(). stev. Novo mesto, 25. iiiarcii 1910. XWI. lotiiik. DOLENJSP u NOVIC E Izhajajo 10. in 25. vsacc^'a nicseca. Cena jim je s i»OHtDÍiio vred za cclo ]eto naprej 2 K. za pol letu 1 K. Naroiiniiia za Nciučijo. Bosno in druide evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — IJoitise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nas], v Novem mestu. nice ali tramvaj bo bile nepopolne, a vender podjejnikoiti dajale mastne dobičke. Z o^TOtriiio vsoto f;a odkupi, od ]li! kilometrov tramvaja ^a razširi na 3riiJ kilometrov in tako pridobi mestu okoli 13 mil. čisteg-a doliK-ka na leto. Jednako naredi z elektrarno, katera zdaj daje okrojç 4 mil. dobička, Lui'irer sam uboïcn ima usmiljenje do ntjožuev. Sozida velikansko ubožnico za 400(J dunajskih revežev, osobito one za na stara leta. - Začel je zidati Se en vodovod iz stajarskcifa f^orovja, da dunajsko mesto oskrbi z zdravo ])itiio voiio, [-■oleji tega je treba velikemu mestu tudi zelenja začisti zrak in za sprehode. Župan je uplival, da se je napravilo mnogo nasadov, tako da šteje zdaj Dunaj 21 H parkov. Hišne fai;adc se zališajo s cvetlicami, Dunaj slovi kot cvetlično mesto. / Ó. 8vitla zvezda je dr. Lnejier na polju avstrijske politike. povspel se je ])0 zadnjih državnozborskib volitvah do voditelja vse krsčan s k o-so ci j alne stranko, ki je mej avstrijskimi Nemci postala najmočnejša ter v državnem zhoiu razpolaga do 100 poslancev. K rsćan sk o soci j al n a orffa-nizacija je delo Luegerjevo. ki je najjircj prokvasila Dunaj, potem vso nižjoavstrijsko deželo, slednjič segla )iO drujfih nemških pokrajinah tako, da so katoliški Nemci združeni nastolili zoj)er liberalizem in iijegove odrastke. Najbolj [»o^rumno se jo Lueger mej avstr. politiki boril zoper ošabne -Mažare, ki zelo l>retkano izkoriščajo našo polovico, in krivično postojiajo ]>roti drugim svojim narodom. (>. S to borbo 80 tesno spojene tudi koristi avstrijskih Slovanov, osobito še nas J ujrosl o van o v. Luejierju je bil vedno pred očmi blaffor celotne države. Videl je, da dualizcni ne vodi k sreči narodov. Na jujiu se je v par letih izvršil velik preobrat. Z priklopljenjem Kosue našemu cesarstvu je odkazana politiki novn smer. Nedavno se je veliko ^rovorilo iit pisalo o tri-alizmu, ki t)i okrejfil j»od okriljem skupne vladarske hiše celo državo, posebno pa povzdij^nil nas Jufroslovane. J)r. Dne^fer in njegovi somišljeniki so se izjavili za trialîzem, kateri se — iz-vzcmši malenkosti — ne oddaljuje od onejia triallznia, ki so zaf^ovarjali naši in večinoma tudi slovanski ito-sitinct. Teinrlji tri-aliznia so dani, slovanski in krščanskosocijalni jioslaiifi so si prišli l>rijate^sko nasjiroti, le posameznosti l»i se še o^'iadile in itiojrlo bi priti do veselih usjiehov, A Lneçierjeva smrt ho to vpnišanjc ííotovo potisnila v ozadje. — Trditi se sme, da je bil Liieger naklonjen J u proslova n o m. Ciospodarsko inivzdirat n a Slovenskem več ali manj v zvezi s krščanskim gibanjem na Dunaju. Kršcansko-socijalna ortraniza-cija po naših deželah sloni na istih načelih, katera so vsled ])apeža I^eona socijalnih okrožnic priklicala v živ(jerje krščansko demokracijo. Prei»orod Dunaja je lilagodejiio uplival na vse dobromisleče ]>o deželah. Osvoboditev jtriprostcga naroda iz rok izkoriščevalcev, odstranitev upliva raznih sebič-nežev in oderuhov . . . povzdiga večje izobrazbe v jiriprosteni ^udatvu v mnogovrstnih društvih, gmotna osamosvojitev prebivalstva s ifomoijo zarcd lyîin v kapitalističnih rokah, čisti dobiček je Žid spravljal v žep. Lueger napeljo tako, da dohodek ostane občini. Podjetje Za razsvetljavo dunajskega mesta iztrga judovskim mogotcem ter izroči občini v last. Tako občina zdaj polog izborno razsvetljavo prejme še a milijone čistega dobička na leto. — Cestne želez- ljudstva. Ako bi ne temeljilo njegovo delovanje na veri, zapadel bi bil vabljivim častem in molobu, kakor jih je že nebrojiio. Lucger BÎ bil sebíĚon, zdaj jiriznavajo vsi. S svojimi talenti bi si bil i)ridobiI lahko ogromno premoženja, a umrl je — lahko se reče kot revež. l'o časteh tudi ni hrepenel, saj so Hin nasprotovali dol^o vai činitelji. A nesebično delo je zmagalo, ter slednjič prejelo tudi nebroj odlikovanj. — Splo.šno se prizna, tia je dr. Ltieger za pokristijanjetije Dunaja več storiJ, nego duhovščina, njegov zgled v izpolnjevanju verskih dolžnosti je dunajsko meščanstvo potegnil za seboj, ](ripeljal ga zopet v cerkve. Pisec tega je sam videl v Lovrani, kako je dunajski župan vsak svetek prisostvoval fartii službi Božji pred velikim altarjom — in sicer slovanski sv. maši ter propovědí, dasi menda ni vsaj dosti ne razumel. Očitno je dal Bogu, kar jo Bozjejça. To je praktično krščanstvo, ki je Ltiegerjti, kakor nekdaj Wind-horstu, O Coneihi in drugim, dajalo pomoč in uspehe ... Ne čudimo se, ko čitamo ol) njegovi smrti in njegovem pogrebu toliko presljavljanja. Vsaj si je hvaležno srce Dunajčanov dalo le odduška, ko je plakalo za svojim očetom — pravim ljudskim županom. Xi čuda, da je bil skoro ves Dunaj na nogah, ko jo hitel zadaje dni se poslavljat od svojega ljubimca. Njegov sprevod ae jo izvršil uprav — s kraljo^vskim sijajem. .Sam cesarje korakal zi krsto po prvostolnici sv. Štefana. Nebroj društev in zastopnikov od vseh strani ga je spremilo na pokopališče. Bilo je gledalcev nad en milijon. SJava Luegerju, in čaat njegovemii spominu i med nami Slovenci. Gospodarstvo. Uredba živinorejskih zadrug na Dolenjskem. živinorejske zadruge store lahko veliko dobrega, ako so prav arejene ia ako umevajo prav svoj» nalogo. Pri nas 80 toliko potrebneje, ker prevladuje povsod malo posestvo in ker postaja vpliv naših veleposestev na razvoj domače živinoreje čim dalje manjši. Bolj ko kdaj poprej smo navezani, da nastopamo tudi glede živinoreje skupno in da si z združenimi močmi pomagamo naprej do boljših vgpehov. Zato naj se pa snujejo živinorejske zadruge povsod, kjer 80 živinorejci vneti za napredek domače reje, kjer jim je na tem, da se prireja potrebna živina doma in da se ta izboljšuje od rodu do rodu. Seveda morajo biti te zadruge prav urejene, ako naj dobro delujejo. V tem oziru se kažejo pa velike razlike. Kar je v Švici potrebuo, to ne more biti merodajno za nase razmere, saj »o živinorejske razmere v Š^^ici čisto drugačne kakor pri nas. Zito pa morajo biti živinorejske zadruge urejene zmeraj s posebnim ozirom na dumače razmere in potrebe. Pri nag n. pr. ni in ne more biti spisovanje „rodovnika" glavna stvar, ker nimamo ne reje, ne plemenih živali po tem, ampak pri nas je glavna stvar zboljšanje živine sploh in puspeševanje vsega, kar služi napredku nase živine. Pri nas je pred vsem važno, da ae ne omejujemo z Živinorejskimi zadrugami samo na rejo goveje živine, kakor vidimo po planinskih deželah, ampak da pospešujemo tudi prašičjo rejo, ki postaja čim dalje važnejša za zboljšanje naših gospodarskih razmer. Ako bi bila prasičjareja tako važna v Š/ici kakor je pri nas, bi jo gotovo tudi sprejeli v delokrog živinorejskih zadrug. Potem je pa važno, da rejo plemenjakov našim razmeram primerno pospešujemo. Danes se nismo zreli, da bi vzdrževali na Dolenjskem plemenjake na svoj račun, kakor delajo po planinskih deželah, še manj pa, da bi jih rabili samo za potrebe zadružulkov. Zato nimamo ne sredstev, ne nujae potrebe. Zadosti je, da skrbimo s pomočjo podpor za dobavo in rejo potrebnih in pripravnih plemenjakov in da jih prepuščamo zanesljivim živinorejcem proti primerni pogodbi. Zadruga naj skrbi, da je v kraju dosti plemenjakov in naj pregleduje vspehe reje. To bodi glavna naloga. Kar se po dobrih plemenjakih izredi, naj skuša ohraniti za izboljšanje domače reje in naj posreduje če treba kupčijo 8 takimi živalimi med zadružniki, pa tudi nasproti drugim Živinorejcem. Slednjič naj delujejo zadruge v malem okolišu, k večjemu za celo občino. Boljše je imeti majhen okoliš in tam dosti vnetih živinorejcev kakor pa nasprotno, cele okraje in tu pa tam kakega člana. Ako bodo živinorejske zadruge po teh načelili urejene in ako se bodo ozirale pri vsem svojem delu pred vsem na potrebe in razmere domačega kraja, potem bodo gotovo prenehale tožbe, ki jih sedaj semintja slišimo iz drugih krajev nase dežele. —r— Kako sadimo sadno drevje. Prišel je zopet čaa, v katerem razpošilja nasa kmetijska družba svojim članom drevje. Mnogo pa je takih, ki to drevje z velikim nezaupanjem sprejmejo, ř^š to v drevesnicah zgojeno drevje pri nas ne uspeva. Čudno je le to, da pri enem izborno uspeva, pri drugem pa ne. Krivo je temu nepravilno oskrbovanje drevesc, ki se že prične z nepravilno saditvijo. Kako sadno drevje pravilno sadimo, hočem v naslednjih vrsticah kratko povedati. Skrben sadjerejec je že pripravil drevesne jame v jeseni, ker vé, da v celino sajeno drevje nikakor ne uspeva. Te jame zasipljemo vsaj 8 do 14 dni predno sadimo. Na dno spravimo srednjo plaat zemlje, v sredo pa, kjer se korenine razširjajo zgornjo najboljšo zemljo in na vrhu pa prigrnemo zemljo, ki je bila prej v glo-bočini in je radi tega ie precej nerazkrojena. Jamo napolnimo prav do vrha. Za saditev pripravimo drevesce primerno, pred vsem je treba korenine spraviti v red. Vse kar je močno ranjenega, se odstrani, konci pa se z ojstrim nožem skrajšajo, da dobimo gladke rane. Rane naj bodo kolikor mogoče male in sveže — bele; kakor hitro je rana rujava, je korenina bolna in jo je treba skrajšati, dokler ne pokaže zdrave rane. Daljše korenine se skrajšajo na 30 cm. Korenine, ki silijo v globočino, se močno skrajša, ker le korenine, ki se razvijejo v zgornji, rodovitni zemlji, bodejo drevje s potrebno hrano oskrbovale. Drobne, lasne korenine je treba varovati, ker ravno te sesajo iirano iz zemlje. Že pri izkopavanju drevesca se je mnogo korenin potrgalo, mnogo jih pri obrezovanju odstranimo ; ni jih toraj dovolj, da bi oskrbovale ves stari nadzemeljski del. Če pustimo, kakor je pri nas navada, kroni vse pope, katere je imela v drevesnici v prvem letu, le slabo požene, nastavi že v mladosti rodoviten les, začne zgodaj roditi in posledica temu je, da ge je drevesce zrodilo, predno je še dorastlo. Ako pa pognanke takoj v prvem letu na 5 do 6 očes obrežemo, dobimo že v prvem letu krepke pognanke in drevesce kaže tudi v poznejših letih krepak razvoj. Tako pripravljeno drevesce postavimo h kolu, ki smo ga že poprej postavili in vravnali. Korenine se raz-ravnajo in kakor vsak ve, se zasujejo z dobrim kompostom in zemljo. Ako nimamo komposta, zadostuje tudi hlevski gnoj, samo da pokrijemo korenine nekoliko z zemljo in potem še le pognojimo, ker bi se od gnoja korenine nalezle gnjilohe. Nikdar ne smemo pri saditvi pozabiti, da s e ze m I j a v j a ra i sčasoma močno vaede, in z njo tudi sadno drevo. Ker se to žalibog pri nas nikoli ne upošteva, je vse nase drevje pregloboko sajeno. Pregloboko Bajeno drevje pa nikoli ne raste Čvrsto in rado hira. Če se je zemlja zravnala, ne sme biti^drevo globokejše, kakor je poprej v drevesnici rastlo. (Če ni bilo morda tudi tukaj pregloboko sajeno.) Treba je drevo tako saditi, da pride koreninin vrat vsaj 4 prste višje, kakor je celina okrog jame. Slednjič še opozorimo na to, da se li kolu ne sme drevesa trdno privezati, temveč tako, da ga sicer veter ne omaje, da se pa vendar lahko drevo z zemljo vsede. Zelo velika napaka naših sadjerejcev pa je ta, da nikoli ne pomislijo, kako močno se bo drevo še razvilo, in vse pregosto sadijo. Pravilno sajene jablane so v razdalji 9 do 10 m, češplje pa se lahko sadijo 5 m narazen. E. ZđolSek. Politični pregled. Državni zbor je 10. marca že kinalo po smrti dr. Lucgcrja imel kratko sejo, katera jo bila namenjena le siiominu te^a odličnega parlaiiicntarca, kateremu jc predsednik tir. I^attai Htire-Kovoril čestilno bcsciic. — V jioznejših sejah so se obravnavale fiiiaiicnc [ireiilořío o novih davkih, ki |ia so bile odkazane poseb-neiiui odseku. Zoper novi vinski davek so se izrazili vsi agrarni poslanci. Za Slovence je krepko govorii dr. KoroSec i»ovdarjajoi;, da bi bi! s takim davkom uničen slovenski vinogradnik. — Posebno doli^'a debata sc je razpregla jtri vladni predlogi za ustanovitev italijanske pravne fakultete na Diinaju. Vlada bi si rada tla ta način pridobila italijonsike poslance. A ti zahtevajo [»a visoko solo v Trstu, čosar pa zopet Slovenci nc morejo dopustiti. Nemški nacijomtld ne privoščijo Italijanom visokih soi; oni aplob neneniskim narodom nočejo privoliti izobraževališč. Slovanski i)0-filanei dovolijo fakulteto, a na italijanskem ozemlju. Malorusi glasujejo tudi za Trst, ako se njim ob jednem ustanovi univerza v Levovu. Slovenski jtoslanci Spinčié, Gostinčar, dr. Rybař dovolijo siccr Italijanom njih vi.ioko šolo (v Trenlinn), a ob enem Zahtevajo ustanovitev slovenske univerzo v Ljubljani. A narno-vejse vesti z Dunaja poročajo o nekem spletkarenju „Zaveze južnih Slavenov", v kateri so tudi liberalni slovenski poslanci. V svoji izjavi nekako pravi o, da so za vladno predlogo, a vedo pa, da bi vlada pritrdila tudi sedežu fakulteto v Trstu, na drugo stran jia pravijo, da se bodo borili zoper Trst. Ne omenjajo pa nič slovensko univerzo v Ljubljani. A v „Narodni Zvezi" in tudi v „Slovanski Jednoti" jo bilo sklenjeno, da se ob jednem z italijansko zahteva i ustanovitev slovenske fakultete. StaJišče „Slovenskega kluba" jc edino pravo in jednotno ae mora postopati, vsaka zahrbtnost kacega hofrata Ploja bi se bridko maščevala nad našim narodom. — Za ztinj jc zadeva laške fakultete v proračunskem odseku. V soji dne 16. marca so poslanci Vukovití, dr. SuaterSič in tovariši vložili nujni predlog: 1. a) Da se žc prične graditi normalna državna železnica na Kranjskem iz Novega mesta tez Črnomelj, Metiiko do deželne meje in od Knina do deželno meje Hrvaške, zu kateri progi so se s postavo, z dne 30, decembra 1907, že dovolila potrebna sredstva, da se doseže zveza Dalmacije z nionarhijo; b) da stori nemudoma energične korake pri budimpeštanski í>grski vladi, da prične graditi zvezno progo od kranjske moje do Karlovca in od Ogulina ali kake druge primerne točke železniške proge Karlovec - Reka čez Otočac, Gospič, Gračac, Mala Popina, IVibudič do dalmatinske meje, zakar se je po zapisniku, sestavljenem v HudimpeSti 8. oktobra 1907, potrjenem po obeh vladah tako obvezala, da bi so bili morali navedeni progi pričeti graditi žo leta 1908 in bi morali biti zgrajeni do oktobra 1910, oziroma do decembra 1911, a so se obroki Že zamudili; c) če ogrska vlada takojšnje po pogodbi zajamčene železniške zveze ne zajamči, naj nemudoma v smislu XXIV. člena avstro-ogrskc nagodbo iz leta 1907, odloči raz.-íodiščo, koliko jo glede na to vprašanje zamudila ogrska vlada izvršiti svojo dolžnosti z ,«í!Írom na zgradbo zvezne železnice in kakšne posledico mora za to nositi. 2. 0. kr. vlada so poziva, da objavi tajni zapisnik o pogodbi iied avatrijsko-ogrsko vlado, ki se jo sestavil v Budimpešti ob sklepanju zadnjo avstro-ogrske nagodbe in v katerem je ozna- čeno, kdaj se mora brezpogojno priœti proga Arzano-Bugojuo ali pa podati izjavo, kaj da se je glede na to ukrenilo. Vlada se je zelo potegovala, da se odobri pogodbe z IJoy-dom radi vožnje ob Dalmaciji in v južno Ameriko. A proračunski odsek je odložil to zadevo po praznikih. — Zakon proti )ii-jančevanju je bil zopet vrnen odseku v jiosvetovanje in premembo. Ze sedmi načrt tako roma nazaj in ne ve se, kedaj postane zakon. Veliki tovarnarji žganih pijač spletkarijo in vlado ter mnoge )>o-slance vjaniejo v svoje zanke, oziroma denar v svoj žep. To hinavsko slepomišenje ■ je dr. Krek po pravici ožigosal v pikrih besedah, na katere mu ni mogel noben nasprotnik odgovoriti, temveč so jih molče požrii. Dne 18. marca je bilo postno zasedanje končano, vlada z njim ni zadovoljna, ker razun vojaških novincev ni dobila ničesar. Ki-ščniisko-sorijalnu Ktraiikii na Dunaju je namesto Lue-gerja izvolila princa Liechtenstcina za svojega voditelja. — Parlamentarni njen načelnik pa je postal dr. Gessmann. — Volitev dunajskega župana bode šele po praznikih, llalijansliu iredenta — o kateri se večkrat trdi, da je ni — je zopet pokazala svoje rožičke v Puli. Neki vojak jo namreč v mornariškem poslopju vrv jirivezal na vrat cesarjevega kipa, obrnil ga in obesil, pri tem se jo kip razbil ter je obvisela samo cesarjeva glava. Kedaj bodo sjiregledali, da avstrijska jio-litika v Primorju ni prava. Čemu vendar prezirajo Slovane in negujejo Italijane? Na Ogrskem je prišlo do gnusnega škandala. V državnem zboru je v pondoljek tekla kri. iJesarjev reskript je naznanil, da se zasedanje zaključi in da bo v torek zbor razimščen. A .lusth-ovci, Košutovci in Ljudska stranka so zoj»er to ugovarjali ter dolžili vlado, da prelainlja postavo. Okrog l-^i poslancev jo min, predsednika Kbuena, ko je hotel podati izjavo, dejansko napadlo, MetaJi so vanj tintnike, knjige in drugo orodje. Zadet je bil v obraz in na dveh mestih ranjen, Istotako je dobil v metežu poljedelski minister Serenyi dve rani blizo očes. Ranjena sla tudi dva poslanca. Okrog H dni bosta si ministra celila rane. — V torek je nadvojvoda Jožef v imenu kralja s prestolnim govorom razpustil drž, zbor, za kateri se bodo vršile nove volitve, — Ali se prelita hrvatska kri žc ni8.ščuje nad nekdanjim bauom Khue-nom? — Zoper razgrajalce se že kazensko posto] a. Hrvatski sabor je začel zborovati 18. marca. Stranke so se zmerjalo — zato dvoboji. O komedije! Avstrijsko-niski sporaznjii vzbuja veliko pozornost. Pogajanja mej Avstrijo in Rusijo so se toraj povoljno končala. Glavna stvar se suče okrog Balkana, kjer naj se vzdrži status quo; a naj so tudi zasigura miren razvoj balkanskih držav, — Diplomatično občevanje mej obema državama je zopet redno, PťUKka zbornica je sprejela volilno reformo za pruski deželni zbor, zoper katero so demonstrirali socijalni demokrati. Na Kranc-oskciu so bile v Amienu rojalistične demonstracije. Turčija je tiovolila Serbiji zgradijo železnice do Jadranskega morja. Srbski kralj Peter se je dne 20. marca odpeljal z velikim spremstvom na obisk ruskega cara v Petrograd. Pozneje obišče sultana v Carigradu, kateri mu baje vrne obisk v Belem gradu. Sultana obiskat se jc 22, t, m. odjieljal tudi boliriirski ciir. Pozneje pride řrnogorski knez. Nn (irskem sc v Tcsaliji prijjravlja kmečka vstaja. Pobunjeni kmetje so že zapodili uradnike in ustavljali železnične vlake. Pri Larisi so vojaki streljali ter več kmetov ubili in ranili. Na ItaiiKkem so prišli na sled veliki korupciji. Notranji minister jo ukazal pregled državnih blagajn, zasledilo se je do-zdaj pri 140. kasah velikih tatvin, V Perziji jo vzbruhnila nova usiaja, katera je naperjena zoper novega šaha. Prejšnji šah, ki sedaj biva v Odesi, ima se mnogo pristašev. V Piladelliji je velik železnični štrajk, ker železu, družita ni pravična uslužbencem. Z dinamitom razstreljujejo železnične yozove. Do sporazuma še ni prišlo. Stavkarjev je nad 100.000. Škode jfri vseh obrtih in jwljetjih je mnogo milijonov. Tnrjak. (f Dopisi. Pesnik Anton Medved). Dno 12. suSca na večer so tužno zapeli naši zvonovi ter naznanili župniji tiirja.ški in sosedi^jim, da je za vedno zatisnil oči župnik Anton Medved. Raznesel se je bil glas, da jo g. župnik nevarno zbolel, a tako nagle ločitve se nismo nadejali. Bridka žalost je prešinila vso farano, ki so visoko čislali svojega župnika. Zavedali so se, da njih dušni pastir slovi mej slovenskim svetom kot izboren jies-nik ~ da, najboljši mej sodobniti. — Aaton Medvod jc bil rojen v prijaznem Kamniku na Gorenjskem dne 19. maja 1869. Krasna okolica tc^a mest« je uplivala na mladostno srce Antonovo, kateri utisi ae odsvitajo pozneje v njegovih jieamih. Nadarjeni mladenič je vstre^icl želji svoje ljubljene matere ter postal 23. julija 1892 svečenik, da dciuje v dušni blagor svojega naroda. A ker so mu Rojcnice v zilielko podale liro, prijel je vzrastli iiiiadcnič zanjo in vbiral njene strune, kakor mu je narekovalo srce — vsprejemljivo in plamteče za vse-lepo in vzvišeno. Ta nebeški dar je pokojni Medvett izrabil, da svojemu narodu razširi obzorje, da ga dviga z zemeljske grude proti rajskim viSavam. Zato je pel iu u6il, kakor tiiu je narekoval bister ura, mu velevalo ćuteiie srce. Ako vzaine.š v roko dva zvezka njegovih zbranih poezij, se čudiš globokim mislim, izraženim v mojsterakciu jeziku, ozaljšanim s kot v marmor izklesanimi rimami. — In co beres njegove tragedijo „Za pravdo in srce", „Kacijanar" in drugo, ti živo stoid pred oči skoro najslavnejša a tudi najžalostnojša doba slovenske z^'odovine. Pa ni moj namen opisavati Medvedovega pisatetjevaiTja, saj bodo to storile spretnejše roko; le opozoriti sera hotel tta .Medvedova tlela, katera ga bodo slavila, dok bode se glasila govorica slovenska. Zato so ob smrti tega moža zdrh-tela vsa občutna srca .., Mlado is staro je hitelo k Medvedovim param, da pokropí pesnika, spavajočoga mej zelenjem, da pomoli za dušo rajnega. Tudi obilo gospodo se je pripeljalo poslovit se oil mrtvega pesnika. Turjačani bi bili radi imeli svojega župnika pokojjanoira v svoji sredi. A aazadtye se je odločilo, da se zemeljski ostanki projicljojo v rojstno mesto ter poJože ob strani ljubljenih starišev k zadnjemu potiitku. Dne 15. marca je bilo truplo preneseno v župno cerkev, kjer se je izvršilo zadušno opravilo. V cerkvi je vznesenoginljivo govoril prelat Kalan iz Ljubljane. Ko pa so je krsta iia vozu imela odpeljati i)roti Ljubljani, se je v ginljivih besedah v imenu žup^anov poslovil od ranjega dušnega pastirja ])isatelj Finžgar. Vse je bilo ginrjeno do solz, šolska mladež jc plakala na glas še, ko je zginil voz izpred oči. — Čitali smo, da je iiotem tudi v Ljubljani kmalo pojujludne velika množica čestilcov na čelu s šentjakobsko duhovščino spremila pesnika skozi mesto, a mogočni zvonovi so nm peli zadiye žalno slovo. Iz Kamnika se poroča: Rojstno mesto jc pokapalo, kako visoko je cenilo svojega rojaka-pesnika. Odelo se je v črne zastave iti vse tnifovine zaprlo. Kar je le moglo, pričakovalo je iiokojnika ob njegovi rojstni hiši, katera je bila lopo prepletena z zelenjem. Veliko pogrebcev je »ios|)elo z vozovi in z vlakom iz Ljubljane, ilej njimi so bilo deputacije raznih društev. Od hiše se je potem Itremikal na Zde veličasten sprevod, kateremu je bil na čelu dekan in poslanec Lavrenčič. Ob odprtem grobu je spregovoril Medvedov najlioljši prijatelj Finžgar pretresljivo slovo, ki je našlo sočuten odmev v srcih navzočih čeatilcev pesnikovih. Iu tako zdaj počiva pesnik ob strani svojih roditeljev, ka'tere je poslavil s svojimi pesmimi. ^Spolnila se je Medvedu „Tiha že^ja;" „O, da 80 moja smrt in moj pogreb in moj pokop tedaj ne prigodé, ko na polje in vrt, doline in gore ol) cvetu cvet pripenja ])Omlad celo na grob . . (1'oezije IL reporoda na Slovenskem, se je pod pokroviteljstvom Nj. Prevzvišenosti knezonad.škofa goriškega dr. Sedeja osnoval poseben odbor, v katerem so vsi bivši tajniki umrlega cerkv, kneza — moj njimi tudi g, prost novomeški — ki jc prevzel skrb za dostojen spomenik. Obrača so za prispevke na vse čostitelje umrlega kardinala. Prenovitev dotične grobne kapelo bi stala okrog 10.000 kron. Darovi so pošiljajo po dekanih na škof. ordinarijate, Apologetičiie govore v kapiteljski cerkvi je včeraj dokončal č. g. )iater Hajek iz D. J. Namenjeni so inteligenci. — Dijiiške eksereicije pa je v frančiškanski cerkvi vodil nekdanji dijak tukajšnjega gimnazija č, g, ])ater Avguštin Kostelec, cistercijan iz Zatičino. Koiirerenc.ija Sodaliijitis Ns. (jorilis Jesu za novomeško dekaiiijo bo torek dno 29. t. m. v Žmihelu, Tvarina bo ista, kakor na shodu dekanov dne 30, t. m. Javna zalivala. Vsem tistim p, n, darovalcem denarnih doneskov, za nakup krmil, potrebnih za krmljeiya ptičkov v prošli žitni, kakor tudi gospodom mesarjem v Kandiji ter Novem mestu, kateri so mi skozi celo zimo potrebni loj brezplačno dajali; izrekam s tem najtoplejšo zahvalo. Vsega denarja nabralo in potrosilo so je ;13 kron 60 h. Preostanek proSlega leta 1909, v zneskn 4 K .'Í2 h je naložen pod naslovom: „Novomeški vrabiči in drugI ptiči,, v novomeški hranilnici, V Novem mostu, dné 10, marca 1910, R. Dolénc, V cenilno komisijo za oselitK» iloliotlniiio je finančni minister za krški okraj imenoval č. g. Antona Lesjaka, župnika v Št. Jerneju. Ljubljanska slov. Filliarnionija priredi dne '2. aprila t. L koncert v (»rostorih narodnega doma v Novem mostu, na katerega so novotncško občinstvo, kakor tudi okoličani že sedaj ojiozarjajo, ker bo to za naše razmero izreden umetniški užitek, ki se nam lo redko kdaj nudi. Natačni program koncerta se objavi v kratkem. (iodbft meščanske giinle. V godbeni odsek „mostno in meščansko garde godbe" izvoljeni so bili izmed podpirajočih članov: gg. Levičnik, c. kr. okrajni sodnik. Ed, Kaatclic, trgovoc in Adolf Pauaer, posestnik. Novi kapelnik jo žc prišel in vaje so pridno vr.še. Nekaj bivših godcev je zopet k godbi pristopilo, tako da je upati, da bodo godba v kratkem še bolja kakor jired nekaj leti. Prosi so slav. ol)činstvo, da naj vsaki po svoji moči godbo podpira, ker čoin več i)0 podjior, tem laglje bo več vaj mogoče itneti in nakupiti Itoljša^ godala. Občinski zastop občine Hmihel-Stopiče jo sogla.sno .sklenil poslati na vlado protest jiroti novemu davkn na vino. Sti-aom. Gruden Janez, ))Os!ovodja. Grum Franc, stroj, delovodja. Hrovat Ivan, udv. urad. Kladnik Josip, poslovodja. Koilj Josip, Imkvovoz, Koračin Josip, kroj. pom. Kozina Viktor, trgov, pom, Krajger Ivan, odv, urad, Lenart Josip, èevlj. ](om. Lukšič Ivan, líljuč, pom. Jjumoc Karol, fab. vodja. Magister Franc, miz. pom. Mátoh Alojz, čevlj. pom. Modvošek Ludvik, not, urad. Micetić Iran, mag. farm, .\iirtič Anton, pok. delovodja. Pajicž Franc, pos. tajnik, Penca Anton, stroj, pom. Potrlč Makso, vicefaktor. Pire I'Vanc, mes. pom. Podgoršek Valentin, kroj, pom. Povolný Kdmund, strojnik. Ropar Janez, ž^agar. Saje Paul, pok, pom. Soifert Kon->■«(1, knjig.^poslovodja. .Šercelj Janez, kolar. pom. Starić Franc, "liz, pom. Šuflaj Alojz, čevlj, pom. Tomažin Evgcn, kov. jiom. tJdo Janez, zid. pom. Vehar Franc, miz, pom, Vertačnik Ivan, knjigovodja. Zalar Ivan, črkostavec, Zovnik Josip, čevlj, pom. Libert Karol, ključ. pom. Zieglor Konrad, odv. urad. Delodajalci sledečo gg. delegate: Agnit.'îch Andrej, klepar. Horgmann Josiji, lekarnar. Jiernhard Viljem, dimnikar. Blazon îi'nuic, urar. Ferlič Ludvik, gostil, in mesar. ForSek Franc, pek. ^'ačiiik Anton, gostil, in mesar. Hočevar Anton, strojar, líorvat Ij'rban, liukvarnar, lljaš Ignac, kovač, .iakše Fr. tt Komp. soda-vičar. Javornik Josip, les. trgovec. Jevščok Karol, mizar. Karas Ivan, brivec. Kenda Franc, trgovec. Klemenčič Josip, jiečar, l^iJklič Ivan, hotelir, Košir Josip, krojač, 1'icek Juraj, trgovoc. l'.fioij Franc, čevljar, l'režolj Jakob,^ ključavničar. Sedlar Anton, kolar. Slane Karol, dr., odvetnik. Šrefanovic Dimitrija, čevljar. Dodatek: Soiini okraj Trebrye in Žužemberk voli S2 ilelojc-'lialea ju i delodajalca. Gospodarske drobtinci — Vinogradniški iii klctarski Icfiaj iiu (Ji'uiii. Kmetijska ^ila priredi od SU, marca do 1, afirila tridnevni vinogradniški in kletarski tečaj s sledečim vsporedom: V sredo dne 30. marca, popoldiio od !). (io 11. uro: Ravnanje z vinom. Vjdiv trgatve kipcr\ja na dobroto vina. Lastnosti in sestava vina. Popoldne ^d 2. do 4, ure: liaviianje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo, ^-'vinjenjo novih sodov, Morjciye sodov: V čotrtek, dne HI, '"area. Dopoldne od i), do 11. ure Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Pretakatye vina. Čiščenje vina. Filtrirai^je vina. Po-1'oldno od 2, do 4. ure: Lastnosti dobro vinske kleti. Oprava kleti, V potek, dno 1. aprila. Dopoldne od f), do 11, uro: ^'apake în bolezni vina. Pojjoldnc od '2. do 4. ure: Saditev trt Knojenje vinogradov. Pouk bo združon s praktičnim razkazo-J'iiijem, Kdor se žoli tečaja udeležiti, naj so zglasi po dopisnici, 'Mdaljenim udeležencem so povrnojo stro.ški za želežničiio voži^o Novoga mesta in za hrano ]>o 2 K na dan. ^ — Skl«']) jirvegn teeiijti zimsko šole iiu (ii'iuu je bil v sredo r^- tin. Zimski tečaj so obiskovali sicdoči učenci; Val. Babnik Oliiic pri Ljubljani, Jan. Dular iz Jurkevasi, Fr. Groznik iz ^ÍMujogoro, Jan. Kerbin iz Gor, Gradišča, Fol, Jjonče iz Kleč pri Ljubljani, Jož. ilarjnko iz Komanije pri Dobravi, Fr, Kapš iz Uršnih sel in Jan. Žakelj iz Planino pri Vrhniki, skupaj 8 učencev, 4 Dolenjci, .'I Gorenjci iu 1 Sotranjec, Ker ima zimska šola dva tečaja, se vrnejo učenci na zimo nazaj v drugi tečaj. ~ Kazghis. V času od Ib. aprila do 15. sejiteinbra t. 1. ]>riredi deželni O[n)or drugi mlekarski tečaj na zadružni mlekarni na Vrhniki. Na tečaj bo deželni odbor sprejel H učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovaiyo in jjouk za cei čas tečaja I.'iO K, izvenkranjski učenci pa 250 K. Šestim na Krar^jsko jiristojnim učencem podeli deželni odbor poilporo ])0 150 K, dvema pa po 75 K. Prošnje za vsi>rejeHi je vlagati na deželni odbor do 5. aprila t. 1. Pro.šnjam je jiride-jati dokazila o dovršeni starosti Hi let, o domovinski pravici, o primornem zdravju in lepem vodonju. Učenci ki se l)odo učili do cela ali do jiolovice na lastne stroške, morajo priložiti tudi obvezno pismo starišcv ali njih varuhov, da bodo plačevali zanje oskrbnino. iJežolni odlior kranjski. — l'rotest j)r()ti n(neiiiii viiiskeiini davku jo vložila na finančno riiuistcrstvo „Kranjska deželna vinarska zadruga" v Ijjubljani. Želeti je, da bi jo v tem vse zadruge, občine in druge korporacije posnemalo, kajti novi vinski davek bi naše vinogradnike, kateri so vsled vinske krizo že itak v skrajno slabem jjo-ložaju, pofiolnoma vničil, — Troti novemu vinskemu zaktpiin se že po vseh vinskih deželah oglašajo s protesti, na čelu vsem seveda Nižjeavstrij-ska. Pa ne samo vinogradniki ampak tudi drugi sloji so odločno proti vpeljavi novega davka, ker se jim s tem tmii naloži novi davek, ki bo enega in drugega odvračal od vinopitja. Vlada pa vstraja, kakor vso kaže, na svojem stališču in hoče, da se primanjkljaj v državni blagajni pokrije deloma tudi s šestimi milijoni, ki jih ima novi davok jirinesti. Ko jo bila dná U. t. m. ]>ri ministrskem jiredsedniku v tej zadevi jiosebna deputacija, se je naravnost izrazil, da računa na ta davok. Zato jia treba odpora povsod, da se reši vinogradnik iieznosnefra bremena, — Vinskim ktijicem in gostilnif^arjeiii toplo priporočamo dolenjsko vino, ki je zaradi svojega jirijetno kiselkastega okusa posobno v poletnem času izliorna pijača. Ne kuimjnio težkih vnarýib vin, ki so dvomljive vreiinosti, ampak kuimjmo vino doma pri domačih viiiogradnikiL ! Že večkrak smo poudarjali, da naj se na Dolenjskem toči domače Idago in na Kra^.skem pa kranjska vina! Tudi to pot valdmo k nakupu dolenj.skega vina, ki ga je še dosti pfi naših kleteh, t>o ceni in prav dobre kakovosti. — Tristopajino k liežclni vinai-ski /»i moral biti član zadruge! Tako umemo delo za zboljšanje kuirèîjskih razmer, ki so nastale v zadnjem času. — ('ene svinjski'!;» mesa se v zadnjem času vzdigujejo, dočim se no niorejo p0))i'aviti ceno za govejo živino. To nam bodi opomin, da obračamo na prašičjo rejo vso potrebno skrb in da poa[>ešujemo to rojo kar se da. Naša Dolenjska jo vstvarjena za prašičjo rejo in lahko se dajo njeni dohodki še ntočno izboljšati, — Velike množine vina izborne kvalitete so čaka v kloteb kranjskih vinogradnikov na kupca. Vzrok ti'mu je dejstvo, da se izvrstni domači vinski jiridolek veliko premalo iiu Kranjskem samem pozna, vsled česar se pri nas veliko tujega vina, katrCro se z domačim nikakor meriti ne more, popije. — Z ozirom na to si je „Kranjska deželna vinarska zadruga" v Ljubljani stavila hvalevredno nalogo, delati za domače vino potrebno reklamo, ter dovajati vinske kupce zadružnim članom, h katerim prišteva večino krajevnih vinarskih zadrug in skoro vse večje vinogradnike kranjske, — Vinski trgovd, gostilničarji in zasebniki, kateri iščejo doitro vinsko kapljico, naj hi se ugoilne prilike prav obilno posluževali ter si rajši jiristno in izborno domačo vino preskrbeli, kakor j^a da kupujejo tujo dvondjive dobrote. — Obračati se je tozadevno na „Kranjsko deželno vinarsko zadrugo** v Jjjubljani, katera vsakemu kupcu rada in popolnoma brezjjhično pojasni, kjo je dobiti razne vrste najboljših dolenjskih, vipavskih in belokranjskdi vin jjo nizkih cenah, — -Avstiljski katasler vodnih mori. Prvi zvezek tega katastra je te dni izšel. Prospekti z naveill)0 cene, vsebine itd. so morejo vpogledati v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani ter se na željo interosontom tudi dopošljejo. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. p. n. gg. Berginatni, Po^rše, kan., SeimenoTan, F. Golub, kajiUn v Do-brniču, Neimecovai), Fr Brfžnik, c. tr. g. ravnatelj jio 10 K; NeimenoTana v Zatieini 20 K. 81uv roaojibicft v Št Jerneju 30 K. M, Saje, inimik v Štangi 7 K. Dr. Poznik 6 K. Pl. âiikije, GerrteiiĚ po 4 K; dr. Žitek, dr. VsvpotiĚ, P«ll VOH Fiihrenan, Panser, Bniina, koBtr. po 3 K, Agnitecii, Anmann, pl. FÍ-chteoau. dr. HraSovec, E. Eastelic. KoSak. Krajec nas)., Mikolifi, Perko, Rijsíoli, Seiilel, Skallciy, Sproc, Alb. Sthifrtr, T. Vidíc, Giiidnyeo, vikar, Splibal, Zere, župan, Buhrmann, Klemenčič, peřar, Terbiù, dr. GloboĚmk, Hrstka, geom. po 1 K. Gospa Dnrini, Beitz, urar po GO 7. Priston d, alnga. 50 v. - Vsetn dtř-brotnikom lepa hvala i venele ]iraznike! Dr. ClrlI Aíman. Listnica uredništva: Gg. đopianiki naj blagovolijo opmtiti, ker tmo morali radi pomanjkanja proatdra nekaj dopisov izpnstiti, PrinMemo prihodnjič, Loterijske Številke, TRST, 26. februarja 44 90 88 48 . 13 GRADEC. 5. marca 62 16 22 79 30 TRST, 12. marca .56 82 55 3 76 GRADEC, 18. marca 64 90 41 66 63 Dra/beni oklic. E 68Ia/9 Dne 29. marca 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oinainenjeni ■fldniji v iibi Kt, 6 dražba ietert;inke ïemljiS«» vL St, 623 k. o. Rudolfovo. Nepremiioinskemn deíťžu ki ga je prodati na dražhi, je določena Trednoet na 4828 K. Najmanjši ponndek znaša 3218 K 70 h; pod tem zneskotn se ne prodaje. Odobrene dražbene pogoje in liatine, ki se tiĚejo nepremiEnice, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oiuamenjeni sodniji, v izbi St. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje T drttžhenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena sli jih zadobe v teku dražbe-ttega poitopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stant^ejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ue imenujejo tej v sodnem okraju ata-najočega pooblaščenca za rročbe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 18. februarja 1910, (66) Dražbeni oklic. ^J^ Dne 2. aprila 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oiuamenjeni Bodniji v izbi it. 6 dražha nepremičnin vi. št, 27 it. obč. Kandija in vi. št. 95 k. oho. Rudolfovo eestoječjh: a) vi. Št. 27 k. obii. Kandija i* hiše St. 7 z upe-Ijano gostilno ter gospodarskimi poslopji in lepim vrtom; b) v), št. 95 k. abí. Ëadolfovo iz biše St. 242 na Loki. Nepremičninama je določena vrednost in sicer; a) vi. St. 27 k, obč. Kacdija 2«.74i K; b^ vi. St. 96 k. obč. Kudolfjvo 6198 K. NajmanjSi pouudek tnaša ad a) 19829 K; ad b) 309^ Kj pod tem xneskom se ne prodaje. Odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati prt spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi St. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi tie pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji iiajpoz-ne e T dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle raii-ve javljati glede nepremičnine same. O n&daljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj ua nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobé v tekn dražbetiega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliša spodaj oznamenjene sodnije uiti ue imennjejo tej v sodnem kraju stanujočaga pooblaščenca za vročbe. C. kp. okrajno sodišče Novomesto, odd. If., dne 18. februarja 1903. (67) Dražbeni oklic. E 765/9 Dne 31. marca 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj ozname-njeni zodniji v izbi St. 6 dražha zemljišča vi. St. 66 k. obč. Blatnik. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 1980 E. Na,manj3i ponndek znaša 1320 K; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se zajeduo odobre, iu listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spada) oinamenjeni sodniji, T izbi št. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražhenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih *adobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliin spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okrajn «tannjočega pooblaščenca za vročbe. C. kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. ff, dne 16. svečana 1910. (G6J Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, reg. zadnific z neomejeno zutczo v Kandjji, kateri bode dne 11. aprila 1910 ob 1. uri popoludne v pisarni posojilnice z sledečim dnevnim redom: 1. PoroéiJo načclstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnih raùiinov. 3. Predlog o razdelitvi Ěiatega dobička. 4. Nadomestna volitev funkcijonarjev. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti, (Gt-s-i) Načelsivo. Vabilo h II. rednemu občnemu zboru društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novomesto dne 5. aprila 1910 dopoldne ob 10. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Rudolfovem, soba štev. 6. Dnevni rod: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev namestnika odbornika mesto umrlega g. župnika Janeza Podboja. 5. Slučajnosti. RODOLFOVO, dne 15. marca 1910. Za odbor: t. p. Dr. Elbert m. p. (66) Dražbeni oklic. E 9/10 Dne 7. aprila 1910 dopoldne ob 10. iir( bo pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. C dražb« nepreiniůnin vi. St. in 44 k. obů. Hrusca in sicer se bode zdražil vsak vložek zase. Nepremlfninama, ki jn je prodati na ilražbi, je določena vrednost na vi. Bt. 4îi kat. obč. Hmšca = 733 K; vi. št. 44 k, obfi. Hrnic» = aOO K. Najmanjši ponndek znaSa za vi. St. 45 k. o. HrnSca 488 K 66 h ; vi. St, 44 k. o. Hrnšca 200 K; pod tem zneskom »e ne prodaje. Drftžbene pogoje, ki ae obenem odobre in letine, ki se tiúejo ne-premiÈcio, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v iïbi St 5, med opravilnimi nrsmi. Prftvice, katere hi ne pripnšiale dražbe, je oglaaiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obrokn pred zaietkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine satne. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja ae obvestijo osebe, katere imajo sedaj nn nepremk'ninah pravice ali bremena ali jih zadobe v tekn dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSn spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imennjejo t^ v sodnem okraja stannjočega pooblsSčenca za vročbe. C. kr. okrajno sodisče Novomesto, oddelek It,, dne 2a, februarja 1910, (63) Dražbeni oklic. E 527/9 85 Dne 9. aprila t. 1. dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. (3 zopelna dražba nepremiiuin vi. S. 376, 37(i, »77 in 878 k. o. CeSence. NepremtĚmnam, ki jih je prodati na dražbi, je doloEena vrednost na: a) vi. St. 376 k. obË. GeSence = 738 K 40 v; b) vi. St. 376 k. obï. ČeSence C82 K 20 v; o) vi. St. 377 k. obS. ĆeSence 1980 K 73 v; d) vi, St. 878 k. obĚ. íeSence = 2821 K 96 v. Najmanjši ponndek isnsia; ad a) = 369 K £0 vj ad b) = 341 K 10 v; ad c) — 9e6K 3C v; ad d) — 1411K64 v; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tiati, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. 6 med opravilnimi urami. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremifninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kailar niti ne stannjej» v okoiiSu spodaj oinainenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stannjočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II., dne 1, februarja 1910. t64y Vabilo na IV. redni obžni zbor registrováno zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Branje revizijskega poročila in ukrepi istega. Odobritev, ozir. potrditev računsk. zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Izprememba iiravil. 7. Slučajnosti. V MJKNI PEČI, dno 17. snšca 1910. Načelstvo. Kaj naj sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? Odgovor: dCalhreiner íKneipp - sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. SV/ boljšega zajutrka za mlado in staro. Ilsucn. t. i Farna opekarna cBPerťeTu) ima vedno v zalogi (U-0-5; najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema »skrbništvo irrasiine Zalog (Breilenau) pri Itiuloifoveui. Prostovoljno gasilno društvo v Krškem ima na prodaj dvokolesno mehaniško (43 33) nova, 14 m dolga, tridelna, ki jo zamoreta postaviti dva moža. Cena po dogovoru, ponudbe naravnost, :: Na :: sb hiša u IBetlihi. v tej hiši je že mnogo let gostilna, v ngi so tudi pripravne sobe za ptujce. K hiši iiripadajo gospodarska poslopja in vrt. — Natančneje se izve pri liranilnici in jiosftjihiic.j v Semiču. prodaj! spomladi in po leti tekočega leta se bode posekalo nekaj stotin kubičnih metrov smrekovega lesa, od katerega se bode ilV^ smrekova lubad ita ta nurin ]»rndii1a, zno. Natančna pojasnila se izvedo pri lastnici Mariji 1'erpar na Jami št. 7, pošta Dvor pri Žužemberku. (55-2-2) 03193623 F.P.ilidic 2 Romp. Ljubljano toviirna zarezianih strcšinkov — ponudi vsHko poljubno množino — patent, dvojno zarezani (2Í24 4) strešnik-zakrivač Bposevno obvezo in priveznim nastuvkom „sistem Jfarísola^^ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. N!ii]>i'Ri>rns1oJsti, iiajiuiiiojise in niijtr]iožii(tJsfl ki'iljo streti siidiuijosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in iioiiia. Slavnemu občinstvu v blagohotno znanje. (62.2-2) V prijetBO dolžnost mi jc, se slavnemu olićinstvu najprisrčneje zahvaliti za toliko let iiii izkazano naklonjenost. Obenem si usojam iiaju\)udncje naznaniti,