PRAZGODOVINSKI IZOLACUONISTI Xew York. — Prazgodovinski Američani, ki so živeli v Zapadnl Xovi Mehiki kakih tisoč let pred Kristusom, so bili pod h ranjeni, ker niso imeli zadosti ra-znolične hrane, ki je potrebna za vzdrževanje zdravja in moči. Mentalno so bili izola-cijonisti. Vse to 5fo dognali današnji tozadevni učenjaki in raziskovalci na podlagi dokazov, ki jih je mogoče dob'wti zz ostankov, kateri so bili izkopani pod vodstvom dr. Paul S. Martinij«, glavnega kuratorja antropologije v čikaškem Field muzeju naravne s^odovine. Raziskovalna arheološka ek-spedicija- katero je vodil dr. Martin, je b^la na delu več let ter je prmesla nazaj iz jugoza-pada veliko zibirko predmetov, ki so velike vrednosti za arheologe in druge učenjake. Kraj Sušite, kjer so razvaline prastar'h bivališč človeka : m kjer je ekspediciji na mestu študirala zgodovino indijskega plemena Mogolones, ki je tam nekoč živelo, leži v Apaclie National Forest?. Raziskovalci so našli med iz-. kopninami različne hišne pred-; mote ter tudi ostanke hiš v ka-. terili je izumrlo pleme živelo. > Po najdbah je IbUo mogoče skle--. pa/ti s skoro natančno gotovo-. stjo, da je to pleme živelo bolj . parno zase in ker ni imelo stikov z drugimi plemeni, je trpe-I lo oč tno pomanjkanje razne 'potrebne hrane in druge stva-' ri. Mehiški poslanik ▼ Moskvi Moskva. — Luis Qudntanilla, i mehiški poslanik v Rusiji, je i včeraj predal svoje papirje so-t vjetskemu predsedniku Mihae-- lu Kalininu v Kremlinu 4-Akotq 40-minirtnega obiska. ta je izgubil skoro polovico m-fanterije. Mogoče je dobil kaj o-jačenja, toda zavezniški bombniki so tmičili mnogo transportov. Ako ni dobil dovolj pomoči, ! tedaj zavezniških napadov ne bo ! mogel dolgo zdržati. ---< i . i ŽENI STA ZAMENJALA Indianapolis. —Tukaj je pri> šel pred kratkim pred sodišče nenavaden slučaj dveh zakonskih parov med katerima je obstajala pogodba, po kateri sta zakonska, možaka zamenjala svoji ženi, da bi tako prišla tudi zakonca brez otrok do družine. Kakor so vsi prizadeti na sodniji izpovedali, se je vse za-vršilo v popolnem sporazumu od strani vseh strank in zakonca brez otrok sta tudi doibila dva otroka, medtem, ko sta druga dva že tako imela tri o-troke, preden s« je završila zamenjava žen, ki je imela trajati tako dohgo, da dobi par brez otrok dva potomca. Ko pa a ta (bila dva potomca na svetu, ni hotela mati, ki je imela s svojim pravim možem že tri otroke, za. katere je med n jenim (bivanjem, v drugem domu skrbela žena, ki je bila (brez | otrok, pustiti svojih dveh o-trok po dogovoru možu ženske brez otrok. Xe samo to, zahtevala-je od njega, da otroke podpira in je radi tega šla na so-dnijo. Sodnik je celo zamotano zade-l vo sicer poslušal, a končno je tožbo zavrgel in zdaj 'bodo morali prizadeti za»konci sami raz-vozljati svojo zmešano štreno. Ženska, ki je rodila za obe dvojici pet otrok trdi, da ima orna po vseh božjih in človeških pravicah pravico do vseh pert otrok, četudi sta dva od drugega očeta. Ameriške P-T torpedne ladje skupno z aeroplani stražijo obrežje ob Panamskem kanalu proti sovražnim podmornicam. P-T LADJE NA STRAŽI Vrhovno sodišče odgodilo usmrtitev Stephana Washington, 14. aprila. — 'Maks Stephan, ki je bil v De-troiftu cfbsojen v smrt na veša-Kh zaradi veleizdaje, bi bil moral biti dbešen 27. aprila, toda j vrhovno zvezno sodišče je ugodilo njegovi peticiji, da se u-' smrtitev od godi. ' Usmrtitev "bo odgodena do nedoločenega časa oziroma dokler ne pričeli na nje streljati, slednjič pa so jib z bajonetu im napadom pognali nazaj. Britske podmornice potopile in poškodovale petnajst osiščnih ladij London, 12. aprila. __ Petnajst nadaljnih osiščnih ladij je bilo poškodovanih in potopljenih na Sredozemskem mor-1 ju po Ibrjtskih podmornicah.' Podmornico so zasekale v! konvoj, ki jo vozil izaloge Nem- i ceni in Italijanom, ki se ibore za svoja življenja v Tuniziji. Pri tem so britske podmornice po- 1 lople osem ladij: dve tovorni ladji, en sretinje velik tanker, ter pet manjših tovornih ladij. Od sedmih drugih ladij, ki so bile poškodovane in zadete po podmornicah, sta bili dve večji ladji za prevoz zalog potopljeni, velik tanker pa j^ poškodovan nasedel na pesek. Britske podmorn:ee so tudi bombardirale polotok Athos. Sviloprejke bodo redili Horristown, X. -J. — S senčnatimi dreveni obdana fa-rm-Kka hi«a. v icn> fcraju je bila izbrana za poiskusno rejo s\*ilo-prejk. Poiskuse. ki so v teku po več krajih Združenih držav, vodi upokojeni bivši eksporter, C. E. H. Gil, ki pravi, da bodo uspehi reje sviiloprejk v iZdr. državah precej presenetili Japonce po tej vojni. Na poiskusni farmi Mr. Gila raste kakih šest tisoč murovih dreves, katerih listi so potrebni za hrano sviloprejk*. Njegovi dosedanji poiskusi z 4 tisoč svi-jloprejkami kitajskih in perzijskih vrsst so se prvovrstno ob-' nesli. Svila, ki so jo proilucira-' le te sviloprejke, je bila kvalitetno iste 'kakovosti, kakor japonska svila, ki so jo Japonci pred vojno izvažali v Ameriko. Kultii vira nje ali gojenje svilo prejk bi se moglo po mnenju SENAT ZDRUŽ. DRŽAV NAJ BI IMEL VEČJI VPLIV V OBLIKOVANJU POVOJNIH NAČRTOV New York. — Senator Harold H. Burton, (rep. Ohio) je govoril pred "Ohio Society of New York" v hotelu Pennsylvania in je rekel med drugim I tudi to, da bi moral imeti senat i Združenih držav več besede in j vpliva pri oblikovanju povojnih načrtov, ker končno je se-jnat takorekoč edina vladna a-,ereiX'ija, 'ki j<- nepretrgoma na svojem mestu, dočim je lahko (celo predsednik poražen pri ,volitvaJi. radi česar ni mogoče z gotovostjo računati na morebitne predsednike načrte, katerih ne bi fbil 'zaeno voljan sprejeti in odobriti tudi senat. Senator je izjavil, da je opaziti uekaj napredka v tem oziru in odobraval je tudi dejstvo, da sta predi-et}1*^ Roosevelt in I Larry Hopkins povabila člane senatnega odbora ;za vnanje odnosa je, da se udeleže bližajoče se konference Zdi-užonih narodov, katera se bo vršila v Hot Springs, Virginia. Senator Burton je priporo- črtom in problemom čim širje in nepristransko zanimanje in podpora od strani širokih ljudskih mas. K temu je pripomnil, da nima nobena od glavnih strank v senatu potrebne dve-t ret j inske, večine, ki je potrelbna za odobritev mirovne pogodbe ali dogovora. !\fr. Gila razširiti po vsej Ameriki ako bi se kaka dva milijona farmarjev potrudilo, da bi zasadili nekaj murv in si nabavni potrebno število sviloprejk. Svila, ki jo potrebujemo, bi bila potem vsa pridelana doma in bi bili v tem oziru popolnoma neodvisni od zunanjega uvoza svile. i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki — Cta» Matter 8e»»«»tstfc IMt »i tl» P—t Oftle* t Srm Ytrl N. I. u4cr Act «1 Cmctm «1 Mink tri U7I. IMA SEKAJ TEČ KOT ^ na dan dobivat«... /JC 'GLAS HAS ODA'' | Ar po po6ti naravnost na dom fi^Jl OwwH —h*. atJelJ im praraHif ČITAJTB, KAH VA8 ZANIMA »C mhMmmm _ I ClTATEl \ 8, pogleJU U i ftta vlUce p< ^ \ sa dan, ko Vaia narod. ^ %- V teh časih j I I splošnega pv ^ potrebuje list Vaše . \ \ Skušajte I imeti naročnic % plačano. I No. 72. — Š>tev. 72. (Telephone: CHelsea 3-1242) - NEW YORK, THURSDAY, APRIL 15, 1943. — ČETRTEK, 15. APRILA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL MacARTHUR SVARI pred napadom Zračna ofenziva v Tuniziji Zavezniški aeroplani nadaljujejo svojo ofenzivo v Tuniziji in so uničili na dveh letališčih na Siciliji 73 aeroplanov in šest v zraku, zavezniki pa so izgubili samo tri. Xemjci so ibili razljuteni in so sklenili, da se bodo maščevali. Poročilo pravi, da so najprej prijeli upravitelja kolektivne farme, po imenu Ivan Gervy, ki je foil 55 let star in so ga abesi-' li na vaškem trgu. ; Dan zaitem so naciji obesili nadaljnih pet članov kolektivne farme, med njimi tudi ženo u-pravite4ja in Aleksandra Smi-tha, ki je vodil uradniške posle na farmi. Zatem so naciji pričeli uniče-j vati trudapolno delo več let. Ko so končali, soibile na kraju, kjer I je bila prej prijazna koleiktivna nase'tb'Tia, samo se razvaline in pogorišča. Sedaj so se preostali člani ko_ lektive, ki so abežali pred naciji, vrnil i "ris oprajtošeno farfflo in" delo dbaiovitve vodi Olivija Ger-j vy. sestra, po naciji umorjen-ega i upravitelja. Iz -Vnieriike došU farmarji, ki so svoj čas delali nia znaniii Alilkland farmah v Wasliing-tonu, so v letu 1033 začeli o(b-delovati kolektivno farmo, kateri so dali nazivJ'Sejalec". Ta farma je bila tak vzorno oibde-' lovana, da je v rft?nici veljala za model farmo, na kateri so Američani pridelali 6 tisoč ton žita letno, ko so enkrat dodobra kultivirali zemljo in tlognali katere vrste žita najbolj uspevajo v njihovem okrožju. Poleg žita so pridelovali tudi sadje in dru- j ge prldeike. V teku šestih let so' zasadili sadovnjak, ki je obsegal 400 tisoč akrov zemlje. Tik pred vojno, je ta farma dobila zlato medaljo na Vse-sovjetski poljedelski razstavi. Ko so naciji zavzeli to okro-rje. po pfičSfcoTItff; Ga boela do sovražnih utrjenih postojank p° gorovju med Enfidaville blizu obrežja in visokimi Dorsal gorami. Francoske čete, ki se !x>re zapadno od osme armade, so mipredovale skozi težavite pogorske pokrajine. Angleška pn-a armada je zavzela nove griče v Medjez el B-(b Munohar predWu ter s tem proeej napredovala napoti proti Bizerti in Tunizu. Ameriške leteče trdnjave so zopet razbile nekaj zračnih trans portov. Navzlic močnim sovražnim zračnim napadom so leteče trdnjave napadle dve letališči pri Milo in Castelvetfano na Siciliji. Ko so leteče trdnjave letele nad letaJiščem Cas^elvftmno, je bilo na letal'šču 112 velikih' osiških t ran sprotnih aeropia-anov. Ko se je dim borrtb razkadil, j? bilo uničenih 51 aeropla-novy-*ned njimi tudi šest velikih šestmotornih aeroplanov, 23 trimo t orni h Savok aeroplanov, 15 <3vdttwtora& ' ikmŠMŠm B p^ drugih. Xa letalSščn v Milo. 106 milj dalje v notranjosti Sicilije, so le-teče»trdnjave našle 106 aeroplanov. Od teh jih je bilo 22 uničenih in zadetih je bilo več Pkla-di<šč ihenc;na. Serceant "William SJboski, doma na 20-59 35th St., Astoria, L. I., je izstrelil en Messerschmidt aeroplan izmed štirih, ki so ffa napadli. Xa severu v Tuniziji prodira ansrleaka prva armed a po cest i med Bejo in Sidi Nsir. Kot izgleda, se je Bommel odločil, da se trdno postavi v bran na 120 milj dolg^ črti ob visokem posrorju. Kako dokro se ibo mogel Rommel držati ab tej črti. je veliko ugnmika, kajti, odkar je bil«, prebita Mareth or- General Douglas MacArthur je sporočil v Washington, da se Japonci priprav ljajo na nov napad z otokov severno od Avstralije, kjer so zbrali okoli 200 tisoč vojakov, da prično veliko borbo, s katero nameravajo doseči popolno obvladanje pomorskih prog na zapadnem PacCfiku in vsa pomorska pota v Avstralijo. ' ~ ~ MA»QOA" M THURSDAY, APRIL 15,1943 " ^""" ^ " fjiAN*tiJEW L vm RAZGLEDNIH Piše Ann* P. Krasna DVESTOLETNICA VELIKEGA MOŽA L greške zaeno z neiabrisljivimi deli za, /pravice ljudstva, more biti prikazan kot prijatelj in zagovornik človeka iz ljudstva tudi v maj o besedah. V svojih najlepših m zrelih moških letih 8e je Jefferson boril proti razpira tedanjim nazaduj akom in ookl jam, ppsv ka-ikor se morajo danes boriti vsi, ki hočejo ohraniti ljudMvu njegove pravice in svojo borbo je vodil tako dobro,, da je izvedel mnogo radikalnih reform, na podlagi katerih se je potem A-memerikfl peavijada v deželo, kakršno poznamo danes. Kakšno je (bilo njegovo geslo v življenju nam pričajo njegove besede, ki jih je izgovoril deset dni pred smrtjo, 24. j-n- Ini ja. 1826, in katere se glase: •' Večina Sove^tva ni bilo rojenega s sedlom na -hrbtu, niti se ni rodijo nekaj izvoljenih v šfeornjih in s pravico, da po božji vodji in po postavi lahko jezdijo aa hrbtu večine." To so bile besede moža, ki je |t)il rojen na veliki plantaži in j katerega ode je imet mnogo |5užnjev. Tudi ?am Jefferson je bil bogat in je bogastva se pri-| ženil in na njegovih posestvih : j so tudi delali sužnji, fostere pa i je potem osvobodil in jih obdr-: Žai kot delavce. Potegoval se je * | za odpravo suženjstva, a ni ho-' j tel tedanji svet oblasti tedaj še ']irič slišati o tem. Vendarle pa je Jefferson dosegel toliko, da je bHo prepovecb.no uvažanje ; zamorskih sužnjev v severne in ' zapadne predele novih držav, radi česar je ostalo suteagedr-žtvo samo v južnih državah, i Jefferson je imel veliko vero . v ljudstvo m sta vera se očituje v njegovi naslednji izjavi: — "Jaz se tako zanesem na dobro ' razsodnost ljudstva, kot- celote, [ ter na poštenost ljudskih vodi-. teljev, da se prav nič ne bojim, da bi za dolgo dobo dopuščalo nepravilnosti v kakršnikoli Stvari.'' Vse kar je velikega storil ta izredni mož, je imelo en sam cilj in ta je bil, de vcepi ljudstvo vero, da vlade ki ustave t so vredne ljudskega spotštova-j nja in podpore saino tako dol-! go, dokler nudijo navadnemu človeku, svobodo in ga branijo ^ pred vsako tirsmijo. [' Od vseh svojih uspehov in t doprinosov v prid ljudstva, je , Jefferson najbolj cenil sledeče: Izjavo neodvisnosti, ker je nosila v sebi pogoje za ameriško demokracijo; zakon verske svobode v Virginiji, ker je odpra-J vil nestrpnost in osvdbodil Iju-i di od prisilnega podpiranja ka_ . terekoli cerkve ali vere in usta-: novitev univerze Virgini ja, ker je nudila • nranicijo za obrambo in ohrano osebnih svoboščin. Rim: "Hitler's Children" na platna v RKO. 86th St. Gledališču, New York ♦ 'Hitlerjevi Otroci'ki vzbuja toliko groze, se prične v torek, dne 20. aprila kazati v RKO. 86 th St. Theatre, na iztočni 86. cesti, bi 1201 Lexington Avenue v New Torku. Na v&po-redn je tudi film "Ladies Day", komedijo v kateri nastopijo Patsy Kelly, Eddie Albert in Lupe Velez. Kot poseben prazniški nlžitek Bernie Cowham, popularni organist gledališča je pripravil poseben velikonočni vspored, med katerimi bo na. vsporedu Gounodo-va "Ave Maria", in solospevi. Tudi druge nove in stare popularne skladbe, ki bodo zvezane z uravnavo scene na odru in ki (bodo v skladu prazniškega časa. KUHARSKA KNJIGA: a Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEfc NARODOV Stane samo SHCnjiga je trdo vezana in ima 821 itrani^ Recepti so »pisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jezika naroda, ki mu je kaka jed pos«bno ▼ navadi Te knjiga je nekaj posebnega sa ene, ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj uveibati in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO il8 Weet 18th Street Hew York, V. ¥ LONG ABISTOKRAT MED MOŠKIMI KLOBUKI ZA VTSUKONOČ »4« «6 — MO Note za KLAVIR ali PIAHO HARMONIKO 35 centov komad — 3xa$l.— * Breezes of Spring Time of Blossom {Cvetni Caa) * Po Jezeru Koto * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * S pa vaj Milka MoJa Orphan Wait* * Dekle na rrto Oj. MariCka, pegljaj * BarStca Mladi kapetane * Gremo na Štajersko štajerlj * Happy Polka če na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * 2ldana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptiči ca ta m«i« * Pojdi i menoj Dol S planine * Kadar boi ti vsndrat iet ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-ftarmotnilko ga $1. Po 28c komad MOJA DEKU2 JE $E MLADA NaroSte pil: Knjigarni Slovenic Publishing Go. SIS Weat ista St New Ywfc Kvote za P-T l*dje—katerih vsaka velja $400,000—so bil« za posamezne narodnostne skupi ne določen* naslednje: Armen-ei 1, Avstrijci 1, Čehoslovaki 3, Danci 1, Finci 2, Francozi 5, Grki 8, Holandci 1, Italjad 15, Jugoslovani 3, ($1,200,000); K tajci 1. Lat in sk o Aanerlflcanci 3. Litvinci 1, Madžari 3, Nemci 10, Norvežani 15, Poljaki 15, Rumunci 1, Rusi 1, Španci 3, Švedi 4, Švicarji 1, Sirc: 1 in Ukrajinci Te narodnostne skapime nameravajo prihodnje mesece vpri-zoriti posebne prireditve, da se med inozemskimi skupinami bolj oživi kampanja. Admiral Belknaip je v svojem govoru zelo hvalil ameriški patriotizem prebivalstva tujega izvora in njegovo prispevanje za moč ameriškega naroda ter povdaril, da sta naša armada in mornarica sestavljeni iz sinov mož. ki so prišli iz drugih dežel ter so si vstanovili domove v Združenih državah. Telefon, — je rekol admiral, — je znašel Amerikanec, rojen V tuji deželi, in predsedniki tnjejezičnih skupin po vsi tujega izvora, pa vsi Amerikand. Admiral Belknap je P-T ladje primerjal z junaštvom sve-^ ©pisemskega Davida v velikem boju z velikanskim "Goljatom" japonske vojne mornarice. "Kolikor več P-T imamo,'-' je rekel, "tem prej bomo radbli sovražnika na Pacifiku." Commander Rowe, ki je nedavno prišel z južnega Paci-rka. je rekel, da so se te hitre ladje poseibno doibro izkaze na Fillpin;h in pooneje v južnem Pacfiku, poseibno okoli Nove Gruimeje. kier so neprestano napadale japonske bojne ladje, ki eo se slednjič morale umakniti. Sutphen je raztolmac 1 razvoj teh ladij od lete 1915 dalj«. Pred prvo svetovno vojno je predsednik Wilson naprosil Sut-phena, da bi za poskus zgradil in porabil majhne ladje in tako so "bile tekom prve svetovne vojne vporabljene slične ladj«, ki so se danes razvile v nad vse pomembne P-T ladje. Ford je oTyaolodil program ca drugo vojno posojil ter velikanski pomen v'oge. ki jo pri tem igrajo akup;ne tujih narodov, ki bodo kupili $40,000,000 bondov za n«kup 100 P-T ladij. Liberty ladja dobila ime mehiškega osvoboditelja Houston, 14. aprila. — Danes je bila spuščena v morje nova ladja z imenom S. S, Benito Juarez, katero je krstila žena mehiškega vnanjega ministra, Senora Maria Guadalupe Couttolenc de Padilla. Ben "to Jaurez je bil znani mehiški osvoboditelj, ki j« pomagal osvoboditi Mehiko izpod vkde Habsburžana Maksimilijana. katerega so postavili na mehiški tron predvsem tedanji francoski interen. ADVERTISE in "QLAS NARODA" Očetove sanje so bile resnične Clarindp, Iowa. — Henry Higginsu se je pred dvema-mesecema sanjalo, da j« videl kako je bil njegov sin ranjen po strelu ia puške in v sanjah je slišal kako je sin Lawrence dejal; "Oče, v desno roko me je Bedela krogla." Higgins je o tem pravil svojim prijateljem, ki pa niso mnogo dali na njegove sanje, a pred nekaj dnevi je prišlo pismo od Higginsovega rina, poročnika, ki se nagaja zdaj v vojnem uje-tničtvu v Italiji in w tem pismu je stalo zapisano: "Ooe, ddbro s« počutim. Ranjen sem v desno rofco ... Roger Boslkoviča in Nakoia -Teslo, Jana Hue a in Tomaža ' Masaryfea. Nikola Kopernike in Madame Curie. To so narodi neznanih j una- ' kov — navadnih ljudi iz nairo- ' da. In to nam prizadevajo ljudstva, ki so nekdaj podarila .svetu SchiHerja in Goetheja, Darate-a in Leonardo da Vinci-a. To delajo narodi, ki so zamenjali ideal surove eile za rrtoralnost, harmonijo in večno lepoto. Ako narobe — vzgoja zavede celokupen narod po kriviti potih v asarati^enost, ne le gospodarsko, temveč tudi duševno in moralno oeamlje nost, se nemoralnost dvigne in postane za*kon. Posledica pa je propadanje celokupnega organizma človeštva. Naj bi na« kietitot, ki je obravnaval dolgo serijo vzgojnih problemov, ki so ae dane« pojavili ne le pred posameznima narodi,, tesavče pred celoto človeštva, oznanil vsemu svetu v imenu Amerike: do'wnoet vsega človeštva je, da obnovi znanstvene institucije Id vzgojo v oniii deželah, ki so postale žrtve fašizma in da na podlagi ragoje in pred vzgoje izruje iz sveta in prepreči zopetno po-j javo nacističnih in fašističnih dolktrin. ki so najnevarnejše od vs jh družbenih on duševnih bolezni To bi morala biti temeljila mSsel demokratičnega Charter- ja. j OČETOV NAZOR New Torka. — A. Christian, je oče enajstih otrok* toda so ga vfldjiJb temu vzeli v »:ma-1 do preteklo jesen, koncem ja-' mi a rja letos pa so ga poslali .nazaj k njegovi številni družini. « Mož pa je sedaj spet pri-1 pravljen, da se povrne v armado, kajti s tem, kar si je prislužil v armadi in s prihranki od' tega, kar je družina dobila od vlade medtefc^ ko je foil on v vojaški službi, si )e takoj po' prihodu domov vzpostavil go-' stilno, 'kjrf>r je nudil gostom ribje specialitete in draga preprosta in hitro napravljena je-- Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepotrebnem. dila, a r&cijoniranje m-e^a in dragih živil ga je takoj upro-pastilo. . OPA mu je dovolila, kakov je dejal, samo tasoc živilskih točk mesočno za obratovanje gcstilne in za prehrano njegove lastne družine. Bivši vojak je dejal, da potrebuje samo njegova družina 792 todk na mesec za prehrano, s preostalimi pa on seveda ne more voditi gostilne. Zato pa mu ne kaže drugega, kot da se vrne v armado ker potem, bo družina spet deležna vladne podpore v znesku $162.00 na mesec — več, kot bi mogel on zaslužiti. Reponterjem je moč dejal: " Seveda bom šel nazaj v armado; šci bom kamorkoli, v Evropo, Afriko, alt kamor že, samo da bodo otroci preskrbljeni Faktično bi rekel, da bi bilo nemara najboljše, 6e bi pa-|del, ker potem bodo dobili nekaj denarja za menoj." SMRTNA KOSA V Clinton, Ind., je dnei 1. apr. mini Joe Mie»tek, etar 61 let in rojen v Zagorju ob Savi. V Ameriki je bival 30 let in zapušča žalujočo ženo, dve hčeri in droge sorodnike. — Dne aprila je istotam oirni Jakob Qutah, star 81 let in doma od Celja. V Ameriki je bival 38 iet in zapušča žalujočo ženo, dva sinova in hčer. i -T- ■ " ■■..........■■---- MLADA SLUŽKINJA za hišna dela, pri prosto kuhanje in malo pranja, da spi zunaj, a plačano T amino, brez dela ob nedeljah, $15 ,na teden; dobi de1® na 40 W. 77th St., New York, Apt. 7A. Pokličite zvečer: telefon ENdioott 2-7567. £_4—15-, 16. Šega" plemena do njegovega "Lebensrauma,* o dolžnosti plamtJaeko "nicge stoječih**, da žive sirosnalalno in upooro v bedi, 0 svetosti vojne, češ, da je edina primerna za pravega moža — takoj, ko so se te doktrine začele širiti, 'bi se bilo moralo človeštvo vznemirjati ki bree odl4šanja začeti pripravljati in zbirati svoje sile v srvrho obrmmibe. Toda kaj se je zgodilo meato tega I Kamenjali so one, ki so bili plat zvona in jih prepustili jia milost in nemilost fašostičmn toljpam.. Zakaj je človeštvo pod režimom Lige Narodov dopuščalo preganjanje Židov, napad na Kitajko, pokolje v Abesiniji, uničenje španske demokracije —• vse to, Še predno se je začela sedanja' vojna? Strašilo sovjetsko ruske nevarnosti na zajpadni svet, naj bi nam to raz-toiraačilo. A danes ruske, armade branijo to zapadno civili-zajcijo! \r tistem ča«u 3e je na- Ihajal pameten demokrat v tra-gicnem ipoložaju dr. Semrnel-weissa, ko se je zaman trudil, da bi prepričal nevoini svet, da pomenijo umazani kirurgič-ni instrumenti neizogibno smrt matere pri porodu. Ta serija konferenc katero ata organizirala newyonska univerza in komite Združenih Id.iav za obnove vzgoje, s sodelovanj c/m centralno in vzhod-; no evropiskega Planning Boarda, nam je pokazala, da je j vtzgojni problem najbolj življenjsko važna naloga povojne rekonstrukcije. Ako človešvo po katastrofi, ki ja zdaj zadela ljudi, ne bi našlo moralno obnovitev s p c močjo skupnega vzgojnega napora \ geslu: spo-| štovanje do posameznika in do 1 človeškega dostojanstva — bo ostalo bolno tudi se po zmagi. Vzrcki naše današnje bolezni se nikakor ne smejo prenesti na novi, pomlajni organizem. Strokovnjaki tega instituta so se bavili p:edvsem s proble-1 mi vzgojo v jugovzhodni in! centralni Evropi. Naš primer najbolj jasno kaže usodo žrtev, ki so m lie le moralno ia fizično. hrabrost, da se upro naci-fašis-tioni invaziji. Postošenja, ka-, terih žrtve so bila in so še vedno, oeamdje Grčije, Čeli osi o-1 va5ke, Poljske in Jugoslavije,' v zgodovini nimajo primere. SisteBiiatično iz t rabljev an je na-9ifc izobražencev, u ničem je naših vzgojnih institucij in kulturnih speanenikov, in poleg visega tega še množični pokolji, zasledujejo dvojni cilj: pripravljati pot "novemu redu" za slučaj zmage in za slučaj poraza nacizma in fašizma, pa onemogočita vsako obnovitev takozvanih manj vrednih plemen. I Narodi, proti katerim so naperjeni ukerpi tega brutalnega uničevanja, so narodi duševnih , velikanov, ki so temeljni kamni naše civilizacije. To so narodi, ki so rodili Sokrata in Platona, Institut za va$opio rekonstrukcijo , - V OSKttUOeNI |N VWOPNI EVBOPL SONART REKORDI Lepe Melodije! . St, M571—Na Marijane« P^ka Kje so moje rožice Maritka pegla—polka Duqoesne Unlreraity tambarica ockeater At. M51Tereri n ka polka Na plani neah—valček Jerry KoprivSek in orkester Za tax. cenik in cene ploH se obrnite na: JOHN MABSICH. - lat, 463 W. 4M SL, New York Ta teden praznuje Amerika dvestlotnico rojstva enega svojih največjih mož, Thomas Jef-fersona, ki je Iril predsednik Združenih držav, in kajr je še važnejše, Jefferson je fcil pred. 9ednik odlbora, ki je sestavil Izjavo neodvisnosti, katere besedilo je pravzaprav narpisal Jefferson sam in četudi je moral to in ono v osnutku spremeniti, ker ves o<$bor peč ni bil do-vaeten za njegovo demokratično milsljenje, je ostala v Izjavi ne-odvisnofsti njegova ideja. I&java civilnih svoboščin ali Bill of Rights je drugi važni del ustave Zedinjenih držav za katerega se imamo zahvaliti velikemu Jeffersonu. O Thomasu Jefferson« so spisane ddbele knjige in zato je mogoče podalti v kratkem spisu komaj drobec od tega, kar ve o njem zgodovina. Toda mož, ki je bil v živijnju velik in človeški, ter je delal napake in po- (JIC.) — Na zaključni seji. instituta za vzgojno obnovo, je po govoru dekana pedagogičr ne fakultete newyoridke univerze E. G. Payne-a, govariJ tnaaiister Sava Kosanovie: "Kolikp neizrekljivih žrtev je moralo pretrpeti Človeštvo, predno je bilo prisilno cepljenje proti črnim kozam uvedeno kot socialna dolžnost! Koliko milijonov je moralo poginiti, predno se je znanstvena pridobitev uveljavila in postala aa-Ikonl Se danes čitaono z žalostjo in bolestjo povest o dr. I Semmelweissu in o njegovih bojih zoper pratonovernost, neznanje in krivo vedo, ko je stremi! za tem, da dokaže svetu preprosto resnico, da je trelba kirargično orodje sterilizirati. Ali, pomislimo, na življenje Pasteura. Danes se nam zde pridobitve in pcskn&i Semmelwei bil doma vz vasi Straža, fara Št. Ruipert 3 G L. A S U IT R V "GLAS NARODA 4 4 - LETNO preiskušnjo AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :t ELY. MINNESOTA KI IMA 2g(ooo Članov in tri MnjomB DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zfrvarpvfinje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A3.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega Ujqikl u pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 2X6 West 18th Street, Hem fork. N.Y. I I i,I. . 1 j ^^ W ^TOIVv HtRBA vSS 9 i Dopisi m ma vodMo SaSnStM, few sm^mAv 9 tw nafte tiUteU« in m i nXml nil tmiSTZ I j ned igfcoj l| KKklm JltVANBC: Zjutraj.......".. ....... . Si SluTlBlkt ...................JS PBTKii JEKEB. Pelin rata; VASILIJ MI UK : PodofcaW........JS /■OKKO PKBLOVBO: Le enkrat Se ................JS Slava Mi ..................Ji UR. VOLAUlC: UotearU; iOS PAVfitČ: Potrkan p1* ......JB IZ STARE ZALOGE pa im* mo še naslednje pesmi, katerim nno znižali cene: VaMriika rfumSn Hm. «Ww») M IHemk« hiane (V«<«»»TTH> -—- JS mm**** ak««*, « P** B^kUi Uor« (JBari Adaatf) M TrtJejMftaal M (CHm*tmm M» ^ V pipitalfnl m«!, karate n mU. dm ta mM«. <8sW)- * Un »Mri. (Kretam) n mM ak«r ta sala ---—r- M SmU hW, Snela— --— JI «Jar^^^tMtawsrt, & ^ U TAMBURICC: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpourj slovenskih narodnih pesmi za tamborioe, zložil Mar ko Bajok............... raftki ibar iuSSi -— » 6a« M na ptaalsca, (Ba^S). padpnrt --M IA CITBK: P*duk /a dlv. — a ifMfe) — tKairljrtri)----S^- ZA KLini! Bari prt d rjo. — K^iMff - ... |» PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PBIPOROCA MO NASLEDNJE MUZI KALLJE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 varadnlh pMMl nii*ci Matk* v Qerduda. ^^ _ teU ■*—If JUGOSLOVANSKIM NARODNIH PESMI »a Mihi ^ SEST NARODNIH PESMI s» m» (bar .....* *••".!■'....... AB8T NARODNIH PESMI * P* ftat y«ni«ti>1—SB8TJtrtAMlH IN MOdnH ZBOEOV ......m ■aiU —..............m L* 1 T ' pffer SBOHSV <■► U In Milaan............ m Moški zbori ' «KAK i>S5V: BarOca; Ol. «oJ Sooal A Sor; Kam bL taatja, dm v m pol* Samo ......................J* OSKAR DBV. ^trcCno ljnbra »ola; Ko ptJW-cm na tn)e pere; So«?1: MoJ nPka - qm kaojinca «1?«; RnhW M>m pl met: Slovo: If vpihaHa W « IflMIL. ADAMlO: Modra derojka (belrAranJaka. ..S4 Vso noC pri poiori ...........JS Jnrjera ......................JS Hodi Micka domo; KfJ drozga boCem; Mnrla ........vci. Zato so razni koledarji in pratike vedno že ob začetku leta iz sestave! zveed napovedovali dobro ali' slabo letino, vojno, bolezni im kugo. Na slabem glasu je bilo predvsem abliianje na nebu I raznih planeto v, kakor Saturna in Jupitra ah Saturna in Mar-!«a itd. Nad vse pa.so bili lju-{dje prestrašeni, kaof«r s« je na 'nebu pvlkaaa'a zvezda repati-ca z dolgim repom m sicer ne le piiproati ljudje, ampak tudi izobraženci in učenjaki. O re-patieah so trdili, da s svojim r.pom zas trupija^o zrak in da • s tudi od drugih zvezd zavze-, majo škodljivih plinov. TaCio je veliki pomor leta 1349 pariško vistučilidee p; ipie-ovalo ; vplivu zrvefcd. F)nako posmeje še večkrat. Tndi slavni grnški » »vezdos ovec Kepl»?r je po zvezi i planetov Saturna in Jupitra • napovedoval ku»ne bolezni za i " leto 1599, ki so tisiega leta res: -jbile zelo razširjene po na^lij j krajih. Tudi veliko kugo leta ' '16^0 je napovedoval prej veli-ki komet. ! Huogo zdravnikov ki niso iskali nadatmel^kih vzrokov, ' je pripisovalo k ožne bolezni i Okvarjenemu zraku, ki se napravi uadi človečke ali živalske gnilobe, slabega in nezdravega ■ vranma, podzemeljskih iapa-rivanj, stoječih voda, medvirij ki druigiih podobnih vzrokov. | (Po teb ^plošnili befedah in » učinkih in vzrokih bolezni i^e-; |idemo sedaj k posameznim [kuiamn dobam, kakor so nam jih zapisali stari zgodovinarji in jih omenjajo arhivske listine. Valvasor piše, da je prvič t nastopil^ kuga v naših krajih leta 792. Potem je spet strašila leta 832 m leta 1016, je u-g: albila v Ljobljani 12.000 prebivalcev. Toda vsa ta poročila so nezanesljiva, kar priča že veliko število prebivalcev, ki se jih pripisuje Ljubljani pa jih mesto najbrž ni imelo toliko v: tisti dobi. ! I Leta 1195 so priletele in obstal po vseh slovenskih krajih velike trume kobilic. Po-.oepale so v vodo, ki jih je vrgla [mrtve na suho. Začele so gniti in delale grozen smrad ter zasedale kugo. . Štirinajito stoletje je posta- > lo znamenito za vse prihodnje čase radi strašnega pomora 1. 1348, ki so ga nazivali "črna smrt/' Bila je prava kuga z cr tekikiami, ki se je zelo naglo širila. Furlanija se je skoraj iz- i praznila, po Kranjskem, Koro- ► škem, Štajerskem pa je pobra-f la več ko polovico ljudi. Sploiš-. no sodijo, da je ta strahovita > epidemija, ki je prišla :z vzhod-' • ne Azije preko Indije, in Pec-1 zije, pobrala po Evropi nad dve tretjini ljudi. V nase kraje je prišla iz Italije in nastopila s ' tako silo, da bo izumile cele ■j vasi in da je. po mestih v hišah le redek človek preostal. Zdravniška pcmoČ je bila , brezuspešna. Prenehale «o vse i] družinske vezi, ljudje so begali ► sem in tja Skrbno se ogibajoč ,'drug drugega, da bi ie se ofca- Med naje tir afeiejse pojave v prejšnjih stoletjih spada tudi kuga. Dandanes si težko pred-*4avijam(o, kako strašna morilka je bila nekdaj kuga ali črna snjrt, in kako so ljudje; zatrepetali, ko so zaslišali to besedo. Gotovo je spravila v prejšnjih stoletjih kuga mnego več ljudi pod zemljo, kakor sovražni n*ete. Ni zastonj^ litanijah tudi prošnja: Kuge — reši nas o,' Gowpod! - j IZ imenom kuga pa so nekdaj zaznamovali celo vi«to nakelji-! v Hi bol«CTii, ki jih »danes .strogo ločimo, na primer q:ne koee, legar, raene vrste mrzlice in drugo. Vendar pa go se ljudje najbolj bali one kuge z oteklinami (ibuboni), ki jo Še dandanes naziva mo a tem imenom in kateri so nekdaj zaradi črnih peg na koži rekii tudi "orna srailrt." Prikazovala se je pod raznimi znamenji. Navadni za-j Čet4k je bil, da je začela bolnika boleti glava, v pnsib in! Ijiebubn pa žgati, kakor ogenj.j Vnele so se mu oči, jezik in gr-' lo, in marsikdo je besnel od žeje. Bolnik je postal ves pobit, ne ie od strahu pred. grozno smrtjo, ampak tudi zato, ker se je vse kuhalo v njem, kakor bi gorele outnice. Kmalu nato je dobili boinžk pod ]tttzduhama, za ušesi, na vratu ali pod ko-1 i nama podolgaste, temncAriš-njeve in zelo boleče otekline, iz katerih tso se razvile velike bule (buboni.) ki so u&vadno po smrti odpadle. Drugi bolniki so- dobili mahoana po vs^m telesu bele mozoJjSke, ki so v kratkem počrneli in žgali kot žareče oglje. (Kuga pa je napravljala še drugačne učinke. Eden se j3 dolgo krvavo potil, drugi se je tagrudil kakor od strele zadet ! in umrl na poti, zopet drugi je izdihnil, kp je hudo kihnil, in odtod je še danes navada pri k i han ju veklikjpti: Bog jm>-magaj!" Prikuerilo pa se je tudi komu, da so mu noge otekle in odgnille. — Pa naj so bila znamenja že tako različna, posledice so bile skoraj Vedno tiste, namreč gotova smrt, ki je prišla čez nekaj dni ali celo v nekaj urah po stirašnih mukah za ubogega bolnika. Prebolel je le malokdo, če so se kužne bule pravočasno srečno iagojile. . Kužen mrlič je strašen. "Orna smrt" mu je pustila ostudne črne maroge na truplu in ga vsega spačiia. Iz nosnic in list mu j« vrela črna kri in iz odprtih bul se mu je cedila smrdljiva sokrvica. Kanalu je začelo meso kipeti kakor kvas in razširjati tako grozen smrad da živa duša ju mogla obstati! b&iffu. Domači so brž najeli kakšnega pogumnega moža za pogrebnika ki je z dolgim železi nim kavijem zavlekel truplo do' jame, izkopane kje na vrtu ali drugod v bližini hi£e ter mrliča potresel z žšvim apnom« in ga zagrebed. V časih pa niti za drag denar ni bilo dobiti člo-veka, ki bi pokopal smradlji-ve mrliče. Bolezen je bila tako nalezljiva, da je izumnia za takim bolnikom Včasih cela hiša. Tudi so trupla večkrat ležala nepdkopana na polju ali po goščah, ali pa so gnile tedne in mesece po zapuščenih hišah. Včasih so' take izumrle koče s čtovd&imi trupli kratko malo zažgali, da je vse skupaj zgorelo. . O vzrokih kuge so smeli tedanji zdravniki, zveedo&iavoi, modrosiovci in tudi navadni ljudje zelo različna mnenja. Vsem pa, ki so o njej razpravljali, je veljala kuga za kazen, katero Bog pošilja, da kaznuje trdovratnost grešbikov. In isto so navajali tudi vladni odloki, -tiLAS NAHODA" m Hn M 1 TH U K8JL>A Y, APRLL 15, 1943 jSjEBO GORI ROMAN. — Spi?al: IVAN AliBREOHT. "(Sem že mislil, da si se mi izneveril'' O, ne —gleda Foltan mimo njega Završanovega Mihana in ugibl je, česa neki išče v župnišču. , "Čila, dajite no Poltanu kaj večerje. Ko noče k nam, bo nemara vsaj v kuhinji bolj zadovoljen.." (jomilarjev zaaivmra nekaj, Ikakor da ni potreben, a le sito-/\ za Cilo, ko se oereta is osbe Zaviški in niladi kaplan. Stara kuharica inU postreže kar po gosposko, zato pa tudi hoč.. izvedeti kaj novic. JCafco je z materjo Zalo m kdo zdaj bodi v Celovec, ko ona ne more. Ali kaj piše Tilda iz Trsta, kako se iana Siinen cfo jezeru in če se bo~lIojca kaj kmaki orno-žila. Na trg v Ctlovec hodi Mojca, toda samo po enkrat ali dvakrat na teden. Še to ni vredno truda, ko lahko sproti proda vse doma. TiMa ne da nič glasu od sebe. Šimen je }<-i menda sploh pozabil na Dele. Tam je gospod, na nemtško vrl če in se nosi strašno visoko. Kimata po božiču je bil mimogrede nekaj dni dopia, a nista s Foltanom nič govorila. Fant pripoveduje s težavo, v pretiranih, razsekanih stavkih, vendar je Cilina radovednost močnejša kakor njegov odpor. Zastran Mojce hoče po vsej sili izvedeti. Foltan odkimava. Oe je pametna, se ji ne bc prav nič mudilo. Zdaj že celo ne, ko je z materjo tako.. "Kaj pa Miham T" se spomni, ko se že odpravlja domov. ".Nevesto si' je iribral." "Katero pa?" "Šterjakovo Meto." Goinilarjev se zamolklo ?areži: 4 'Laliko noč. Pa zahvalkn za vse; skupaj." "Počakaj no. Požirek medice če maraš. Boš moral nocoj nemara še kaj čuti, pa bdS laže pokonci." "Saj ni treba." se brani z bes*do, vendar h lastno srefone j ijačo in ^e ogleduje trebuša. 2«iX4$i inCev Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI <5tev. 355) 2^X3% Inčev. v belem celoUdu; 384 strani. Cena 75 centov NEBESA NAŠ DOM (Stev. 401) 2V*X4Vi lnfiev, 3T4 strani Cena 75 centov Angleški : (Za mladino) KEY OF HEAVEN fino vezano--- -35« v usnje vezano -.75 Slovenic Publishing Con lpany 216 West 18th Street Hew York (Nadaljevanje prihodnjič. ft Tv^t «Mw 1 taoUf^ KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovac Malenkosti POUČNI SPISI Spisal Ivan Albreht Spisal Ivan Albreht cena so centov Crnk 75 ^tov Angleško Slovensko Berilo D ______(F. J. Kern) — Vezana tnjipa Belfe^°r Pingvinski otok cena sp^» Artur Bernede Anfltole ^^ ..... Cena 75 centov Cena Domači živin o zdravnik Filozofska zgodba v „„ ft',Lsal - 278 i 6 VenaiCUS strani. Trta vez, — Zelo koristna Spisal Alojz Jirasek - S;pjsal pater Rajetan knjiga xa vsakega »vlnorejca; Cena 30 centov Certa $1 _ 1s raznih bolezni in zdravijo LETOS IZŠLA .. . . "Uke- ^ fLW ^ ____- Zločin in kazen _ , Ko smo sla v morje Govedoreja . . 1T , . Spisal F. M. Dostojevski bridkosti /VEZKA SpU.1 R. Le«v.rt. 145 .rrsni s spisal Rev. K. ZakrajJ«K ^^^ __»lik*ml. Cena »L— !: Živi izviri ' Knjiga o dostojnem vedenju zanjke in pripravljal "strup" Spisal Ivan MadflC m stran L Cena 5» eentev za Jugoslovane in njihovo dr- Knjiga Je svojevrsten pojav v MlckaTStVO žaro že dol^o prej Kot Jo Je . f ' . . ... w nanadeL slovenski književnosti, kajti v 8plsa, ^^ p„c s tUkaml v nji je v trinajstih dolgih po- 168 strani. — RnJlKa za mlekar- Kuj i pa je v platnn vezana In ima glavjih opls&alh trinajst rodov |„ farmerje v iploftnem. 207 strani. slovenskega ne roda od davnih C^oa it eeotav Cena poPetkov v starem slovanstvu __. - , . do današnjega dne. Obrtno knjlgOVOdstVO Listki 13 poglavij - 413 strani ^ ""f*1 eMn" ~ * Spisal Ksavar Meško: 144 ^.r. V platnn veaano ^T SU ^^ Z£Z ____ Cena ,0 rento,..........(ena nt^rWTO ter fc^S^! - ... . . i Cena ti- toM- driavuani naj nagaja Državljanski priročnik --— w®« — Ako 'naročite knjigo, priložite k naro- •UOW TO BECOME A CITIZEN (V slovenščini) inu u oziroma Canadian Money ^^^i!^8?! Knjlfica daje poljudna navodila. Order ca omenjeno avota. Manjše svote, JencT kako postati ameriški državljan. ^ ^^ v C. S. rnamkah po 2. Cera » Mrtti ' Ccoa 50 centov oziroma 3 cente. tržiti in zmenjevati svoje blago. Zdaj se je tržaška trgovina hitro razvijala. Stare eoli-ne so zasuli in na njih rnestra napravili novo ladjedelnico. Tudi tri vojne ladje je krafpil Karel in jih pomlnoiiii z onimi, ki so bile izdelane v domači ladjedelnici. Marija Terezija je nadaljevala in izpolnjevala, kar je njen oče začel Tuji trgovci so »e smeli naseljevati v Trstu kolikor jim je bilo drago; tudi Gnki in Žid je so smeli svoibcdno vršiti svoje verefke dbrede. Talko se je ljudstvo 'hitro mnoižilo in mesto znatno razši t jailo. Poleg 4 tareiga mesta" je nastalo "novo mesto", o.ifl-ar -prebivalci so bili večinoma tujci, ki so ee priselili od vseh <.«trani sveta, zlasti trgovci pa tudi obrtniki, delavci in težaki. Na tisoče bogato -obloženih ladij vseh narodov je prijadralo vfc=ako leto v Trst, ki je h^tro naraščal, tako da je Štel v letu 1780 že nad 17.000 prebivalcev. Podoiben in ne tako najcrel razvoj je bil tudi v RekL Tudi Goniča kaže v 17. in 18. stoletju vedno naraščajoče prebivalstvo. Droga vojna z Be-neičaaii je sicer mestn precej Škodila, toda rane ao bile kmalu zaefljene. V deželo in mesto se je priseliI»c mnogo furlanskih plemiških rodbin, trgovcev in obrtnikov. Zaradi trgovine s Koro&ko ee je Gorica razširjala alaj^li (proti severu. Leta 1696 so odltaizali jiudom poee-Ikti proetor za naselbino in jim dali pravico, da so ustanovili n fco posojilnico, ki je. pa terjala zelo visoke obresti. To o-deruštvo je bilo vzrok, da je prvi goriški nadškof grof Atengt>, so priSle njim v roke. S svojim kapitalom so eei Italijani polastili tudi veletrgovine in tedanje industrije. Bod-bine Bw»elini in Locatelli fo izčrfpavale gorenjske in koroške rudnike. V Kanalski okraj na Koroškem so se naselili Grofrti, Giromelli, , v Beljaku Kraigberi, Morooutti, Mileei; v Rožni dolini baroni Benaglio. ki so bili vsi velik trgovci in so vzdrževali živahen promet s svojimi .rojaki v Furlaniji in Benetkah V Zrljski dolini so se naselili italijanski liesotrgov-ci in itsekavali tamošnje bogate gozdove. (Nadaljevanje prihodnjič.) « Pogled na mesta in trge ter njih prebivalstvo v dobi 17. in 18. stoletja, nam kaže velike ssprememfbe, ako jih primerjani« s (položajem ob koncu srednjega ali začetkom novega ve-_ ka. Natčelo, da so mesta glavna obramba dežele in njenega' prebivalstva, ni več izključeno! veljalo, odkar so iznašli topove' in sei na drugi strani ni bito bati več turških vpadov. Zato] je ginil pomen tistih, mest, kil so nastala le iz obramibnih ozi-' rov, pa niso imela pomena v j gospodarstvu, ali trgovini, rTakšnih mest, ki so danes le nekakšne večje vasi, je bilo v J začetkljše belo in rdeče vino, ki ga izvažajo v oddaljene dežele. Tudi pridelujejo pi i tem mestu mnogo «o-li." Novo življenje je nastopilo v Tretu z vl&do cesarja Karola VL Pod njim je Trst postal splošno avstrijsko pristanišče. Karol je skušal dvigniti pomorsko trgovino po Jadranskem nnorju in iskal tudi trgovske zveze z bližnjimi balkan-1 skimi ter azijskimi pokrajinami. V ta namen je vkljub na-, sprotovanju Benetčanov usta-' novil na Dtunaju za pospeševanje trgovine proti vzhodu "O-i ientakko kompani jo. 'K L. 1718 so popravili in deloma prema-redili staro trgovsko oesto med Dunajem in Trstom. Naslednje jeto pa je izšel odlok, ki je pro-1 glasil Trst in Reko ?a svebodni luiki. kjer so imeli domači in' tuji tngovci pravico neovirano