
Le malo kilometrov za fronto >«.' moramo čuditi, kako so se iz-premenile ljubeznive doline in majhne planote. Nobenega grebena. tudi najnižjega ne. ni prezrlo vajeno oko zemljemerčevo. kateremu so bili izročili oni odsek v kar najskrbnejšo uporabo. Kjer se prej paslo krasno planinsko govedo po solučuih livadah, kjer je skočili in vedno radostni pastir prepeval pesmi in piskal na piščal: se dvigajo sedaj lesene hišice v lepem redu. med njimi drže dobre ceste iu po njih hite marljivi vojaki. Povsod živahno vojno vrvenje! Stoprav po živahnosti teh odsekov se čuti vojno.
Zdajci postojimo pred veliko stavbo in se čudimo množini žic in žičie. ki drže od daleč sem in se izgube v poslopje. Uganemo takoj. da ima tu sedež visoko vojaško mesto, možgani front ini. Od tn izhajajo neprestano povelja v visoko pogorsko črto. se izpremi-njajo v puškine krogle, granate in šrapnele in lete laškemu Judežu po glavi.
Malo proč deluje železnica, kjer mož z rdečo kapo ustvarja red in točno v navidezni zmedi. In še dalje v stran stoji vojna kašča — c. kr. zalagaInica četam. V velikih in mahnili lesenih poslopjih so na-kupičene potrebne zaloge z vsemi, tudi najmanjšimi potrebščinami za vrle vojake. Tu se mešajo vojaki. konji, osli. mule, vozovi, avtomobili. vse vprek, da si mora misliti človek, zdaj zdaj se pripeti nezgoda! A ljudje so vajeni in se ne dado motiti. V neverjetno kratkem času so umeli preskrbeti častniki vse potrebno, da vsak
oddelek ob gotovem času. to je ta ob tej in tej uri. oni ob tem in tem času dobi. česar treba iu vsega v zadostni množini, tla ni treba vrlim strelcem v strelskih jarkih in bojevnikom na postojankah. Treba je bilo mnogo vztrajnosti. da je ob često majhnih po-močkih vedno ostalo vse v redu. a vojaki so hvaležni za točno in izdatno preskrbo.
Pet drži v stran ob ozki dolini, katero obstreljuje sovražnik. A zadeva slabo, tako slabo, da ni mogel motiti reda v vrvenju. Vedno se vozijo po cesti dolge vrste munieijskih in voz z živili, kakor so vozile prej. predno je streljalo nanje topništvo. Komaj deset mi nut smo bili na potu. ko smo začni i dva zamolkla poka. Cujmo! Zdajci prižvižga in pristoka pc jasnem zraku strahovit pok. vrtinec prsti, prahu in dima se zakadi v zrak. Nedaleč proč udari druga granata malo više v skalo. Novincu ji' tesno ob tem prizoru in m upa si dalje. A voznikov in sprem Ijajočih vojakov ni groza; smejejo se novincu iu zmerjajo sovražnika. kakor paglavce, ki mečejo kamenje čez plot. da bi klatili sat i je na .sosedovem vrtu. Cador-na pa se usti o velikih uspehih.. .
Še nekajkrat zažvižga po zraku, vendar pridemo po poldrugourni hoji brez škode na vznožje grebenu. ki je zaseden po naših junakih. Kmalu pride obljubljeni vodnik. ki nas šaleč se povede na vrh. Baš prav smo prišli na god ova nje poveljnikovo. Vse nam pribiti naproti. vse nas pozdravlja v dobrodošlico, dokler ne napravi poveljnik konca pozdravljanju. Skoro nam je žal. tla zato ne moremo
vsakomur stisniti roke. a tako na enem mestu, nič- varno ni!
Poveljnik nas povabi na svoj dom. "Zaboj granat" so mu bili vojaki dali ime. vso opravo preskrbeli in znesli skupaj sami. Ganjen nam pripoveduje zgodovino predmetov svoje udobnosti. In lahko smo razumeli, ko j«- rekel naposled: "Navzlic vsem težavam. ki jih prinaša vojna, bilo bi najhujše, ako bi se moral ločiti oil svojih vrlih mož. Ako bi moral pasti, naj mi dodeli Nebo smrt sredi mojih ljudi. Krasni d<*čki so!' Pripovedoval nam je dalje o junaštvu in činih moštva, ki so često razljutili Lahe do besnosti.
Kot v potrdilo je počil na »lesni strel in več rok je kazalo v smeri strelu. Na nasprotm-m sovražnem grebenu se je bil pokazal izza skale alpinee. ki l»i bil nemara rad videl, kaj pomeni veselost in glasnost na naši postojanki. Menil je menda, gotovo m* pazi nihče. A naši so čuječi vedno in drzni alpi nce. zadet v glavo, je bil sovražniku v t loka/, čuječnosti. V maščevanje so obstreljevali poh*ntarji kakor besni potem pol ure našo postojanko, ne da 1>i bili napravili najmanj škode.
Pred viharjem.
Bliskavica žari
Sko/. drevje dremotuo veter šumi Voda pada v sunkih rez mlinko kole. Oken svetloba se reže v temo ......
Iu jaz pod nebo kot tančico bolest sem razpel, da skopni in v nič zleti — kot bela ptica
France IJevk.
%CEN1K KNJICx
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—-50 Berilo prvo, vezano	;—.30 Berilo drugo, vezano	>—.40 Cerkvena zgodovina	■—.70 Domači zdravnik	;—-50 Fizika 1. in 2. del	^-.45 Katekizem vez. veliki	r—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Sehimpffov nemško-slovenski slovar	$1.20 Slovensko-augleški in angl,-
slov. slovar	$17>0
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20
Slovenska pesmarica, 1.	- .(jO
Trtna nš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	t—.50
Umni kmetovalec	■—.50 Veliki slovensko-angleški
^ tolmač	*2.00 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	r—.30
ipi s prirodo	—.15
u^čni darovi	—.15
Cerkvica na skali	—.15 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	>—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kaj se je Makam sanjalo?	—.50 Leban, 100 beril .20 Malomestne tradicije	—J25 Miklova Zala	—.35 Mirko Pošten j ako vifi	—.20 Na jutrovem	—.30 Na različnih potih	—.20
O jetiki	_.15
Odvetniška tarifa	_.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Randevous	—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Srečolovec	•	_.20
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika 1—.30 Tilunik	—.30
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.93 Za kruhom	—.20
Zgodovina e. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.">0
i Zlate jagode, vez.	—.30
J Življenja trnjeva pot	t—.50
I Življenje na avstr. dvoru ali ! Smrt cesarjeviča Rudolfa ' (Tragedija v Meyerlingu) —.73
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	;—.25 4. zv. Praški judek	—.20 zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25 9. zv. Kraljičin nečak	•—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	—.30
TALUA. _
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	—.20
Raztresenea	—.30
Starinariea	1—.20
Idealna Tašča	^-.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske a cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	>—.03
ducat po	—.25 Z slikami mesta New Yorka
po	,—.25 Album mesta New Yorka
■ krasnimi slikami, mali	!—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali	i—.10
veliki	f—.25 Balkanskih držav .J 5
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh diugih
držav po	.—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	.—.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi ■vet
OPOMBA: Naročilom je prilc žiti denarno vreanost, bodisi t tovini, postni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri eenah ie vračunana.
- J., -1

GLAS NAHODA, 27. JANUARJA, 1916.
SP
Jogtalovanska
B	i
B
Kitil. Jwtoita
B
Tr korponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota^
Sedež v ELY, MINNESOTA. Jw , UiiVVI J7EAOTIJBI
A* IIKM, BfZ CMtZ f« 4k4lia
M 7
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS 3ALANT, 113 Sterling Avl* Olrio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, lffin«. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
TXHOVHI ZDRAVHIMs
Ob. MABTIN IVBO, »OO N. Chicago St., Joliet,
■m EUNICE, 421—7th St., Calumet, MielL TWTEB 8PEHAR, 422 N. 4th St., Kama« City, JOHN KRŽIŠNTK, Box 188, Bordlne, Pa. JOHN VOGRICn. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AU8EC, 5427 Homer Ave., N. 8. Cleveland, Ok
posothikz;
FRAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 808—6th St, Bock Spring«, Wyo, • J. POKKNTA, Box 701, Black Diamond Waak.
POMOŽNI ODBOS:
JOSEPH KEBTKL, od droitva ■▼. (»rila in Metoda, IWT, ft, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitv« Srta JenuU, »tit. I, My, Minn. _
ffOHN GSAHXK, it, od draKrl Blovenea, |UV, HA. Sly
Vri dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tadi denarni ^oMljatve, naj te pošiljajo na glavnaga tajnika Jednote, ne prt toibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna plima od strani ilanoV BI 11 fcodl aMSalo.
DraJtveno glasflol "GLAS NAEODA.n
Na morju.
Narte Velikonja.
(Nadaljevanje.)
Sai
ilobr
Kal
vpr
um la nn i mi. k
ilol
je >ro ram .t bi!
»J
ili»; lu o< j napat-n
N;
trmast«
iliv
Vik«.
VKtati.
►stal i».t<
-tu. zu|i
ti' <•>»-Kar k
Ž« j,-><'t pre-
"Ne jH»jde * Pu trm tak« hi kakor Žitu Viko j*- ra
"Kak., »
kasoval * j jiie nama pumama, n ni boljae, nič, j«x ni« bi rekli Ij "Tako fant!" je i V Im iih*
m.
Bil me Vsi H
bi zastonj, maš rad. tak • enaki!'
nama
upa«! — <Jlej ". »kajočim irlusoiu »*• | Kima'/a. Kaj tudi te imam rad? Ali •t" |Hi/.abiva ? Ti nimaš ; z menoj ne s'lnes. Kaj
lil.
saj nisi iii Obrnila iu skrila
■ulj«
n vzl im« drugač« Hit."
liknila. * I rad. bi
u kam mi
>i sla: lila. Ti nisi Ti ni>i fant. govoril dru-
Tako pa
s«- je solze
aula sk
»zi zobe in našlo od-
Vik<» je jriedal za njo kakor o-kamenel. Ko je do/nal pomen njenih besed, se je naslonil na |M>grad in mrmral predse s trpečim izrazom na licu: "(V ne smem. ne smem. To ne jrre. Komu bi ne imelo. tiobeiiejm pravega kom a bi ne imelo. Kapitan bi rohnel; bolje je tako, ko ni pravega kotira." Bojazen «ra je tako stisnila, da s«* mu je zdelo vse nemojfoče. "l«ahko je biti fant kje drujrje *. s< vičeval. "Lahko je biti. kili razmer, če ni človek vezan na tuj {rroš iu se mu ni treba bati zamere in nikogar."
Viko bi se bil rad »'azjokal. V srcu mu je bilo čuvatvo osirotelo-sti, bolesti in čudnega strahu. Kakor bi imel v krvi vlažno glino, se mu je zdelo, vse je bilo mrtvo; vedno bolj je lezel vase. vedno vedno bolj postajal otopel in vdan v usodo.
Solnee je že peklo na krov, veter je polnil jadra iu škripajo 80 se pripogibali jadruiki. 'Oko mor-zvezde' se je zaganjalo, da je voda na krov. tupataiu il visok curek nazaj. Vrag!" je dejal Žino, ko ga v obraz. Vezal je na go in sc jezil, ker se vrvica. Znesel si je mrmral: "C'e
■Ma
v zlobnem veselju. "Vsi pojdetc
—	mene ne boš sukal kakor pa-glavea. kapitan Ferjan. in pred vsemi, in pred vsemi, starec!"
Sklonil se je niže na svojo culo in napravil zadnji vozel; nato se ozrl po ladji in zagledal Roka in kapitana na krmilu. Stisnil je ust-niee. Šel do Perina in Andreja in vprašal:
"Ali ne pljuska "cz * Spredaj že poliva."
"Pa v umakni*, je rekel Perin,
ne da bi s.» ozrl.
"Saj st*!" j,. zagtKlrnjal Žino. \ t»-lt besetlali j«* ležala ostra grožnja. Žino ji, je rekel s takim poudarkom, da je Perin dvignil glavo in s,* začudeno ozrl za njim. <>trl si j,- pot in menil proti An-dreju:
"Kaj vse naredi taka neumna | neumnost. — Včeraj se je bahal j in širokoustil. danes se pa obrega, kakor bi s.- mu godila obešena kri-\ iea. — Perbako. Andrej, dva snu-bača sta že jM>tisnjena na suho; bratee. poskusi srečo še ti!"
Amlrej je menil. <Ia riba ni za suh potok in ou ne za zakon. *'Si-eer pa — pusti, ko ni nič. Selile ne bo rinil kapitan v naročje prvemu. ki pride: dekliea je redek ptič!"
Meti tem j.- prevzel krmilo kapitan. liok se je pretegnil, napel luišire in se o/.rl po morju. Valovi so kipeli, burja sc je zaletavala, ; kakor Iti si* o pok-k;il pijanec čez a l,i zadušila jok! iraške grobljo. Nad jadrnico, nad Saj nisi fant !"| valovi, nad širnim obzorjem je sijalo pekoče solnee. Koku se je lovil v srajco veter, na hrbtu mu je valovilo, kot bi nesel meli. Črni lasje so mu padali na čelo in oko mu je žarelo v pritajenem blesku. Na licu se mu je poznalo, da mu v sreu jrloje moreča bolečina, ki mu ni dala miru. Mislil je na Ži na. na pretep, na sestro in na kapitanov ukaz.
"Ne. ne boš ugledal Losinja, bojrme da ne. In če te ne bom prej. j te udušini tik pred pomolom", si je opra-j je dejal, ko je videl njegovo culo če ni ta- na brodu.
Tisti čas je bil Žino že na delu. i V bi kdo pozorno poslušal, bi slišal ta globokega ladijskega trebu-prasketajoč glas, ki ga ima sveder. kadar sc zajeda v trdo lira stoviuo. "Rezk----škrk____rezk
—	. škrk". se je glasilo, kot bi veverica glodala oreh. a brnenje vrvi iu pljuskanje valov je vse to zadušilo.
"Rezk---- škrk____ rezk____
škrk.... "
Rok tega ni slišal in tudi Viko ne. Hrvat se je napotil skozi lino in se nemalo začudil, ko je zagledal Vika. vsega bledega in prepa-«lenega. Pred njim je bila v prahu narisana ž neokretnimi potezami barka in hiša.
"Poliva!" je dejal Rok. "Lino bo treba zapreti. Barka gre tako naglo, da pljnska morje na krov. Res so se čutili ran ki; jadrnica
.-.i..__i---__a.__•	* .
^žgal v jadrnikih. ki so škripali in ' se tresli v zaslonih.
Rokove besede so Vika presenetile: mencal je in mencal, pa ni našel prave besede.
"Ali nisi na krmilu?.— Mislil sem, da si še tam. "Ves si moker, kakor bi se snoči ne bil posušil."
''O snoči — za snoči ga že spla čam. Pa da boš ti moral proč. te ga nisem mislil. Ali si Seldi kaj hotel?" "Kako hotel?"
"Pravim, če si se ji zameril, ker je kapitan tako malobeseden. Da lies bi samo žvižgal. Kaj si storil, da je tako zapihalo?"
Viko je gledal risbo na tleh in vzdihnil:
"Ko bi imel človek vsaj svojo Darko in hišo, ali vsaj lastno barko!"
Rok je nategnil obraz.
"Kako prideš do tega? Dečko, s teboj ni vse po božjem. Odgovori, zakaj te je kapitan nagnal; kaj si storil?"
"Nič nisem storil!"
'"A, vraga in nič! Potem bi se bil postavil, pa bi ne bil tako strahovito pomečkan, kakor bi te o-bešali."
"Bal sem se."
"Koga!"
'"Kapitana! — Seldi sem povedal, da...." Kar nič mu ni hotela beseda iz ust.
" .... da jo imaš rad. si ji povedal. Le govori; ali se morda bojiš tudi mene? — Kaj je rekla?"
"Nič!"
"Kako to?"
"Kapitan je slišal."
"A tako!" se je zasmejal Rok. "Ti. fant. si bil kuhan v borovi smoli, da se te tako drži. In zdaj ne ve«, kako je s Seldo?"
"Pač. vem; zdaj pravi, naj prosim očeta, da ostanem. To je tako sitno; ko bi imel vsaj svojo lastno bar^o."
Rok ga je stresel dobrodušno za ramo.
"Potem vriskaj, v vodo skakaj, pa se ne drži kakor boter-spokor-nik. Če ije rekla: Poprosi! — poprosi. po kolenih pojdi do kapitana kakor romarji za odpustke. Ko bi imel barko, bi bilo dobro; če je ni. pa glej .da jo boš imel. Za takt, dekle! Viko. ali ti ni nič zanjo?"
"Kako misliš?" je spravil Viko uckam plašno iz sebe in se nehote umikal Hrvatu, ki je oblastno raste! pred njim.
'*(A> ti ni nič zanjo, pravim?. Kakšen mornar si. dečko, ali se to pravi biti mornar? ('e se za dekle ne potrudiš, za kaj se boš potru-lii? Kaj pa misliš na morju, fant. če si tako boječ? (V bi imel barko. bi jo držal privezano v hlevu kakor osla. držal privezano v svojem zajčjem strahu, da se ne potopi."
"Premlad sem----Ti bi že laze. — In take razmere____" je
pristavil s čudnim vzdihom. "Kakšne razmere?" Rok s.- je razvnemal in izgovarjal besede z vedno močnejšim poudarkom ; zadnje vprašanje je skoraj zavpil.
"Takšne, sploh takšne." Viko je iskal izraza in ponovil: "Takšne, kakor so." "Kakšne, fant?" Viko je gledal z razprtimi očmi v Hrvata in rekel:
"Zmerom mora človek služiti.'*
"Ta je dobra ; šibe si vredeu, čeravno si že velik. Zdaj vem. kaj ti ie. Strah ti je v pete zlezel in misliš, da so razmere krive. Zak&j se sam sam ubijaš? Če zlezeš že vnaprej sam vsakemu pod noge. ti boječnost istrska, potem so razmere krive! In ti. ti hočeš na morje? — Kdo je to narisal, to tukaj?" je vprašal in pokazal z nogo na risbo.
"Jaz!"
"Vidiš, to te razodeva: ti boš barke risal, še zmerom samo risal,, ko boš že ves siv. Če bi imel jadrnico. bi prej prosil dovoljenja, da smeš rabiti veter, ki je božji, in smeš gledati na zvezde, ki so božič. Nič, se prositi se boš bal. bog-me. da se boš bal."
Viko je ves potrt poslušal iu se trudil, da bi doumel.
"Zakaj praviš to?
"Zato. da bi ne bil zmerom tak, kakor si zdaj s kapitanom in Seldo. Kapitana je treba prositi, to se nravi: mrežo je treba vreči, če hočeš rib. Ti pa eineaš in ceneaš: saj ne bo nič. saj vem, da bo zastonj. saj vem, da pride pliskavi ca. zato je najboljše, če jo sušim
v dimniku----Mene sploh ne bri
ga. al i imaš Seldo. a!i je nimaš. Kaj bi mene brigalo? Tebe, fant, tebe pa je sveta škoda, če bi ti zmanjkalo poguma. Ali boš prosil ali ne boš?'*"
CPride le.)
Raznoterosti.
V duhu je
razmišljal; je šla na konja, veter je ostro žvi-(
Na Nemškem
so prepovedali mleti belo moko iu pšeuični zdrob.
Prodaja kuncev.
Praška mestna aprovizaeija je začela prodajati kunce. V glavni mestni vojni prodajalni so jih te dni prodali 61. Kupcev pa je prišlo nad 2000!
Iz ruskega vojnega vjetništva je ušel
polkovnik nekega našega konjeniškega polka grof Lubienski. Prispel Je srečno v Stockholm ter potuje čez Berlin na Dunaj,
Potopljen angleški parnik.
Angleški parnik Orteric (6335) ton je bil potopljen. Posadka je bila rešena, izvzemši 2 mrtva in 3 težko ranjene Kitajce.
Poslanec in njegov sin v vojni.
Češki soeijalnodemokratični poslanec Svoboda služi kot vojak na jugozapadni fronti. Tovariš v strelskem jarku mu je lastni sin Jan.
400.000 kron
so nabrali gažisti in moštvo 2. armade. ki je zapoveduje general ka-valerije pl. Boehm-Ermolli. Ta vsota se je naložila v vojnem posojilu, obresti pa se bodo porabljale za podporo vdov in sirot v sedanji vojni padlih ali umrlih vojakov.
"Die Freie Ukraine"
se imenuje društvo, ki so ga ustanovili v Berlinu kot organizacijo nemških podpornikov gibanja za osvoboditev Ukrajine od ruskega jarma. Društvo bo prirejalo predavanja o pomenu ukrajinskega (malo ruske ga t naroda ter zbiralo prispevke.
Francoski konji v vojni.
l»ue 31. dei-emhra 1!»13. je liilo na Francoskem 3^30.700 konj. due 1. julija 1915. j nt je le se J.2227.209. Fran-eija j«' torej v enem letu vojne izjru-l>ila več kakor milijou triletnih in starejših konj.
Car — angleški admiral.
Iz Londona poročajo: An-Ieški
za hojne
kralj je imenoval carja Nikolaja
Lr:l	•lillnip.il.i	______I V,
T
eastuc^a mornarice
2641
admirala angleške
gostilničarjev v kazenski iskavi v Plznu.
Io-žaim. pravdnlgtvo v PUmi je izlilo kazensko preiskavo
pre-
gostilničarjcm. ki .s
ikI-l»roli LlMj
SO zvišali oei)L- pivu.
Cerkev na gori.
Če niso angeli T
prinesli je z višine na strmi rog? Kako so jo roke
zgradile vrh strmine, vsevedni Bog? O! kaj je davni rod postavil z verno silo na vrh gora! A danes? — Pod goro postavi »komaj vilo — vso brez — Boga —
Sil vin Sardenko.
Železi,i>ka nesreča v Italiji.
in Fe "urT ^^ Ua ""
~J oseb je raniVno,
je ranjenih.
Dva angleška vojaška vlaka
sta trčila pri postaji Salamli bli™ kol una. Sedem vagonov je bilo ralbi »Jih se nahajajoči vojaki so po-^ Solunu se govori. dH e najbrž -a atentat.
tih. večini mrtvi
Velik požar.
Pri i;ia^'i»wu ji- nastal v pristan-*kem skladišču ojreuj, ki je uničil čaja. kave. tabaka iu drugega takega blajra v vrednoti 3o milijonov'kron.
Umrl je
na Dunaju bivši generalni ravnatelj "Laenderbanke" dvorni svetnik Samuel vitez Halm v 80. letu svoje starosti. Svoj čas je bil dvorni svetnik llalin tudi koinercijalni ravnatelj Južne železnice. Hahn je bil dolga leta posredovalec za srbska in bolgarska državna posojila ter je imel sploh jako živahne fi-| 'l!>»tib. večina i»d zdrobljenegj naučile stike z Balkanom.	Vsl.-i eksplozijo je nastal i,,./^
Eksplozija v Mueustru.
v neki i>odružiiiei artilerijskega skladiščni v Muenstru je izbruhnil ih genj. l»ri tem je eksplodiralo več tam shranjenih granat in šrapnelov. Ker so se posamezne krojile le i>olagoma segrevale, so trajale eksplozije več ur. Več šip v sosednih mestnih delih je {K,pokalo. Tudi nekaj sosednih ]m> slopij je bilo nekoliko poškodovanih Človeških žrtev ni bilo.
Nemški list v Be 1 s rad u.
inie I.",, decembra j,, začel izhajati v Ilelgradu nemškilist "Belgrader -Vachrichteu". katerega izdaja j>oseb-iia akcijska ilružba trikrat na teden.
Kriza v soe. demokratični stranki.
Poslanec Haaso se je odpovedal kot predsednik zveze soe. demokratičnih poslancev v nemškem državnem zbo-
Eksplozi.ja v Carigradu.
Tiskovno vodstvo poroča o neki eksploziji v skladišču razstrelil ob Zlatem rogu :
Nekaj dinamita. ki je bil j»okwir-jen. ker je bil padel v vodo. je slučajno eksplodiralo. IVt vojakov iii i" ci v|bi!h osel. v neki sosednji hiši je I.ilo
a stekla.
požar, ki j,y
je uničil eno samo iiiSo.
Poneverjena zapuščina.
V	Monakovem je pred nekaj časom umrl trgovec, o katerem se je vedelo, da ima precej denarja. Njegova gospodinja je izročila dedičem 128.000 mark, češ. da je to vsa pokojnikova zapuščina. Dediči so po natančnih poizvedbah spoznali. da so bili ogoljufani in so pro-vzročili pri pokojnikovi gospodinji hišno preiskavo. Policija je res našla za t>00.000 mark vrednostnih papirjev.
Bosanska deželna
vlada je izdala stroge odredln: v svr-ho, Ua se omeji žgaiijepitje.
Potopljen japonski parnik.
Japonski parnik "Saeo ilani" je bil v vzhodnem Sredozemskem morju i»o-topljen od sovražnega i>odmorskega ]KRlmorskejra eolna. Pristaniška oblast v Aleksandri j i. ki je bila brezžično obveščena, je i»oslala pa miku jk>-minT-.
Japonska pomoč.
Ja|K>nski zunanji minister baron Ishii si; je baje izrazil napram l*»ro-čevaleu "Petit Juurnala"' tako-le:
— Japonska je dobavila llusiji o-rožja in municijc in bo še dobavljala. Dva jaiKiiiska arzenala delata brez prenehanja ter izdelujeta nepregledne množine, ltusija ne i>otrebuje moštva, ker je samo tretjina mobiliziranih moških oltorožena. l>o k<»nca tega meseca bo storila Jaionska mnogo, da se oborožita še ostali dve tretjini ruske-•^a moštva. l>ose<laj se še inso bavili z možnostjo, i»oslati armado v Kvroj»o. Če bi i«i bilo initrebno iu umestno, iki bi poslala Jaupnska takoj in na en mah zelo močno armado. Nikakor i>a bi se hotela izjKistaviti nevarnosti, da bi bila |>oražeua.
Ogrska akademija znanosti
je sestavila na predlog svojega člana Mihala Horvata poseben odbor, ki naj sestavi spomenico na vlado za uvedbo starih madžarskih imen za neogrske kraje. Taka imena so Becs (Dunaj), Drinapoly (Odrin), Krakko (Krakov), Ri-goinezo (Kosovo polje), Macso (Mačva), Zagrab (Zagreb), Ka-rolvaros (Karlovae), Veroeze (Vi-rotica), Zimanv (Zemun) itd.
JJrio Garibaldi triko ranjen.
Iz Benetk poročajo sledeče:
V	neki tukajšnji bolnici se nahaja Ezio CiarihaldL, jeden izmed 5 sinov Rii-ciottlja (iaribaldija in vnuk "o-svoboditelja Italije.'' Na fronti proti Avstrijcem jsi je zadela krogija v pljuča. Stanj«* je njegova brezupno. Ezio ima UO let. služil je pri berzaljerili. Ranjen je že drugič, dva brata sta i»ad-la ua francoskih tleh.
Škada v viliiii PraOjL
Po najnovejših uradnih cenitvah i-] ma vzhodna Prustja vsled %-padov ru-l ske armade tri »Iljarde^ mark Škode.
NAŠI ZASTOPNIKE,
kateri so pooblaSCenl pobirati naroS-nino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael
Clrar.
8an Franeiseo, Cal.: Jakob Lovila, Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. Bojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Oa-stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant Saftlch. Clinton, ImL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Eudman. Woodward, la. in okolico: Lukat Podbregar. Aurora, HL: Jernej B. Verbli, Chicago, I1L: Frank Jurjoveo. Depne, I1L: Dan. Badovlnas. La Salle, I1L: Mat. Kom p. Joliet, 11L: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bamblch. Oglesby, 11L: Matt. Hribernik. Waukegan, 111.: Frank PetkovSek In Math. Ogrin.
So. Chicago, HL: Frank Černs In Rudolf Požek. Springfield, HL: Matija BarborllL Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Joe Knafelo. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frootenae, Kans. In okolica v Frank Kerne m Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter SchneUrr. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Martin Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mieh. in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolica: Frank
Kotzian.
So. Range, Mich. la okolica: M. u.
Llkovlch. Aurora, Minn.: Josip Fuglna. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob
Petrieh.
Duljh, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Pouse.
[ KiUvilie, Mlaa. la okolicah Jo« Aa*
f mlch.
•Nashwauk, Minn.: Geo. Maurla^ Virginia, Minn.: Frank Hrovatlck* St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: <;re.m»r Zobec. Great Falls, Mont: Math. TTrlsJii Bed Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda, N. ¥.: Karl ^ternlša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka, Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J, Marinčig, Chas. Karlinger, Jakob R6fr> nik in John Prostor.
Barberton, 0. In okolica i Alois B«i lant.
Bridseport, O.: Frank Hočevar, Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kumše. Vounsstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin, Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Iran Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfek* Burdine, Pa. In okolica: John Ker-HSnlk.
Canonsburg, Pa.: John Kokilch. Conemau-h, Pa.: Ivan Pa j k in John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Brought on, Pa. in okolica: A. Dean Sar.
Darragh, Pa.: Dragutln SlnvlS. Dnnlo, Pa. in okolica: Josip Snboii Export, Pa. In okohca: Frank Tr« bee.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frani Le ben.
Farell, Pa.: Anton YalentlnCl«, Fitz Henry, Pa.: F. GottUcher. Greensburg, Pa. In okolica: JosepS Novak.
Irwin, Pa. In okolica: Fr. DemSrr. Johnstown, Fa.: Frank Gsbrenja la John Polanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scbnlta, Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run, Pa.: Frank MaCek. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jsk"h€* I. PodvaSnlk, I. Magister In U. B. Ja-i kobleh.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock, Pa.: Fr. Šeme in J. Pete< nel.
Tooele, Utah: Anton Pal«?. Winterquartera, Utah: L. Blasieh. Black Diamond, Wash.: G. J. P* renta.
Davis, W. Ya. In okolica: J. BroslcS, Thomas, W. Va. in okolica: Franli
{ Koeijan In A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pewilr. Milwaukee, Wis.: Jcalp Tratnik la Frank ileh. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin. West Allls, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wjro.: A. Justin, Val» Stallch In Valentin Marclna. Kemmerer. Wro.: Jos ifotoh.
SLOVBHSKO-AMEBIKANSKI
KOLEDA
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska.«— Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. <— Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. ^ Julija Romain. — Rmena pošast. •— Doživljaji ▼ zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. ■— Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. —♦ Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje.1—■ Mobilizacija v Venezueli. — Špecialiteto. Prvi polet iz Evrope v Ameriko. ■—• Čudne zgodbe. — Rdeči trak. »—. Pregled dogodkov svetovne vojne. —«Kitaj ski tipi.«—• Smešnice. —» Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. —i Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih.« Italijani so vjeli avstrijskega špijona. —.Avstrijski oklopni vlak v Galiciji —< Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—'Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti-— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbiena baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. 1— Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. ♦ Bovec s Prestrelj-nikom. <— Triglavsko pogorje, ~ :
SLO VENIC PUBLISHING CO.,
82 OOBTLAKDT STREET,	MEW YORK, N. Y
: „.v f;

Jfft t!



■

katojiiko
■
^ ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
bkorpwiruo Jm 21. iunuja^l902fv driavi PmuujItbbml.
GLATN1 DBADMUIt
PiMmObII: JOŽmr PBTTBRNKL, Box M, WWoeS. Pa.
L podpredsednik s KABOL ŽALAH, Bor 647. FoMt City. Pa. EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 839, Bock Bpringa. Wye. Tajnik: JOHN TULBAN. Box 707. JToreat City. Pa. tt tajnik: JOHN OSOLIN, Box 482. Poreet City. Pa. Blagajalk: MARTIN MTJHlC, Box 687, Forest City. Pa.
JOSIP ZALAB* 1004 North Chicago SU JeiM. Dl.
GLAfl KAROTA, 27. JASTJARJA, lgl^
TBHOTNI SDBATNIKl <a» ICABTUi ZYBGL MM ffclrag) BU JoUet. m.
NADZOBNI ODBORI
rtedeedalk: ION AO PODVASNIK. 4784 Hatfield Bt, L aadaornlk: JOHN TOBINC. Box 022, Foreet City. Pa. IL aadaornlk: FRANK FAVLOVČlC, Box 705. Oonemaogh, Pa. rpr medflorntt: AKDBJSJ SLAK. 7711 Iaalar At«.. Glerelaad. Okle«
POROTNI ODBOR t
_	MARTIN OBREZAN, Box 72. Bast Mineral;
L xpptnik: MARTIN 6TKFANČIČL Box 78, Franklin. O. yt*ktn\* mtwaict. KLOPČlC, K2t Davne Ara. B. F. D. Ju field. Detroit, Mleh
UTBATNI ODBOR t
PMteedalk: ANTON HOOBVAB. B. F. D. No 1. Bok lift. L «yravnik: ANTON DEMŠAR, Box 136, Broughton, Pa. O. epramik: PAVBL OBBBGAB. Bok 402. Witt. HL
Dopisi aaj ee poBUaJe L tajmikn Im TiBea. P. O. Bex m. *CLAI I110DL"
o.
Zadnji grof celjski.	
(Konec	
IV.	
Danes še grof celjski in — nikdar	
več!	
Trdnjava liclgrad	1 »tuji mi sku-
loviteui griču. Na s	jredi jc prava
trdnjav ska gradba.	ki jo naokoli
lori atirittto korak«	>v širok pro-
ator od druK»li deloi	l* mesta. Ko jo
j«- oblejcal Mohamet	1 II.. so poru-j
(iili marsikatero	ivbo, marsika-
teri /Id • k<> kYu l	»a do>|»«'la tja
kralj Ladislav in yrr	of Tlrik s kri-.
/arji, popravila je	bila že davno
.stranka lli»nyadij«\	a. kar je biloj
|Mi«kotiovatn-ga. To	je pa storila!
na svojo roko, ne d;	u bi bila vpra-.
šala kralja /a dovol	Ijellje.
Itilo tožnega,	de/.« vm ^a jm»-
|H»ldn** novembra m	eaeea. ko se je
na obrežjih Donavi	r pri Z.-murni
izkreala križarska	vojska ter s«'
napotila v trdnjav«	-Najprej j.*
prijala. Na tisoče misli mu je rojilo po glavi, potre bo vul je torej miru in počitka, da bi si jih nekoliko /bral. Naj preje je premeril /- dolgimi koraki visoko, obokano čumuato. not eni ie stopil k
in zdaj je obmolknil, a trajalo je precej dolgo, predno je Celjan razodel svoj sklep.
44Premislil sem se'\ rekel je konečno z mirno odločnostjo; ''Hunyadi in njegovi zli privr-ženei ne smejo reči, da je namestnik te dežele utekel v uri nevarnosti o temni noči in slabem vremenu; ostauem tukaj in naj se zgodi z menoj, kar hoče! Da bi me Huuvadi zavratno napadel, tega si niti ne mislim o njem, a v pravem dvoboju bo pa že videl, če je kos grofu celjskemu. — Srečno bodi. vrli Oger, tvoja volja velja v mojih očeh za dejanje. Hvala ti! Za zdaj ti naj velja kot plačilo ta mošnja zlata, pa v mirnejših časih bodera- se te še dobro spominjal!**
Pavel je še mislil govoriti, pa grof mu je branil in je porinil obotavljajočega se mladeniča lahko na hodnik, kjer je kmalu izginil v te moti.
Ulrik je vso noč prebedel. Sedeč v naslonjaču, zrl je nepremično predse, da ni niti zapazil, kako se je zajelo zunaj daniti. Šele glas zvona, ki je vabil v cerkev, vzdramil ga je iz njegovih sanj. Skočil je kvišku, oblekel naglo železno srajco, da bi ga varovala, ter je šel potem do kapelice, kjer jc bil kralj že navzoč.
Kavno ko je hotel Ulrik po dokončani slnžbi božji zapustiti kapelo, prinesel mu je Hunyadijev isel povabilo, da se naj udeleži po-! svetovanja, ki se ima vršiti ravno kar o deželnih zadevah. Grof je bil voljen. V družbi dveh pleme-nitnikov svojega spremstva vstopil je v dvorano, določeno za omenjeno posvetovanje.
Ladislav Hunvadi ga je že pričakoval. Pa mož, ki se je bil še včeraj delal prav prijaznega, se je pokazal danes v pravi luči; drhteč jeze je stopil pred Celjana
klic po cerkvi žalujočim na ušesa, potem je pa raztrgal ta mož v oklepu prapor celjski in v roki je zdrobil na drobne kosce ščit z grbom, ki je imel tri zlate zvezde na modrem polju._
DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Pittsburgh, Pa. Nick Skube 50 centov.
La Salle. 111. F. P. Komatar 20 centov.
Mullan. Idaho. Bartol Jerala
kor no ga ni
bivališča, gibali možje. Kmalu v č dvomil, da <ru o«"-i ne va-
ma se je privadilo oko veliki ririk je sicer ]K>skušal odgovar-in dozdevalo se mu je. ka- jati, va oni ga ni pustil do govo-bi se spodaj pred durmi. rav-<ra ter ^ iluje obiral, sramotil
in zbadal.
Grofu je bilo že preveč, premagovati se ni več mogel; ves besen je zgrabil meč ter mahnil z njim tako spretno po Huuvadiju. da je ta udarec le s težka prestregel in odbil; pa jeklo Celjanovo je presekalo /.lati prstan, ki ga je nosil Ilunvadi, in preklalo je roč njegovega orožja. Vse to se je zgo
rajo.
Ncvoljuo je začel z»>pet korakati po čumnati. Ostroge so kar žveiiketale po kamenitih tleh in itd sten je odmeval votel glas njegovih stopinj.
"IJojijo se", mrmral jt
sam za-
"ker sem prišel na njihove na- dilo hipoma. Nato so se takorekoč mene. da bi jim utegnil Še uteči. kar vsuli v dvorano prijatelji La-
nriče. da dislavovi. na čelu jim stric jim ne m popihal iz kamenite hael Szilagyi — iu mah na mah
• Zati
so pele sablje po zraku. Ulrik se je dolgo branil in ustavljal, ker
dilo krdelo konjenikov pod kim železnim omrežjem, ki je lilo v trdnjavo. Za njo sta šla dj Ladislav in nanovo iiueno-li ogrski namestnik, grol' l irik j*ki, s krasnim spremstvom in di je pomikala pisana niuo-i križarjev, ki so ličnih pokrajin. A jedva je
II
dlljt l 1 ,raeil v	: risovega hod ifd
iinyadt.	ki je h
tiri bi>	al v trdi
»zdravil	, zaropoii
i vratil	t H hilllilli
»to m —	in vhod j
razpostavili 11 bi
kletke. Hočejo me imeti ujetega dokler me ue obsodijo."'
K<» so Celjana mučile take mi-'je bil vzadi zavarovan od stene, sli. bližal se je nekdo durim s ti- pa tudi železna srajca mu je dobim korakom in je rahlo potrkal. bro služila. Konečno mu je pa Ulrik je prijel za meč. ki ga še zmanjkalo moči: smrtno zadet — vedno ni bil odpasal, in v istem zgrudil se je na tla, ko sta bila hipu je bil pred njim neki mož. | njegova spremljevalca obnemogla "Kdo si?" za grmel je Ulrik. |že popolnoma. Pa še zdaj niso "Za božjo voljo, grof!" šepe-?razkačeni mirovali, čeprav so vi-zbrali iz'tal je tujec, svareč ga, da naj bo f"1/ nasprotnika v kt '
tih. Kdini prijatelj sem vam, ki k,af0r bl blh	^ utegne
imate v posadki. Spomnite se < e,Ja" oživeti, kar pa so hoteli
v a
Ladislav tistega mladeniča, imenom Pavel. Preprečiti na vsak način — odse svojimi privr- ki ste „«u pred dvema letoma dali kah 11111 ** =lavo od
jaz sem tisti, in;truPla-
»javi, ulo j h ruš«
Kr
j in <>ljan sta se poun-ii-1 j i v t* spogledala, oba sta obledela.
"Kaj to pomeni, Ilunvadi?" je \praš;»l kralj. "Zakaj braniš križarjem vhodf"
"To zahtevajo deželne postave", je odgovoril Hunvadi na-krat ko.
"Deželni zakoni zahtevajo to.'" kralj Ladislav je odkimaval. ko je to govoril, kakor bi ue bil hotel verjeti.
"Tak«» je, kakor sem rekel. Po siari pravici ne sinejo tujci zahajati v nobeno trdnjavo ob meji."
Szilagyi, stric Ladislava Hunvadi ja. ki je stal blizu, je pritr-je\al z glavo in se veselil popar-jeuosti. ki se jc lotila kralja iu Celjanu, ko sta s ' morata ločiti od svoje armade. Bila »ta v zadregi; na sumu sta imela Ladislava Hunvadi ja. da ima s .svojim početjem hudobne namene; to se je pa tudi videlo že iz njegovega obnašanja. Notranji glas je rekel Celjanu, da ubu preti nevarnost, čutil je, da si* je \jel v past; kako mu je bilo žal. ki so ga vedno svarili!
Pri vsem tem pa nista hotela pokazati niti Ulrik, niti kralj, kako ju skrbi. Zahtevala sta samo, da bi ju poj»eljal v njihovo stanovanje, in Huuvadi ju je spremil v stari sivi grad. *
"Potrebujemo vaših nasvetov",
p riši epe zlato prostost, omrežje če hočete, plačam vam to dobroto! Tako jc torej premiuilo burno n iu ro- danes z enakim, istim plačilom, življenje moža redke nadarj^"" i,prt. ,Zaupajte mi — rešim vas! Pa »ti, katero je presegalo edino ca-' mudi se. gospod grof. da se nam stihlepje; dosegel je mož siccr posrr-ei!"	dobre uspehe, pa v celem svojem
Takoj po prvih besedah je spo-1življenju je preživel le redko ka-/.iial Ulrik svojega nekdanjega,lurico v mirni sreči. Na daleč ujetniku. Kavno v tej uri je ta se- okoh Je "agio raznesla vest o .tanek dobro del boječemu sreuMwrtnem koncu zadnjega in naj in hvaležnost mladega moža ga je!;»o*roenejsega grofa celjskega,
stisnil	malo je bilo tistih, ki so
' žalovali resnično nad to izgubo
čisto gaTtila. Grof mu je prijateljski roko in ga je molče vlekel v globočino druge sobe, zapah ni vši poprej težka vrata.
"Zdi se mi. da veš več, nego jaz", je pričel mirno Celjan; "Hunyadi me hoče ujeti iu zapreti. kakor se mi dozdeva, je-
"O. če bi le ne bilo ničesar hu-jega!" je odgovoril oni. '"Zna-biti m' ne bi bil odločil, preprečiti sinu velikega Hunvadija njegove namene. Ko seui pa zvedel, da vas hoče umoriti, nisem imel več miru. Pol dne in pol noči me je mučilo vprašanje, če to pristoja krščanskemu človeku, da bi zrl mirno tako hudodelstvo. Večkrat sem si mislil, da bi znabiti vaša smrt bila domovini v korist, in da vendar nisem revež zmožen, delati proti volji velika še v. Pa obnovila se je v meni radost istega trenutka. ko ste me dobrodušno pustili v domačijo; pred očmi sem imel živo podobo vaše blage soproge, i ki je bila pri vas moj ljubeznivi | zagovornik in zdaj — zdaj sem
je opomnil Huuvadi ualahko, je stal pred durmi, ki držijo v railične prostore, kateri so bili prirejeni za *rof». Ko je Ulrik le moifai, je bil tudi on tih ter se po
to
ko tukaj, da vas rešim. V dveh dneh sem vse pripravil, skrivne stopnice, ki držijo v podzemeljske prostore, so odprte; zaupajte mi in predno napoči jutro, boste še v varnem zaretju!"
je to govort
tudi v srcu. — Med temi je bil kralj Ladislav; kajti bil je vselej iz vsega srca naklonjen žrtvi krvavega čina. namreč Ulriku. Ko je zvedel o grozo vitosti, za rotil s» je. strašno in strogo postopati in kaznovati krivce; in tako je tudi bHo: čez nekaj mesecev je prelil svojo kri tudi Ladislav Hunvadi pod sekiro rabljevo!
Truplo Ulrikovo so prenesli v prav krasnem spremstvu v Celje, kjer ga je pričakovala Katarina, vdova brez otrok, z oprodami, vitezi in meščanstvom celjskim.
Na dan pogreba so prepeljali rakev iz grajske kapele v rnino-ritsko cerkev ter jo položili na visok oder. okoli katerega je migljalo vse polno lučie gorečih voščenih sveč. Pričela se je črna maša. maša zadušnica, katere so se udeležili vdova, vitezi, zbrani okoli prapora in oprode, pa tudi mnogo prebivalstva celjskega. Po dokončanem opravilu je pristopilo dvanajst črno oblečenih plemi-čev, ki so položili na mrtvaSki oder oklep, sulieo in meč, čelado in ščit umrlega grofa. A za njimi je priiel neki vitez, ves v železu, klwoe z močnim' glasom pO boxji lhiti: "Dane« in grof ee*j*i is —
je M* tal
Iščem JOŽEFA GLAVAM radi važnih zadev. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen iu tudi nagrado rad dam, ali naj se pa sam oglasi. — Tony Klitschek, Bessemer. Pa.	(2C-1—1-2)
Kje je moj sin FRANK PERNIJ? Meseca decembra lanskega leta je bil v East Helena, Mont., in sedaj ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — Frank Pernij, Box 4^2. Salida, Colo.	(27-28—1)
Kje je moj mož ANDREJ PONIKVAH? Preje je bival v Park City, Utah, in tja sem mu zdaj pisala, pa mi je bilo vrnjeno pismo. Jaz sem prišla iz stare domovine s sinom in bi želela izvedeti za njegov naslov. Prosim ga. da se mi javi. — Mrs. Marv Ponikvar. 815 N. Chicago St., Joliet, 111.	(27-29—1)
POPRAVEK.
V zadnjem dopisu iz Shebovga-na. Wis., je bilo pomotoma pisano. da se vrše seje društva "Ilirija" v dvorani med 3. in 10. ulico. Glasiti bi se moralo: Prihodnje seje društva "Ilirija" se vrše nad "o in 10 centov" prodajalno.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat MATIJA PERNAR. Doma je i/, vasi Dobrava, fara Škoe-jan na Dolenjskem. Pred 0 ret i je bival v Allegheny. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi naznani, ker poročati mu imam več važnih stvari iz starega kraja. — Alois Per-nar, 702 Holmes Ave.. Indianapolis, Ind.	(27-29—1)
Kje je naju prijatelj MIHAEL FRELIH? Doma je iz vasi Dav-če na Kranjskem. Pred enim letom je bival nekje v Sheboygan, Wis. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga nama naznani, ali naj se sam javi na naslov: Peter Peternel in Mat. Gartnar, Box 920, Ely, Minn.
(25-27—1)
KDINI SLOVENSKI SALOOE T Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pel bloka od Uiiion postaj« na desii strani W. Michigan St. Kot. 413. Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABON.
Slovensko - Amerikanskl
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
Želim izvedeti za naslov svojih dveh prijateljev JANEZA STOPA R in MARTINA VERTAČ-NIK. Prvi je doma iz vasi Ni-ska v Savinski dolini, drugi pa iz Šmarne pod Goro. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sama oglasita. — Frank Repensek. Box ~>8. Somerset. Colo.	<27-29—1 >
OPOMIN.
Podpisani opozarjam vse one. ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg. ker je to njih dolžnost. Kdor izmed dolžnikov se ne oglasi. boni prisiljen z njim postopati na drug način.
Anton Hribar, 77:{ Ketchem Street.
Indianapolis. Ind.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA KALUŽE. Pred petimi meseci sva bila skupaj č Riehwoodu. W. Va., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Znidaršič, 994 E. frl. St., Cleveland. Ohio._
Iščem svojega očeta ANTONA BEČAJ. Doma je iz MIlave nad Cerknico. Pred enim letom je bil v Clevclandu. O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— Frank Bečaj, Box 242, St. Marys, Pa.	(27-2iš—1)
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York TJ zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Elans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, HI.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HL
Bok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm,
"Minn
Frank Gabrenja, Johnstown, Penna.
Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
Mat. Kamp, La Salle, ID. Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis. Wis.
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. na je moja soproga
URŠULA TOMAŽIN dne 17. januarja po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se je vršil dne 20. januarja na katoliškem pokopališču. Ranjka je bila doma z Iga pri Ljubljani. Tukaj zapušča soproga in 6 nedoraslih otročičev, enega brata in sestro, v stari domovini pa eno sestro.
Tem potom se naj iskrene jše zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem za obilen obisk in krasne vence, ki so jih položili na krsto ranjki v slovo, družinam Fr. Tomažin, J. Bajee. Fr. Justin in J. Piškur, dr. sv. Alojzija J. S. K.| J., dr. Marije Pomagaj J. S. K. J.,} dr. sv. Cirila in Metoda K. S. K.[ J., dr. Planinski Raj S. D. P. Z. in' tovar. na Bessemer dept.
Konečno se vsem skupaj še enkrat najiskrenejše zahvaljujem, ki so kaj pripomogli, darovali in se udeležili pogreba.
Žalujoči ostali: Aadroj Tcmaan, soprog. Frane, Aadrsj, Rmdotf, Ivan, zija in Ana, otroci, triu*	brat.
■ p.jsš . .S	.	SB
Tioram, Ohio.
-3.' rrr -. ri

Dr. Richterjev
PA1N-EXPELLER
za mutiČM holeči-■c, (kmldt in ittft-ČMit *l«p«T in Blue
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje. ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. R1CHTER &C0.
74-80 WaaUagtaa St. H*« T-rk. W- T.
Čudovita zdravljenja.
Če trpite na bolssnih na pljučih, v želodcu, jetrih, obistih, na katarja, revmatizmu sli živcih, — ne odlašajte niti en dan, temveS se Informirajte glede nafiega zdravljenja potom elektrike in aerumov kot ie jih rabi v največjih evropskih sanatorijih, ki se pomagali stotinam vaših rojakov, ki ao bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L E. SffiCQjSTEIN,
1
mm
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel. 410 E. Sr.. New York. Podpredsednik: tenue Z;ije. 14!>7 1 »e Kall» Ave.. Br<K»klyn. N. V. Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Anth on Ave., Ridgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maeek, 2801 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y.
Zapisuikar: Ivan Uerjovieli. 442 I nimi St.. Brooklyn. X. Y.
Nadzorni odbor : Josip Pogachnlk, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y.
Viktor Yolk, CS Muujer St., Brooklyn, X. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St., New York, N. I.
Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Torku, N. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer.
Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja FRANKA in IX) U ISA RAHNE. podomače Miščuva iz Zaloga pri Ljubljani. Frank j«-* bil v Clevclandu, Ohio, Louis pa nekje v Minnesoti. Če kdo izmed rojakov ve za nju naslov. naj ga mi naznani, ali naj se pa sama javita, ker poročati njima imam nekaj važnega iz stare domovine. — Ms t h. Šetinc, 3r>6 Florida St.. Milwaukee, AV is.	(26-28—1)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdeluje* U popravljam po najnižjih zenab, a dalo trpežno ln zanesljivo. V popravi zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem šs nad 18 let tukaj v tem posla la sedal v svojem lastnem domu. V popravelj vzamem kranjske kakor vse drug« s harmonike ter računam po dela ka-j LcrSno kdo aahteva brva aadaljaia ' vprašanj.
JOHN WEN ! 1917 Kart SSnd Bt- CicvsiaaC 9hls.
PHOft£ 246
Zastopnik GLAS NARODA"
62 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, 1L.E..
PRODAJA fina vina, fsrrstn« smotks , patentiram; zdravila.
PRODAJA Toina Uitka viab prakomer-& >kih Črt.
POŠILJA denar t atari kraj sanesljfva in pošteno.
UPRAVLJA vsa ▼ Botarakf posel «pa3i joča dela.
'KRACKERJEV BRINJEVEl
1
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Oeaa as "BKINJSVEO" je: « iteklenle 9 Iti
12 stekleni« 1».Q« ▼ ZALOGI IMAMO tudi šlstl domači TROPINJEVEO la 3LIVOY-KA kubana v naš! lastni dlstilerljL
Nase eene so sledeče: Troplnjevec per gaL f2.25, $2.50. »2.75 m $3.00
Slovovits per pal.................|2.75—$3.00
Tropinjcvec zaboj .................... < 9.00
SUvovltz zaboj ..................... »13.00
"ar* Bye Whiskey 0 let star, zaboj .. - »11.06
Budeča Ohio vina per gaL .... iSc., SO«., •»«.
Catawba In Delaware per gal.......75c.—80s.
Za 5 ln 10 gaL posodo računamo »1.00. aa 28 gal. »2.00, za večja naročila je rod zaseoe). Naročila naj se priloži denar aH Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače j«mlln»a.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
GLAS NARODA, 27, JANUARJA, 1916.
"
J

EMILE QABORIAU:
TATVINA
v..

l>

27	(Nadaljevanje .
Od v»ch strani mu je pretila nevarnost: od Fauvella, (iastona. o« I Valentin«' in o<l Itaoula. — Drugega mu ni preostajalo, kakor preprečiti bratu putovanje v Pariz. Glava gra je bolela, tako silno «ra je tiščalo v pr^ih. da s«* je slednjič skušal otrest teh žalostnih misli.
—	Mogoče nam bo pomagal slučaj —je rekel slednjič in legel k počitku.
Naslednji »lan run je povedal Gaston, da je kupil v bližini bakre-uorov, ki bi. če bosta znala dobro trgovati — donašal jako lepe do-bičke.	. '
—	Najprej moram M-vnla iti v Pariz. — Valentino moram še enkrat videti.
Louis m' ji- j»ri b«->edi Valentina vedno stresel. — Pismo, ki *ra je pisal brat prijatelju, je na pošti prestregel in uničil. — Za nekaj časa se niti torej se ni bilo treba ničesar bati.
Ko sta se nekega večera, kakih »ieset dni po njegovem odhodu iz l*;iri/.a. izprehajali po okolit-i. je prišel mimo mlail rokodelec.
Loui> au j>- itataiieiiej«- pogle«lal. in videl. «l;i rokodelec ai mkdo drugi kakor Kaoul.
Smrtno je prebledel iu prijel brata za ramo.
Kaj ti je. za božjo voljo T
O nič. / nogo >em se zadel v kamen. — Saj pravim, te eeste. — No. elov«-k j«- pa tudi neroden. — Na lepem bi se >koraj ubil.
Gastin mu j«' pripovedoval o vsakovrstnih stvareh. Louis je pa stopal molče poleg njejia in premišljeval.
ltog ve. kaj ga j«* prineslo sem? — Ali se je zgodila kaka nevarnost? — Brez vzroka gotovo ni prišel.
Zvečer je izgiuii za trenutek iz hiš«*, iti >e kmalo sestal z liaou-lttio. —
Kaoul! - Kaj se j«- zgodilo? — je zašepetai. ko sta stopila v grmovje poleg eeste.
--- Nič ni. — Kaj bi bilo.'
S kako pravico -i odšel i/ Pariza — Ali ne veš. tla s tem lahko podereš vse najine načrte. Moj Boj;, tla š»* sedaj, ko je treba največje opreznosti, nimaš pameti.
To je popolnoma moja stvar — je odvrnil mladenič mirno.
Oumeran ^a j«' tako stisnil /a roko. da bi bil kmalo zakričal.
—	Kaj se to pravi? — Kaj blebečeš?
Le malo finejše, če smem prositi. — Nikar me vendar tako ne
stiskaj.
P«) teh besedah j«' potemni mladenič iz žepa revolver in mu ga po-molil pred nos.
<'I a mera n «ra je izpustil in ga mirno vprašal:
-	Kaj {»a hočeš pravzaprav?
/Cačela sta korakati po zapuščeni stezi in Kaoul je pripovedoval:
Mislim, da sva tukaj na varnem, lepi striček. — Tvoja pisma sem zelo natančno prebiral, pa jih skoraj nisem razumel. — Zdi se mi. da nama preti zelo velika nevarnost.
—	Zakaj mi ničesar ne zaupaš?
i*«' bi mi ti vse zaupal, bi tudi jaz marsikaj tebi. — Tako pa r. i sem neumen. — Dolgo časa si me vodil za nos. zdaj me ne boš več. Prepričan sem. da l«i me pri prvi ugodni priliki nesramno izdal. — No. sedaj veš. kaj mislim o tebi. preljubi strie. — Vse mi povej ali nič. —
Louis je izprevidel, »la ne more ničesar opraviti, če ne pove vsega -vojeuiu sokrivcu. — Natančno mu j«- opisal sestanek s svojim bratom, pravil mu j<-. kako je bojrat in druge stvari, ki bi ga utegnile zanimati.
Moj Bog. slabo je za naju! — je vzkliknil Kaoul. ko je nehal tovariš pripovedovati.
Nikar se vendar ne boj! Zanesi se name in s«- vrni mirno V Pa-t i/.. Dokler sem jaz pri Gastouu. se ti ni treba ničesar bati.
To je že vse re> in lepo. toda pomisli, strie: veliko sovražnico si si nakopal na vrat.
Misliš Magdo! Kaj bo to! — Se bo že pomirila, ko bo moja
zrna. —
Zdi >«• mi. du nisi dobro informiran. — Izjavila je. da sc bo žrtvovala za svojo tet««, pa to še ni vse. — Pomisliti moraš, da ljubi.... Najboljše j«', če pozabiš nanjo.
Nikdar! - je vzkliknil Louis. — Nikdar! — Nikdar! — Sprva sem jo hotel vzeti zaradi »lote. sedaj sem s«- pa tako zaljubil vanjo. <la mora biti moja. tudi če nima ficka denarja.
Kaoul a je ta izjava zelo potrla.
te jo res ljubiš, sva izgubi jena. — Prišel bo «lau. ko se ji boš udal na milost in nemilost. — Ona je kakor Dalila. — Ona je najina sovražnica. — I ničila naju bo.
Kaj je pa tako sovražiš f — Ali m pa. o ti uiolj ljubi lepi deček, tudi ti zaljubljen \ njo?
Ne — je siknil — meni ni nič za ženske, meni je samo za denar. —
Kakorhitro postane Magda uioja žena, boš imel denarja, kolikor ga boš hotel imeti.
Zmenila sta se. «la se bosta naslednji večer sestala ravno na istem mestu iu ob istem času.
Louis ni mogel celo noč zaspati. — Neprestano je premišljeval, /akaj je odšel mladenič iz Pariza, pa ni mogel priti do nobenega pravega zaključka.
Ko se je naslednji večer sestal z Kaouiom. ga je vprašal:
—	No?
—	Kaj me tako gledaš.' — Kaj si pogrutal?
-	Preostaja ta nama dve poti. Prva je: ali pustiva vse skupaj vnemar, druga je pa. «la se vrneš ti v Pariz z lepo svotieo denarja.
-	Kdo za božjo voljo mi ga bo dal? — Koliko?
No. približno kakih stopetdesettisoč frankov.
Mladenič s«' je zaničljivo nasmehnil.
Moj ljubi striček se rad šali. — Ali res misliš, da sem res tako neumen? — Kaj mi ponujaš to bagatelo. ko vendar vem, da boš ti dobil več kot en uiiljou.
—	Ali noriš?
—	Ali nisi od vsake s vote, ki mi jo je izročila gospa Fauvellova \zei precejšnjih procentov. — Jaz sem dobil komaj deseti del.
—	Nisem zapravil denarja, prihranil sem ga. ker sem mislil, da bodo prišli še hudi časi.
—	Se presneto hudi časi bodo prišli, ne boj se! t— Boš videl, še oba bodo zaprli.
—	Deček, deček, kaj ti vse ne pade v glavo!
-Te hočeš, ti lahko takoj dokažem, da si me prevaral.
—	Na kak način?
Ali mi nisi povedal. da ima tvoj brat malo premoženje, in da ni bogatin? — Sedaj sem se jaz sam prepričal, da premore milijone.
Clamren ni vedel, kaj bi mu odgovoril.
Toda z^raditega se še ne jezim toliko. — Uankirjeva žena je J.za naju kokoš, ki je nesla zlata jajea. — Sedaj so ti viri vsahnili. Sekaj »i jo tako muyil in trpinčil?
- Potem si si vbil v glavo, da se mdraš poročiti z Magdo Ua bo na policijo in naju bo naznanila. _ ^
—	Bodočnost bo vse pokazala. — Pretlno si začel igrati to nevarno igro, bi bil moral vedeti vse okolščine. tako si pa šel kar tako na slepo srečo. — Rekel si mi. da je moj oče umrl, pa še živi. — Rekel si mi. da mi boš dal miljon, sedaj me pa hočeš zadovoljiti s par franki.
—	Molči že enkrat. — Če sem bil tako pre«lrzen. da sem začel to igro, bom tudi toliko pameten, da j«) bom srečno izvedel.
—	Zelo sem radoveden, kako bo šlo. — Gaston bo šel v Pariz, spoznal bo svojo prejšnjo ljubico. .. . Potem bo videl!.
—	Saj res. če jo obišče.
Po teh besedah sta za nekaj časa oba umolknila. — Razumela sta se popolnoma, kljub temu, da nista izpregovorila nobene besede. Po dolgem odmoru je rekel Louis:
—	No. ali hočeš stopetdesettisoč frankov ali ne? — Premisli še enkrat, dobro premisli.
—	Sem že premislil in sem prišel «io zaključka, da me hočeš na vsak način ogoljufati. — Če ne bo drugače, bom začel delati na svojo roko. —
—	Magari. — Poslušaj: ali me boš še nekaj časa ubogal' Popolnoma ubogal, da veš.
—	Le povej, kaj misliš.
—	Vrni se v Pariz k gospe bankirjevi in postani zopet njen dober sin. — Povej ji. da si se popolnoma poboljšal, mene pa očrni, koliko moreš. —
(Nadaljuje ae).
dobita "GLAS MAEODA" aknai Mcft hiibi lamo, farsami! nadalj la pa-atavnlfc praznikov. "GLAS HAEODA" tikaj* dnevno srn iaatlk atranak. taka. 4* dobita tadanako M atrma! Mb, v 116 strani, aH 624 strani v itiefk "GLAS HAKODA" doaafta dnevno porotti ■ bojttit Ki rama iM-ka. Sedaj ga alakaral daa raipoMljasa številka jarao govori, ia ja Bat aalo raattrjaa. Ja organizirano in apada w strokovna valja.
KAZHAMILO.
Cenjenim naročnikom y Fun-ajlvaniji sporočamo, da jik bo v kratkem o bi tkal nai potovala! aa-rtopnik
16001 — Ta 'ss aaobja Sata Ja organizirano in
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
I«XI
* • DELO OKUSNO, « *
IZVRŠUJE PREVODE T DRUGE JEZIKE,
m 9. m m
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
■ « n n
POSEBNOST Ml DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE —
CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA FOtUICB MA«
SLOVENIG PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.

Kaj anvfja vteatsUU
"Doli z oroqemf
Ltr HMakvH Taisto) Ja ptali
§tm prefecal la v ajaj našel veliko koriataep. Ta raUva aa Aoveka la obaesa aebroj lepih bUU._ Bednekedft: Odkar Je tnarla ■veta tako davne plaataljloa kot je Snttnarjava. Pni dr. A. Dedci: "Doli e oroSjen Je pravo osledale n«un-ae Seea. Ke Sovak pretite te knjigo. mom aehota ooaalaUd. aa Si klUtaJe fiovaltvu bolj* SasL Kratkooalo: etlo dobra knjige
Dr. Lad. Irtdiidl: To kajlao bi Slovak aaJrajie naUnMfc T ana tree bm Je pretreelo, ko m Jo prebraL
Atejesekl pleetelj Petv Iiiiffw pHe: Sedel mm t ill— prt nrtotfaeh la bm bral kajlao e iuIotoo "DeU e eceB* T Prebiral an Je dra dneva neprenebaaa ln aedaj lakke da eta ta dre dneva m>kaj poBubnage v nojca SlvlJenJa. b Je p»>bgBl. Mn BBSelei. da bi ee praetavllo knjlae v ve« da M Je taenia vaBka knjlaanw. da bo Je tndl v BMnJkntl Mn evetn bo draSbe. ki iwMaJo Bveto M ai na aeale nBtanerUi iie^i, fel M
CI Meaanaa Defer f n Ve Je najbeljla Snjlaa. kar se JIK w*>
■Btt Undje. ki bb borijo ea svetovni nrir___
1MB Lani (na Bbodn. katerega je IbmI leta lsao v B*rttnn)S ■S asB slavil knjigi, mmo lflMooval Jo bom. Ynkaara Jo bom po-endB. Daj bi tndl to knjiga naDa troje apeetolje. ki bi Dl taja Irihnmt In nem vaa naroda...
m v pnalanBH Aornld: 8ej je btla pred kratkim v poeebnl
na pretresljiv naBn vojna. Knjiga ni naplaal noben veje> drlavnik. pai pa prtproata hnta Helta Nt BnttnarJ	f Vaa. posvetite par nr toana dela. Mhttn
aa vojno, Os bo prebral la hHta
Slovenic Publishing Co.,
H Oortlnndfe mkr—% Slow York City, N. Y,
»MWaOTWWgW«'!
Veliki vojni atlas
vojskujočih se empskQi drža? in pa koloni) sirih posestev vseh yelesil.
Mr. ZVOMKO JAKSHX,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in infor-
"The Bureau of Induatrlen and Immigration" aa državo New York varajo in pomaga priaeljen-eem, ki ao bili oaleparjeni, oropani ali a katerimi ae je alabo ravnali.
Brerplačno ss daje naavete priseljencem, kateri ao bili oaleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev s semljiači, prodajalcev parobrodnih listkov, apremljeval-Qev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Dajo ae informacije v natarali-tacijskih zadevah: kako: poatati državljan, kjer se oglasiti aa državljanske listine.
Sorodniki naj bi ae sestali a priseljenci na Ellis Islanda ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
CState Department of Labor)'
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v meatu New Yorku: W East 29th St., odprt vaaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne In v sredo rvečer od 8. do 10. ure.
IlaJMJ ,.
lila n ieo-.ka In moSk* tace. kakor tudi n moška brk« ia brado.
Ako m rabi to
I
Obsega 11 raznih zemljevidov na lOtih straneh ln vsaka stran je 10% pri 13% palea velika
Cena samo 25 centov
vojni atlas
dsvet raznih xemUsrido -na t straneh, vaaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Val cemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vaa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povaod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poaamezne drŽave.
Pošljite 25c. ali pa ISc. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjent atlas. Pri večjem odjemu damo popust
Slovenic Publishing Company,
^^Cortlandt Street.	New York, N*
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR *
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
•2 CORTLANDT STREET, NEW YORE, N. T,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnja in daje potrebne naavete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite aa aanimo aa ajeca, kjer bosta toSno la aotUdae peatraseat,
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost ]e pri 28 palcih. Cena 15 centov. fflP—'
ttajo ▼ 6 tednih kraanf. coatl In dolgi luAh ^kmkor
kntBM brk« la
brada in nabo-4o odpadali la aa oafvaU. Bim—tt«—. koatlbol aB traaaja v ra-kah. aocab ia krita ▼ S dnah _ raaa. opeklina, bol«, tara. kraste la crista, potna no««, kurja ofci. bndoffaa. oaabtina ▼ par dnah popolnoma odstranim. Kdor bi noja zdravila bra
Bspaba rabil, ma jamSlu sa SS.00. -----
eaalk ia knjlilc* poŠli«n sastoaj.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE IAVJI
JAKOB W&HClC.
Zadej je natančen popis koliko obdega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tndl
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri naa je dobiti tndi velite zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vB&k stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

m m
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do -dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poftiljatve tudi oedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pofiiljatve t sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej »i nobenega dvoma ca pofiiljanje denarjev sorodnikom ia	v staro domovino,1
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
i-b*VMW.S'; ^^	-1 st	^ ^^
»