Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
uredništvo"— uprava:
pri g. ]os. Benko v M- Soboti telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo-V*
Murska Soboti, 12. Iiillja 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 28
Izvoz
Ves prejšnji teden so se vršile v Priviligiranem izvoznem društvu konference glede odkupnih cen letošnje pšenice. Sprožili so misel, da bi se kmetu, v tej gospodarski krizi pomagalo na ta način, da bi se pšenica odkupila po višjih cenah. Razliko v cenah bi žrtvovala država. Izgleda, da se bodo merodajni krogi odločilna utrditev gotove cene, ki bi približno odgovarjala ceni pšenice na svetovnih tržiščih. Pa čeprav bi se med tem spremenile razmere na inozemskem trgu, ter bi bilo domače blago preplačano, je kljub temu država pripravljena, da iz svojega nadoknadi nastplo razliko.
Na pragu žetve smo ter obenem pred velikim vprašanjem: Kako bomo letos izvažali naše pridelke in kako jih spravili v denar? Letos bomo imeli dobro žitno in sadno letino ter bo poleg teh pri^ delkov prišlo pod zimo tudi mnogo živine na domača tržišča.
Kljub temu, da je bilo lansko leto slaba letina, niti teh pridelkov nismo mogli porabiti za domače potrebe. Še vedno je bilo dovolj za izvoz. Letos pa niti malo ne smemo upati, da bomo ves letošnji bogati pridelek porabili doma tet da bi se na do-mačih tržiščih popravile nizke cene našemu žitu. Večja ponudba bo celo povzročila padec cen.
Prizad pri tem ne more ničesar pomagati, če ne dobi na razpolago nekaj sto milijonov dinarjev samo za pšenico. A kje so ostali pridelki našega kmeta ? Vsako razpravljanje brez osnove na kapitalu in brez sigurnega inozemskega kupca za naše žito, bi bilo zidati gradove v oblake.
Najlepša rešitev bi pač bila, če bi našli dobre inozemske trge, na katerih bi lahko prodali ves presežek naše bogate letine po cenah, ki si jih želimo. Če se pa oboje ne more doseči, ter nam je Bog naklonil letos boljšo žetev, je pač prvo kar je potrebno, da si najdemo odjemalce našega blaga, četudi ne bi bili s ceno popolnoma zadovoljni. Drugače se nam lahko zgodi, da med razpravljanjem o cenah pozabimo na izvoz In da na$ druge države prehitijo s svojim blagom ter nam odvzamejo inozemska tržišča, Treba je namreč upoštevati, da je letošnja
letina povsod izredno povoljna in da bo prodajalcev več ko v prejšnjih letih. Res je, da je svet še lačen ter da bo z ozirom na večjo zaposlenost delavskih množic tudi večje povpraševanje po poljedelskih pridelkih. Na taka dejstva pa lahko grade le posamezniki svoje špekulacije. Mi pa ne smemo tvegati ničesar ter moramo stremeti po čim več tržiščih, po čim boljših odjemalcih.
V dobro zaščito vsem kmetovalcem je baš kontrola našega uvoza, ki se je pred kratkim uvedla. A to še ne zadostuje. Naša naloga mora predvsem biti, da povečamo naš izvoz z dobrimi carinskimi in železniškimi tarifami, in brez pridržka se bo dvignil tudi naš izvoz nad sedanjo nižino. V tem slučaju bi nam morala biti za vzor Nemčija, ki si je baš na
ta način popravila svojo trgovino in splošno gospodarsko stanje. Nemci so kupovali v agrarnih državah, vse ksr so nudila tržišča, in agrarne države so segli po nemških industrijskih izdelkih. In če vodijo na tačin trgovino velike države, zakaj bi bili mi med zadnjimi, ki bi se oprijeli tega načina trgovanja?
Mogoče ima ta način prodajanja in kupovanja tudi svoje senčne strani, a končno se je treba vendar odločiti za eno smer in opustiti negotovost in tavanje ter gospodarsko politiko večnih vi-jug. Ako se bojimo velike rizike, poskušajmo letos kreniti na pot nove trgovinske politike, ko imamo kaj da izvažamo, ker se prav lahko zgodi, da se nam drugo leto ne nudi tako ugodna prilika.
POLICIKfl
Jugoslovenska nacionalna stranka je imela pretekli ponedeljek, v Beogradu svoj drugi kongres. Udeležba na kongresu je bila velik, Prevladujočo večino so tvorili kmečki ljudje. Iz dravske banovine je bilo prisotnih 78 delegatov ter senatorjev in narodnih poslancev, ki so člani klubov JNS v senatu in Narodni skupščini. Kongresu je predsedoval prvi podpred sednik dr, Kcsta Kumanudi, S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, in kraljevima namestnikoma dr Stankoviču in dr. Pe roviču Obširno poročilo, v katerem j« bil orisan razvoj dogodkov in prilik v stranki, od ustanovnega kongresa pa do danes, je podal tajnik stranke, senator dr. Kramer. Q notranji politični situaciji je poročal senator Banjanin, v zunanje političnem položaju dr. Kramer, o gospodarskih prilikah v državi pa je govoril dr. Sečerov. Kongres je razpravljal tudi o spremembi strankinih pravil.
Največje zanimanje je vladalo za volitev predsedstva, ker je dosedanji predsednik Uzunovlč, zaradi svoje visoke starosti in rahlega zdravja, po< dal ostavko. V priznanje njegovih zaslug pa ga je kongres izvolil za dosmrtnega častnega predsednika JNS, Na predlog dr. Andjelinovlča je bij nato ob velikem navdušenju vseh prisotnih izvoljen za predsednika stranke bivši ministrski predsednik
Peter Živkovič. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen senator
Banjanin, za drugega pcdpr. bivši minister Demetrovč, za glavnega tajnika stranke pa dr. Kramer. Iz dravske banovine so bili izvoljeni v ožji glavni odbor: podpredsednik senata dr. Miroslav PJej, senator Ivan Pucelj, predsednik banovinskega pdbQfa df, Raiar, poslevodeči predsednik ban. cdb. dr, Pirkmajer ter narodni poslanci Pre-koršek, Mravlje, Koman ter dr. Lipold in Ivan Arko, Po zaključku kongresa, je večina delegatov odpotovala na Oplenac, da se pokloni grobu Vite škega kralja Aleksandra I Zedinitelja,
Nekateri časopisi so hoteli uspeli kongres JNS na vse mogoče načine zmanjšati, Vodstvo stranke je prejelo nešteto brzojavk iz države, ki so pozdravljali preurejeno politično formacijo in novo vodstvo.
Občinske volitve ne bodo razpisane za v§q državo naenkrat, marveč postopno po banovinah. Že konec avgusta ali v začetku septembra bodo volitve v vardarski banovini. Volitve po vseh banovinah bodo opravljene do srede meseca oktobra,
Trgovinska pogodb« med naš«? državo in Romunijo je bila te dni po* daljšana do konca tega leta. Dotlej bodo končane priprave za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Bolgarski kralj Boris je izjavi) inozemskim novinarjem sledeče: »Bolgarski 4 in jugoslovanski narod, sta kmečka naroda, ki hočeta predvsem mir. Ne Štifta se več ozirati na preteklost, marveč morata gledati v bodočnost. Odnošaji med obema naro-
doma se morajo razvijati tako, kakor to narekuje zdrav razum. Veliki kralj Aleksander je pokazal pot, po kateri moramo iti. Na srečo nadaljuje tudi knez namestnik po smrti velikega ju-goslovenskega kralja z \so vnemo njegovo politiko."
Po daljšem presledku so se zopet sestali na skupno konferenco voditelji srbskega dela združene opozicije ter razpravljali zlasti o politični situaciji, ki je nastala po kongresu JNS in izvolitvi Petra Živkovfča za strankinega predsednika.
Turška vlada je odpovedala jugoslovansko-turško trgovinsko pogodbo in sporazum o klirfngu, sklenjen 26. julija 1934.
Predsednik francoske republike
je ocjiikoval pašfga f.nančega mnistra g. Letico, z redom legije časti koman-derske stopnje.
Dve fronti držav se snujeta v Ženevi. Blok, ki je proti preureditvi Zveze narqdov, iaterega tvorijo Francija, Rusija, Mala antanta, Balkanska zveza in Španija. Zlasti ameriške države pa zahtevajo reformo Zveze narodov, ki naj bi zmanjšala dolžnost članic.
Italjanski novinarji, ki so bili aretirani zaradi demonstracij, proti gb?-sinskemu cesarju ob priliki njegovega govora na seji skupščine D/uštva narodov, so bili izpuščeni iz zaporov, ter izgnani iz Ženeve. Italjanski iisti se ostro izražajo zoper ravnanje švicarskih oblasti proti italjanskim novinarjem. Ta incident, tako pišejo listi, je nov dokaz za potrebo po reformi Društva narodov.
Med Avstrijo in Nemčijo so se pričela pogajanja, ki uspešno napredujejo. Avstrija brezpogojno zahteva, da Nemčija prizna njeno neodvisnpst in da se v bodoče v nobenem primeru ne vmešava v avstrijske notranje politične zadeve. Na drugi strani bi bila Avstrija pripravljena pristati na pomembne gospodarske koncesije v korist Nemčije.
Po velikih debatah v Društvu narodov, so slednjič sklenili, da z dnem 15. juMjen? ukinejo sankcije proti Italiji. Ta predlog je postavila Francija in Anglija. Proti ukinitvi sankcij je najbolj nastopal zastopnik ^r-gentinjje. Pri tem so ga podpirali tudi delegati južno ameriških držav.
DoločifBu m pšenici.
Po ififprmscijak H Bepgr«Ia se je V pondeljek, dne 6. julija 1939 sestal gospodarsko f nančnj komite ministrov in sicer v svrho določitve cen pšenici. Po informacijah iz verodostojnega vfra, bo cena pšenici določena od 120 do 130 Din za stot.
Politični shodi.
V	Murski Soboti:
Glasom časopisnih vesti je g. minister dr. M. Krek v zadnjem času tirom cele naše domovine, posebno pa v Sloveniji obdržaval več političnih shodov. Končno se je odločil, da obišče tudi naše Prekmurje, da nam pove kaj o politiki, gospodarstvu i. t. d.
Tako je bil določen in v časopisju ter plakatih objavljen njegov politični shod v Murski Soboti, za 5. julija 1936. Predpriprave za shod so se vršile že več tednov. Na dan shoda so hišni posestniki v Cerkveni ul. in Aleksandrovi cesti, ne glede na vero in stan, v čast g. ministru razobesili zastave kljub temu, da mogoče danes niso med tistimi, ki se jih favorizira. Naš prekmurski narod ni tega navajen, in je daleč od sličnih strasti, on živi v slogi, v sporazumu z vsemi ne glede poklic in konfesijo.
Shod je bil napovedan za pol enajsto uro in sicer v dvorišču hotela »Krona". To dvorišče se da dobro zapreti in je kaj primerno za politične shode.
Vsled gotovih formalnosti se zborovanje ni začelo ob napovedanem času, ampak pol ure kasneje.
Gospod minister se je pripeljal ob 10. uri v Mursko Soboto v spremstvu tajnika J. R. Z. g. Kranjca. Pred kmečko posojilnico ga je pozdravil predsednik okrajne organizacije J. R. Z. g. Bajlec. Pri sprejemu so bili navzoči sreski načelnik g. Lipovšek, banski svet Bačič, nekateri okoliški župani ter nadrabin g. dr. Roth. Ob 11. uri se je g. minister z godbo na čelu in obkrožen z nekaj sto ljudi, podal na zborovališče. Medpotoma se je čulo od spremljevalcev nekaj vzklikov dr. Korošcu in dr. Kreku. Na prostoru pred govorniškim odrom se je zbralo okoli 500 ljudi, med katerimi je bilo veliko udeležencev iz sosednjih vasi dolnjelendavskega sreza. Poleg ministra g. dr. Kreka ter tajnika g. Marko Kranjca, so bil ves čas zborovanja na govorniškem odru navzoči g. banski svetnik Bajlec, sreski načelnik g. Lipovšek, župan g. Hartner in deloma nadrabin g. dr. Roth ter drugi. Prvi je pozdravil zborovalce g. Bajlec in predlagal, da se odpošljejo udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., gg. predsedniku vlade, notranjemu ministru in banu. Za njim je spregovoril minister g. Krek.
V	svojem govoru se je spočetka zahvalil vsem onim, ki so ostali zvesti voditelju dr. Korošcu. Naglašal je, da je potrebna edinost vseh Jugoslovanov, predvsem pa vernost svojemu slovenskemu poreklu. V svojem govoru je nato razložil potek dogodkov pred nastopom sedajne vlade. G. minister je omenil tudi naš Delavski dom, po-vdaril je dela na banovinskih cestah, omenil je med drugim tudi graditev mostu črez Muro v Petajncih in prekmurske potoke ter regulacijo Mure. Tudi za bolnišnico so dela v teku in so baje že tozadevna sredstva na razpolago. V nadaljevanju svojega govora se je g. minister dotaknil tudi politike g. dr. Mačka z posebnim ozirom na naše kraje. V karakterizacijo, da Mačkovo gibanje ni čisto hrvatsko, kakor to hrvaški voditelji radi povdarjajo, je omenil predvsem gospodarske razmere v Zagrebu, kjer je večina trgovin in kapitala v židovskih rokah. (G. minister je rabil krepkejši izraz.) Ko je govornik omenil ta dejstva, je ob splošni pozornostih navzočih poslušalcev, g. nadrab. dr. Roth, zapustil govorniško tribuno in se zgubil med ljudmi. (Ali se je g. nadrab. dr. Roth na tem izrazito strankarsko-političnem zborovanju kot
najvišji predstavnik izraelskih vernikov v naši banovini, udeležil shoda kot privatni opazovalec ali v imenu izraelske verske organizacije? — Javnost to zanima.)
»Mi smo slovensko narodno gibanje, zato vodimo slovensko politiko, Hrvati pa naj vodijo svojo. Mi si želimo močno in trdno državo. To želijo vsi pravi Jugoslovani in obenem tudi složno sodelovanje z vsemi, ki imajo dobro voljo." S temi besedami je g. minister zaključil svoj govor. Nato je še govoril g Marko Kranjc. V svojem govoru je na srce položil vsem zborovalcem, naj se vneto pripravljajo na bodoče občinske volitve, ki naj pokažejo pravo sliko pripadnosti k stranki JRZ. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Takoj nato je zaigrala godba, in s tem je bil preprečen vsak medklic ali morebitno vprašanje navzočim govornikom.
Shod je potekel mirno, kar je dokaz zrelosti prebivalstva našega sreza, kakor tudi obširnim navodilom strankinih pristašev, ki so bili na zbo-rovališču tako dobro razvrščeni, da so že v kali onemogočili vsako vprašanje govornikom.
V	popoldanskih urah se je gospod minister s svojim spremstvom odpeljal proti Dol. Lendavi.
Pripomba uredniitva
Z ozirom na razno govorenje pred shodom, nas prav veseli, da je shod potekel mirno. Gospod minister se je lahko osebno prepričal, da številni nasprotniki- organizacije niso tako kruti, kakor so mu jih morda orisali.
Favoriziranje pripadnikov ene vere, je pri nas v Prekmurju pogrešno, ker je nevarnost, da se vnese v narod največjo zmedo in mržnjo, ki je dosedaj živelo v lepem sožitju, kar ne-sme biti namen nobenega, tem manj pa aktivnega ministra.
Odklonjeno vabilo na banket
Po končanem shodn v M. Soboti, so bile nekatere ugledne osebe povabljene na banket, ki je bil pripravljen na čast g. ministru dr. Kreku. Kljub ponovni prošnji se banketa ne kateri niso udeležili, čeravno bi morali biti po svojem poklicu in visokem ugledu pravi stebri organizacije JRZ Po našem mnenju niso to napravili iz antipatije do stranke, ampak do taktike in svojeglavnosti nekaterih strankinih funkcionarjev. To so gospodje, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajo napram narodu.
V	Dolnji Lendavi:
Prošlo nedeljo se je vršil pri nas shod »Jugoslovenske radikalne zajed-nice", za katerega se je po vsem srezu živo agitiralo. Shoda se je udeležilo okolih 400 ljudi, če smemo všteti radovedneže, ki jih je privabila godba. Ob slovoloku, postavljenem ob vhodu v mesto z čakovske ceste, so čakali odlične goste. Nekako ob treh je prijezdilo pet jezdecev, za njimi pa je privozilo okrog 20 bicikllstov, za katerimi je kmalo privozil avto z odllč-niki. Po običajni izmenjavi oficijelnlh dobrodošlic in zahvalnic je vsa publika odšla tiho h katoliški cerkvi, kjer
je bila postavljena tribuna. Shcd je otvoril dr. Klar, prečital pozdravne brzojavke, poslane Njeg. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru ter drugim odličnikom v Beogradu, nakar je dal besedo g. ministru dr. Miha Kreku. G. minister še ni dobro spregovoril in že mu je vpadel v besedo nek akademik. Nastala je mučna situacija, ki je porazno vplivala na vse one, ki so si želeli, da bi shod potekel brez incidentov. G. dr. Klar je skušal z energično besedo narediti mir, kar mu pa ni uspelo. Ker ni šlo z grda, so poskušali gospodje s tribune doseči z lepa. G dr. Klar je rekel akademiku, da naj da častno besedo, da bo dal mir, kateri da je nujno potreben za uspešni iztek shoda. Akademik je nato dal častno besedo s pridržkom, da mu bo dovoljeno stavljati vpašanja. Po tej kompromisni rešitvi mirovnega vprašanja je prevzel nato zopet besedo dr. Miha Krek in je začel tolmačiti program JRZ. Toda mirovno vprašanje le ni hotelo oditi z mrtve točke. Sedaj so začeli udeleženci shoda vzklikati dr. Mačku in združeni opoziciji. Od časa do časa je dober tucat ljudi vzkliknil tudi dr. Korošcu. Padala so vprašanja, katera pa niso doživela direktnih odgovorov. V takem mešanem razpoloženju je shod doživel svoj mešani konec.
Oboji, t. je oni, ki so vzklikali dr. Korošcu, kakor tudi oni, ki so vzklikali dr. Mačku in opoziciji so se držali disciplinirano, do fizičnih obračunavanj ni prišlo.
Na shodu so govorili sledeči: dr. Miha Krek, minister brez listnice, Marko Kranjec, duhovnik in tajnik J. R. Z. za Dravsko banovino, dr, Klar, zdravnik in narodni poslanec za lendavski srez in Klekl Jožef, župnik v pokoju. Govori so bili zelo obsežni po svoji vsebini. Govorilo se je o Španiji, o Mehiki, o jugoslovenski demokraciji, o politični abecedi, o sankcijah, o diktaturi proletarijata, o Rusiji, največ pa o svobodi, Vštevši svobodo tiska, vere in vesti, stanovanja vseh drugih podvrst svobode. Na shodu se ]e prečitala tudi lista vseh velikih javnih del, ki so bila izvršena v obeh srezih Prekmurja, od 5. maja 1936 dalje.
Skupna akcija mestnih občin savske banovine za znižanje sejemskih pristojbin.
Na pobudu Gospodarske sloge je mestna občina v Škoplju pozvala na sestanek zastopnike vseh mestnih občin v naši državi. Namen konference je, da se enakomerno znižajo sejmske pristojbine v zvezi z nizkimi cenami blaga, ki ga naš kmet na sejme do-važa. To akcijo je tembolj za pozdraviti, ker je nastala na pobudo Gospodarske sloge, ki si je postavila za cilj pravično ureditev pristojbin v vsej državi* Želeti bi bilo, da bi se na tem sestanku obravnavalo tudi znižanje raznih pristojbin na živinskih sejmih, Zlasti kar se tiče živinskih potnih listov, ki so danes, v primeri z nizko ceno živine, zelo visoke.*
Bodimo objektivni.
Slovenec je v svoji pondeljski št. od 6. 7. 1936 napisal, da se je dne 6. 7. 1936 političnega shoda v Murski Soboti udeležilo 2000 ljudi, splošno se pa govori, da se je shoda udeležilo 4 do 500 zborovalcev.
Saj bi bila udeležba 2000 ljudi za pozdraviti, z ozirom nato, ker je bil na shodu glavni govornik aktivni minister, kar je za naše kraje le redek slučaj. Bodimo objektivni in ne priti-ravajmo dogodkovl
Priprave za izvoz sadja.
Centralna komisija za izvoz sadja pri ministrstvu za trgovino je končala svoje zasedanje, na katerem je razpravljala o letošnji izvozni sezoni. Po poročilih, ki jih je prejela komisija, bo letošnji pridelek sadja zelo dober. Zaradi tega je potrebno, da se pravočasno store vsi potrebni koraki za prodajo našega sadja ter za pravilni in pravočasni izvoz. Komisija je predlagala uvedbo posebne kontrolne službe za izvoz sadja ter sklenila vse potrebno, da se pravočasno zagotove tudi finančna sredstva za izvoznike. Izdani bodo dalje ukrepi, ki naj onemogočijo špekulacije in pritiskanje cen na škodo producentov.
Kako je bilo s shodom v Dol. Lendavi?
Pravijo, da je zelo klaverno potekel. Kje je tolikokrat povdarjena zvestoba in udanost prebivalstva dolnjelendavskega sreza do svojega poslanca in njegovim sodelovalcem ? Ali je to morda zahvala za številne podpore, ki jih je baje tamošnji poslanec izposloval svojim volilcem, o kateri vedo tako natančno povedati Novine 1
Peki stavkajo.
Radi premajhne plače so v nedeljo dne 5. VII. začeli stavkati peki v Zagrebu tako, da Zagreb ni imel v ponedeljek svežega kruha. Odgovorne oblasti so se zavedale nevarnosti, ki preti prebivalstvu, zlasti onemu, ki je navezano kupovati kruh, in so začele takoj posredovati.
Na zadnji poti...
Vse dneve do četrtka so romale množice v farno cerkev, kjer je med venci in cvetjem počival blagopokojni kanonik Slepec... Verniki so se molče in solznih oči poslavljali od svojega dušnega pastirja, ki jih je tako nenadoma zapustil. Ia v četrtek v dopoldanskih urah je nastopil svojo zadnjo pot... Zorečo žito, ki sili pod kose, ni zadržalo kmeta, obrtnika ni priklenilo delo v delavnico, težaka ne znojni krajcar, da ne bi šel spremit svojega pastirja... Do zadnjega kotička je bila napolnjena cerkev, ko je pristopilo k mrtvaškemu odru okrog 60 duhovnikov, da se poslovijo od svojega duhov, sobrata. Ljudstvo je plakalo in
>
besede dr. Mirta iz Maribora so zasekale še globlje rane in obujale spomin na njega, ki je onemel sredi poti. Med žalno mašo je cerkveni zbor pod vodstvom g. Tuša pel »Rekvijem". Po cerkvenih obredih je več tisočglava množica krenila na pokopališče. V sprevodu so bile godbe, čete gasilcev, predstavniki vseh tukajšnjih oblasti, deputacije društev i. t. d. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil g. župan Hartner. Žalostinke godb in nagrobnice cerkvenega pevskega zbora so spremljale zamolklo bobnenje prvih grud, ki so padale na rakev, v kateri so počivali zemski ostanki našega dušnega pastirja, ki je v naše duie vsadil večno besedo o sebi . . .
Gasilska četa Murska Sobota je imela častno stražo ves čas ob odru, dočim so pokojnega spremljale na zadnji poti tudi okoliške gasilske čete Rakičan, Bakovci, Krog in Murski Črnci ter četa tovarne g. Benka.
Zaradi Kokoši čez mejo.
Budimpeštanski listi poročajo o Čudni drami, ki se je odigrala pri Horgosu ob jugoslovensko-madžarski meji. Mlada Jugoslovenka, 19-letna pastirica, je čuvala na jugoslovenskih tleh večje število kokoši. Ko so nekatere živali prešle mejo in stopila na madžarska tla, je šla za njimi, da jih spravih nazaj. Graničar, ki je to opazoval, je klical za njo, naj se ustavi. Ko njegovih klicev ni upoštevala, je oddal strel, ki jo je zadel v srce in jo na mestu usmrtil. Zrušila se je na madžarskih tleh, kakšnih deset korakov od meje. Graničar je tedaj še sam stopil žez mejo, da spravi truplo na jugoslovanska tla. Med tem ko je z eno roko vlekel truplo nazaj, je v drugi držal puško. Puška pa se mu je nenadno sprožila in krogla je šla vojaku skozi srce, da se je tik ob meji zgrudil poleg dekleta mrtev na tla.
DOMAČE VESTI
ITlurska Sobota:
—	Koncert in ples Kluba prekmurskih akademikov bo v soboto, dne 11. julija v Sokolskem domu. Program je prvorazreden, čisti dobiček prireditve je namenjen izpolnitvi potujoče knjižnice.
-	Nižji tečajnini izpit: Na tukajšnji realni gimnaziji so naredili nižji tečajni izpit z odličnim uspehom sledeči: Barbarič Štefan, Smrej Jože, Antauer Marija, Hvala Sonja, Letonja Avgusta in Perš Sidonija. Z prav dobrim uspehom: Bosina Jože, čisar Štefan, Derkač Karel, Gijaš Janez, Ferčak Martin, Gross Bogomil, Mahovne Milan, Makarovič Dušan, Mokorel Janko, Mujdrica Ivan, Novina Božidar, Potočnik Stanko, Preac Janko, štrukelj Jože, Vučko Anton, čisar Ludvik, Gabrijel-čič Bojan, Hoivat Jože, Medvešček Boris, Vutkovič Dušan, Fakus Cvetka, Ren Olga, Vukan Zlatica. Z dobrim uspehom: Berden Štefan, Burei Bori-voj, Dermota Janko, Pišek Jože, Šer-bec Stanko, Trajbarič Štefan, Zabu-kovec Ladislav, Glažar Koloman, Gom-
boši Koloman, Koren Josip, Malačič Bela, Preis Ladislav, Ruža Gabrijel, Faflik Elizabeta, Gomboc Kristina in Vesnik Danica. Privatisti: z prav dobrim uspehom : Čeh Josip, Fras Jože, Mlinarič Maks, Škerej Alojzij, Zrim Jože. Z dobrim uspehom: Senček Herman in Škrget Vladimir. Za tri mesece je bilo odklonjenih 7 dijakov, za 1 leto dva dijaka. K izpitu nista prišla 1 dijak in 1 dijakinja. Izmed pri-vatistov so bili za 3 mesece odklonjeni 4 kandidati.
—	Poroka. Te dni se je poročil v tuk. evang. čerkvi g. Erniša J, učitelj v Prosenjakovclh z gdč. Car Jolanko iz M. Sobote. Mnogo sreče I
—	Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike v trgovini I. HAHN, Murska Sobota.
—	Potujoča ljudska knjižnica Kluba prekmurskih akademikov. Klub prekmurskih akademikov si je med drugim nadel nalogo, pripomoči prekmurskemu ljudstvu do slovenske knjige, kateremu je do zdaj še v veliki meri pomanjkovalo, V ta namen ustanavlja klub potujočo ljudsko knjižnico. Klub je pri svojem delu našel povsod popolno razumevanje, o čemer priča lepo število nabranih knjig, ki obsega že število 3000. Vendar pa so z dokončno ureditvijo knjižnice zvezani veliki stroški, pri tem v največji meri vezava večine knjig, ki je nujno potrebna. Ker klub ne razpolaga z lastnimi denarnimi sredstvi, se je obrnil na razna mesta s prošnjo za podporo. V isti namen priredi klub tudi akademijo dne 11. julija t. 1. v M. Soboti, ki zato zasluži vso pozornost in naklonjenost občinstva.
—	Tišina. V nedeljo, dne 12. julija 1936 bo gospod Gabor Alojz, bogo-slovec iz Petanjc, pel v naši cerkvi novo sv. mašo. Gospodu novomašniku, ki je del svojih študij dovršil na gimnaziji v M. Soboti, želimo v njegovem zvišenem poklicu mnogo sreče in uspehov! — Dne 5. julija 1936 smo pokopali mlado mater gospo Flisar-jevo roj. Nemec. Zahrbtna bolezen — jetika — je zahtevala njeno življenje. Zapustila je 6 nepreskrbljenih otrok v v starosti od 1 do 9 let. Naj počiva v miru, žalujočemu soprogu, otrokom in ostali rodbini naše iskreno sožalje 1
—	Martjanci. Sokolska četa Mar-tjanci bo dne 12. julija 1936 uprizorila na vrtu gost. br. Vezirja v Mar-tjancih, Golarjevo veseloigro v treh dejanjih „Dve nevesti". Začetek točno ob 3. (15) uri. Pred in po predstavi bo v isti gostilni velika vrtna veselica z prvovrstno godbo. V slučaju slabega vremena bo dovolj pokritih prostorov na razpolago. Ljubitelji smeha in zabave vljudno vabljeni. Zdravo I
Gornja Lendava :
—	Blagoslovitev tuk. gasilnega doma se bo izvršilo v nedeljo, dne 2. avgusta. Ob tej priliki bodo tudi župne vaje. Ker bo spored zelo pester, opozarjamo občinstvo že sedaj na to slovesnost. Ta dan vsi na izlet v Gor. Lendavo.
—	Lepa priložnost stalnega zaslužka se nudi v našam kraju izprašani babici. Interesentke se naj tozadevno zglasijo pri obč. uradu.
—	Vandalizem. Dandanes se še najdejo ljudje, ki ne ljubijo cvetja, ali ki nimajo smisla za lepoto. Raz oken šol. poslopja, ki je okrašena s cvetlicami lončnicami, je bila v eni izmed noči ukradena lepa cvetlica-begonija. Storilko, ki je na sumu, tempotem opozarjamo, da vrne ponoči cvetlico, kajti v nasprotnem slučaju se bo z javno sramoto priučilo ločiti svoje od tuje lastnine.
Gornja Radgona:
—	Srečni dobitkarji na sokolski tomboli. Na letošnji veliki sokolski tomboli so bili deležni lepih tombol-skih dobitkov le revnejši sloji in sicer je dobil prvo tombolo moško dvokolo Ivan Horvat, vlničarski sin iz Polic, kompleten umivalni servis Anton Poš, posestnikov sin iz Segovec, blago za moško obleko Marija Zorjan, služkinja iz Polic, vrečo moke Peter Friedau, sluga pri terenski sekciji, drva Kari Drvarič, trgovski pomočnik in moško žepno uro, Toni Kovačič iz Podgrada. Sokolsko društvo izreka zahvalo vsem darovalcem lepih dobitkov, kakor tudi vsem ostalim sodelavcem, ki so pripomogli do tako lepo uspele prireditve.
—	Kresovanje. V soboto, dne 4. julija t. 1., t. j. na predvečer slovanskih Blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je priredila tukajšnja podružnica CMD svoje tradicijonalno kresovanje na Špangerjevem gričku nad trgom. Ob sodelovanju godbe Mure in zagorelih lampijončkih se je razvila lepa povorka skozi trg do obmejnega murskega mosta in nato na kresni prostor, kjer je med tem časom zagorel velik kres, ki je bil viden daleč tja onstran avstrijske meje, kakor tudi po celem Prekmurju. Kot pobratim je ob tem času zagorel tudi kres na grajskem griču, med tem ko to leto v daljni okolici kakor prejšnja leta n. pr. pri Kapeli in ostalih vrhovih Slovenskih goric ni bilo opaziti kresov. Na kresnem prostoru je bila zbrana okrog 300 glava množica — članstvo CMD, gasilci v krojih, sokolsko članstvo z znaki in tamburaši tuk. glasbene šole. O pomenu kresovanja in delovanja CMD in splošni zgodovini je zbrano govoril tuk. šolski upravitelj g. Mavrič Kari, na kar je mladinski tamburaški odsek pod vodstvom g. Granda zaigral nekaj slovenskih narodnih pesmi ob prepevanju vseh navzočih. Godba na
V nepriliki!
Omara za obleke je skoro prazna. Dopust je pred vratmi in za obleke ni preostalo mnogo denarja, pa bi vseeno bili radi na dopustu iepo in lahno oblečeni.
Tedaj lahko pomaga samo eno.
Kaj?
Kupite pri
TIVAR
OBLEKE
pihala je zaigrala nato še državno himno in narodno kolo, s čemur je bila ta pomembna slavnost na naši skrajni severni državni meji zaključena.
— Grozdna perenospora je letos pravo zlo naših vinogradov. Tako hudega napada po peronospori ne pomnijo najstarejši vinogradniki, ki so V velikih skrbeh za letošnjo vinsko letino. Vsled stalnega deževja v zadnjem času tudi škropljenje ni veliko zaleglo, zato je jasno, da so tem občutnejše prizadeti manjši vinogradniki, ki zaradi velike denarne krize štedijo z potrošnjo galice. V obupu vprašujejo za nasvete sedaj, ko že takorekoč pomoči ni več. Na nekaterih mestih pričnejo te dni že petič s škropljenjem.
GASILSTVO:
Gasilske vaje v G. Petrovclh
Pod poveljstvom člana župne uprave tov. Štefanec Franca so se na Vidov dan vršile okrožne gasilske vaje v G. Petrovcih, katerih se je udeležilo 7 čet z 176 gasilci in 6 četnim briz-galnami.
Izvajale so se vojaške vaje, vežbe z brizgalnami in kombinirani napad na finigran požar. Gasilci so se vneto poprijel! vaj, ter so se čete pri napadu požara izkazale in dokazale, da pridno vadijo in da so dorasle svoji nalogi. Težko je oceniti katera četa je bila najboljša.
Ob tej priliki so naše čete pokazale, da njih delo ne obstoji le iz lepih in praznih besed, nego jih diči krepka vojaška disciplina, narodna zavest in vdano žrtvovanje pomoči prizadetemu članu svoje družbe, brez plačila in hvale.
Ob zaključku je imel tov. Štefanec gasilcem strokovno predavanje, jih vzpodbujal k vztrajnosti do častnega samarjanskega dela, katero je mogoče doseči le z nesebičnim delom v prid bližnjemu in državi pri čemur je pov-daril:
»Bodimo zvesti svojemu poklicu, naj ne bo omahljivcev zlasti tedaj ne, ko je potrebno nuditi bližnjemu pomoč. Naročam Vam, da gojite medsebojno ljubezen in spoštovanje. Bodite vedno narodni zavedni, kajti zakon nam to nalaga, da bomo v vsakem pogledu vredni sinovi naie lepe domovine Jugoslavije.
Živio NJ. Vel. kralj Peter II."
SPIRALNI TRIJE*
Pomozi Bog!
Nato se je vršil mimohod, ki j? zaključil vaje, nakar je sledila zabava v gostilni tov. KOčana.
Franc Štefanec, Moštand. Po dolgih letih so s« pri nas, dne 5. julija 1936 zopet vršil? gasilske vaje, katerih se je udeležilo 9 okoliških gasilskih čet. Lepo vreme je privabilo na vaje več sto opazo* valcev. Vaje je vodil član župne upra» ve g. Titan Josip iz Puconc. Prijetne je bilo opazovati poleg krepkih mla-deničev gasilcev tudi ostarele član*, ki niso v ničemur zaostajali pri izvrš«* vanju raznovrstnih nastopov. Take vojaške vaje, kakor vaje z brizgalnami, so naii gasilci izvršili prav dobro. Posebno dobro so izvedli gašenje raznovrstnih fingiranih požarov, v zvezi z reševanjem ljudi, živine in drugih predmetov. Tu so se rabile tudi maske, kar je bilo za nas novost. Ob zaključku so .rešili" nekaj ljudi iz »gorečega" nadstropja. Gasilcem seje razložil požar v dimnikih in trgovinah. Končno je zbranim gasilcem vodja vaj g. Titan spregovoril nekaj vspodbud-nih besed, pri čemur se je spomnil visokega pokrovitelja gasilstva in pozval gasilce, da zakličejo v znak uda-nosti Nj. Vel, kralju in kraljevskemu domu trikrat: »Živijo 1" Temu je sledil pod poveljstvom g. Šavelna, predsednika čete Vaneča, strumen mimohod
ZAPISNIK
o XV. Redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se Je vršila dne 2. maja 1936 v Sokolskem domu v M. Soboti.
Čl. 6. Vodstvo odseka.
Posle odseka vodi odsekov odbor, ki obstoji iz načelnika, podnačelnika in 4 članov.
Odsekov odbor izvoli sestanek vseh odsekovih članov za funkcijsko dobo treh let, odgovarjajočo funkcijski dobi uprave Združbe.
Odsekov odbor izvoli iz svoje srede načelnika in podnačelnika in event. tajnika.
Seje odsekovega odbora se vrše po potrebi in jih sklicuje odsekov načelnik, odnosno njegov namestnik. Seja odsekovega odbora je sklepčna, če je navzoč načelnik oziroma njegov namestnik, ter trije odborniki.
Člen 7. Sestanek članov odseka.
Enkrat letno se mora vršiti sestanek članov odseka, ki ga skliče odsekov odbor.
Na sestanek mora vabiti odsekov odbor vse člane pismeno. Sestanek odsekovih članov razpravlja o preteklem in bodočem delovanju odseka in voli vsako tretje leto odsekov odbor.
Sestanek je sklepčen, če je navzoči 1 tretina članov. Eno uro po sklicanju sestanka pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Člen 8. Odsekov načelnik.
Vse dopise odseka za Združbo podpisuje odsekov načelnik, odnosno podnačelnik. Odsek lahko dopisuje samo na Združbo vse drugo dopisovanje istega vrši uprava Združbe v imenu istega.
Člen 9. Razmeje med odsekom in Združbo trgovcev.
Odsek je neločljiv del Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti in vrši vse važnejše posle v soglasju z upravo Združbe. Odsek mpr?t predložiti upravi Združbe sklepe odsekovega odbora, odnosno odsekovega sestanka in poročati o vseh akcijah, ki jih odsek podvzame.
in s tem so bile vaje ob 17. uri kontne, Pa SO vaje in vsa prireditev take debro uspela, je v glavnem za-llUj?a agilnega poveljnika čete Mo-Iranci, gospedu.Banffju.
p™?* se enostanovanjska hlia
z 4 sobami, kuhinjo % vodovodom, shrambo, kopalnico, veliko verando, kletjo in velikim vrtom. M. Sobota, Šolska ulica 35.
za vsaki komad
I garantirano
po najnižji ceni pri
G. Dittrich
proizvodnja kovinskih izdelkov
MjURSKA SOBOTA.
Posl. št. J. 422/36.
Dražbeni oklic
Dne U. avgusta 1936 ob 8 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: delež cd hiše, njiv in gozda. Zemlj. knjiga: M. Sobota 9/64 vi. štev. 296, Markišavci 1/8 vi. štev. 103.
Cenilna vrednost: 4959 D. 75 p.
Najmanjši ponudek: 3306 D. 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče g Murski Soboti,
odd. IV. 3/7 1936.
J 153/36-4.
Draibeni oklic
V	izvršilni zadevi zaht. stranke nedl. Marič Alojza, Angele, Viktorja, Ferdinanda in Karola, zastopanih po varuhu Mekiš Štefanu, pos. in gostilničarju v Nuskovi, zoper zavezano stranko Vogrinčič Ano roj. Bagola pos. v Topolovcih 3 radi dviga solastnine se vrši dne 23. jul. 1936 ob 10. uri v sobi štev. 18 tega sodišča dražba zahtevajoči stranki in zavezani stranki skupno lastnega zemljišča in sicer prvi do 9/16 ink lastnega, drugi do 7/16 ink lastnega zemljišča vi. štev. 59 k. o. Topolovci.
Izklicna cena znaša 12000 Din.
Pod to ceno se ne proda.
V	ostalem se opozarja na draž-bene pogoje, ki se lahko vpcgledajo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 17. med uradnimi urami.
Srosho sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. dne 25. 6. 1936.
Kdor ieli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
ipADLER"
NaiboljSi NajelegantneiSi
Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi
Člen 12.
Z ozirom na določbo §-a 380 Zakona o obr-tih je odsek sestavni del Združbe in ga zastopa napram oblastem Združba.
Po izčrpnem poročilu predsednika g. Ceha in dodatnih razlagah nar. posl. g. Benka so bili pravilniki posameznih odsekov soglasno sprejeti. Zato preide predsednik 10. točki dnevnega jeda, t. j. k Volitvi odsekovih odborov:
Predsednik g. Čeh prosi za predloge za izvolitev odbora za odsek trgovcev z jajci in perutnino, nakar se oglasi k besedi g. Bagari Josip iz Murske Sobote, ki predlaga naslednji odbor:
Ratnik Emerik, Rankovci, Bagari Josip, Murska Sobota, Kisilak Josip, Poznanovci, Kutoša Josip, Ve-ščica, Benko Štefan, Brezovci, Kos Ivan, Tišina.
V	odbor za odsek trgovcev z sadjem so bili soglasno izvoljeni:
Hackl Viljem, Lemerje, Huber Franc, Kuzma, Lulik Ludvik, Strukovci, Bftller Ludvik, Sebeborci, Mikola Franc, Gornji Petrovci, in Unger Janez, Fikšinci.
V	odbor za odsek trgovcev z živino in svinjami so bili soglasno izvoljeni :
Benko Josip, Murska Sobota, Bagola Anton, Stari Beznovci, Hari Franc, Krašči, Geder Leopold, Sotina, Varga Koloman, Prosenjakovci, in Erniša Vincenc, Tešanovci.
Ti izvoljeni odsekovi odbori se bodo v najkrajšem čatu sestali in določili svoje poslovanje po sprejetih pravilnikih odsekov pod 9. točko današnje skupščine.
Nato je sledila 11. tpeka dnevnega reda Razprava o nezgodnem in bolniškem zavarovanju članov, ki pa je bila na predlog g. predsednika odložena z motivacijo, da se bo o tem vprašanju razpravljalo in sklepalo na kongresu trgovcev v Beogradu, zato preide na 12. točko dnevnega reda t. j. Stanovsko glasilo.
Tukaj se razpravljalo o obveznem naročilu »Trgovskega lista". G. predsednik Čeh poroča, da je uprava o tem vprašanju že podrobneje razpravljala in
sklenila, da se na Trgovski list naroče obvezno vsi trgovci z mešanim blagom v Murski Soboti, v Pu-cincih, Petrovcih, Križevcih, Gornji Lendavi, Sv. Juriju, Rogaševcih, trgovci z deželnimi pridelki, živino ter vsi protokolirani in 20 raznih trgovcev v skupnem številu 188. Naročnina za naročeno sobotno številko Trgovskega lista znaša letno Din 50.—, te se bo ista pobirala obenem z članarino od uprave Združbe. Pa obširnih pojasnilih in utemeljitvah 'g. dr. Plessa, nar. posl. g. Benka in predsednika g. Čeha je bil predlog uprave soglasno sprejet.
Pri 13. točki dnevnega reda, poroča g. predsednik, da sta vposlala gg. Ratnik Emerik iz Ran-kovcev in Šantavec Josip iz Pečarovec, oba trgovca z jajci in perutnino dopis na Združbo glede poslovanja nekaterih trgovcev z jajci in perutnino, vendar je pa to stvar internega značaja, ter se je tako sklenilo, da se isti poverijo odseku z jajci in perutnino v proučitev.
Ravno tako je prečital g. predsednik pismo Krajevne protituberkulozne lige in pozval članstvo, naj ligo v kolikor mogoče najkrepkeje podpirajo. Ker ni bilo nobenih drugih predlogov preide predsednik k zadnji 14. točki dnevnega reda, t. j. k slučajnostim, kjer se prijavi k besedi g. Mikola Franc iz Gornjih Petrovec, ki prosi za pojasnilo glede razreza članarine, katero mu g. predsednik naširoko obrazloži in je bil s tem tudi g. Mikola zadovoljen.
Ker ni bilo nato nobenih drugih predlogov in se več nihče ne javi k besedi, se predsednik prav prisrčno zahvali vsem prisotnim za udeležbo in sodelovanje, posebno pa gg. zastopnikom in zaključi krasno uspelo skupščino ob 13. uri.
FRANC ČEH I. r.	POLLAK BELA 1. r.
predsednik.	zapisnikar.
Overovatelja;
HIR3CHL EMERIK 1. r. JOŠAR JANEZ 1. r.
Da se gornji prepis popolnoma ujema z izvirnikom potrjuje za Združbo trgovcev za srez Mur§ka Sobota v Muraki Soboti
ČEH FRANC 1. r.
predsednik.