Trst: uplinjevalnik spet aktualen ali ne? Slovenščina odmeva na 50 univerzah po svetu Bodo v Ronkah oživili slovensko konzulto? Primorski dnevnik št. 282 (21.215) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 3. DECEMBRA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 4 1 03 Nova, energetska železna zavesa Marko Marinčič V teh jesenskih mesecih se v svetu bije energetska vojna. Pred nekaj dnevi smo komentirali potres v zvezi z Opecom in padcem cene nafte. Temu zdaj sledi še hladna prha, da Rusija odstopa od načrta plinovoda Južni tok, ki bi pod Črnim morjem in čez Balkan prinašal ruski plin v Srednjo Evropo. Morda pa za evropske države ta prha le ni tako hladna, kot se zdi. Putin je navsezadnje le vzel na znanje, da Evropa ne kaže interesa za projekt. Nujne potrebe zanj ni, zaloge so velike, saj je gospodarska kriza zmanjšala porabo. V ozadju je seveda še konflikt glede Ukrajine (bistvo Južnega toka je bilo prav v tem, da bi Rusija z njim obšla sosedo). Svoje je prispevala še naftna kriza, zaradi katere Rusija izgublja dragoceno valuto, ki jo potrebuje za 50 milijard dolarjev vredno gradnjo plinovoda. Evropa, vključno z italijanskim Enijem, ki je 20-odstotno soudeležen pri projektu, pa je že dala vedeti, da ne namerava povečati svojega deleža. Če južnega toka ne bo, bodo potrebne alternative. To bo gotovo povečalo interes Italije za kak upli-njevalnik več, ni pa nujno, da bo to pri Trstu. Država razpolaga z 8000 kilometri obale in vrsto priklad-nejših lokacij. Obstajajo pa še druge alternative, na primer »še južnejši tok« TAP (Trans Adriatic Pipeline), ki bi dovažal plin iz kaspij -skega območja in Bližnjega vzhoda čez Turčijo, Grčijo, Albanijo v Apu-lijo. Rusija pa bo medtem prodajala nafto in plin Kitajski. Za energijo se bodo že našle rešitve. Vprašanje pa je, kakšni bodo poslej politični odnosi Evropske unije z vzhodno sosedo. JUŽNI TOK - Ocene ob prekinitvi del za strateško pomembni plinovod Putin: Če EU projekta ne želi, ga pač ne bo OPENSKO STRELIŠČE - Kdaj ureditev? Občina dodelila denar, na potezi vojaška uprava Itth jLf/t InM \ I C] )t u /4 LJUBLJANA / BRUSELJ - Rusija je ustavila projekt plinovoda Južni tok, ki bi ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine. To je v ponedeljek ob robu obiska v Turčiji najavil ruski predsednik Vladimir Putin, kot »krivca« za to odločitev pa navedel Evropsko unijo. Slovenija o tem uradno še ni obveščena, za predsednika vlade Mira Cerarja je bila odločitev pričakovana. Kot je dejal Cerar, ga odločitev Rusije, da ustavi projekt plinovoda Južni tok, ne preseneča in jo je glede na razvoj dogodkov pričakoval. Slovenija se mora po njegovi oceni na to odzvati z iskanjem alternativnih, obnovljivih virov energije. Začrtati je treba takšno energetsko politiko, ki bo Slovenijo razvila tudi v drugih stvareh, torej z mul-tiplikativnimi učinki in iskanjem novih možnosti, je še dejal Cerar. Na 2. strani SSG - Nova produkcija Zlati prah v očeh Poklon Košutovi poetiki Pod gledališko-glasbeni projekt se podpisujeta Maja Blagovič in Jure Ivanušič - Predpremiera danes v Čedadu TRST - S predpremiero glasbeno-gledališkega projekta Zlati prah v očeh, se Slovensko stalno gledališče danes seli v Čedad. Predstava »o moškem in ženski, o ljubezni, druženju in razhajanju« bo ob 20.30 v cerkvi Santa Maria dei battutti. Zlati prah v očeh si je zamislila članica tržaškega gledališkega ansambla Maja Blagovič, ki je k sodelovanju povabila tudi igralca in glasbenika Jureta Ivanušiča. V predstavi se prepletajo pesmi in songi Miroslava Košute. Tržaška premiera bo v soboto v mali dvorani Kulturnega doma. Na 10. strani Deželni šolski urad vse bolj transparenten Na 4. strani Deželna »priporočila« za izkop kanala Na 5. strani Valentina Pugliese podlegla poškodbam Na 12. strani Otrok čudežno preživel padec z okna Na 12. strani POLITIKA - Poslanec Ettore Rosato »Reforme bolj pomembne od predčasnih volitev« RIM - Tržačan Ettore Rosato (na sliki) je bil imenovan za podpredsednika poslanske skupine Demokratske stranke. Rosato je bil doslej tajnik poslanske skupine. V italijanskem parlamentarnem žargonu se tajniku pravi »frusta« (bič), saj parlamentarce ob potrebi lahko tudi z »bičem nažene na sejo«. Posebno, ko gre za odločilna glasovanja in podobno. Rosato je sedaj namestnik vodje poslancev DS Roberta Speranze, »pod seboj« ima 307 poslank in poslancev. Tržaški politik pravi, da so reforme dosti bolj pomembne od morebitnih predčasnih volitev. Na 3. strani GORICA - Župan Romoli na ministrstvu za pravosodje Minister Andrea Orlando: »Sodišča ne bomo zaprli« GORICA - »Do zaprtja goriškega sodišča ne bo prišlo.« To je Ettoreju Ro-moliju zagotovil Andrea Orlando, italijanski pravosodni minister, s katerim se je goriški župan srečal v ponedeljek v Rimu. Da bi goriško sodišče, kakršno je danes, z novo reorganizacijo sodstva lahko tvegalo ukinitev, je med sobotnim javnim srečanjem v dvorani goriškega občinskega sveta opozoril predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli, Orlando pa je županu dejal, da je ta skrb odveč. Hkrati je še napovedal, da bo iz Rima prišel tudi denar za izplačevanje stroškov in dolgov sodišča. Na 12. strani 2 Sreda, 3. decembra 2014 ITALIJA, SVET / LJUBLJANA / BRUSELJ - Reakcije na zaustavitev projekta plinovoda Južni tok Kakšne bodo posledice, zaenkrat še ne ve nihče LJUBLJANA / BRUSELJ - Rusija je ustavila projekt plinovoda Južni tok, ki bi ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine. To je v ponedeljek ob robu obiska v Turčiji najavil ruski predsednik Vladimir Putin, kot 'krivca' za to odločitev pa navedel EU. Slovenija o tem uradno še ni obveščena, za predsednika vlade Mira Cerarja je bila pričakovana. Kot je dejal Cerar, ga odločitev Rusije, da ustavi projekt plinovoda Južni tok, ne preseneča in jo je glede na razvoj dogodkov pričakoval. Slovenija se mora po njegovi oceni na to odzvati z iskanjem alternativnih, obnovljivih virov energije. Začrtati je treba takšno energetsko politiko, ki bo Slovenijo razvila tudi v drugih stvareh, torej z mul-tiplikativnimi učinki in iskanjem novih možnosti, je še dejal Cerar. Na infrastrukturnem ministrstvu so medtem za STA dejali, da odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta, saj ključne odločitve oz. zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije. Ob tem so zagotovili, da odpoved projekta ne vpliva na oskrbo Slovenije s plinom. Marjan Eberlinc, generalni direktor družbe Plinovodi, ki je Gazpromov partner pri projektu v Sloveniji, pa je poudaril, da bodo kljub izjavam ruskega predsednika Putina in prvega moža Gazpro-ma o prekinitvi projekta nadaljevala z deli, saj z ruske strani še ni prišla uradna informacija o prekinitvi. »Na korporativnem nivoju imamo podpisane zelo čvrste zaveze in s strani Gazproma nimamo nobene uradne informacije o kakršnikoli zaustavitvi posla, tako da bomo na tem projektu delovali vse do takrat, dokler ne bomo dobili drugačnega uradnega stališča,« je v izjavi za medije povedal Eberlinc. Ob tem je dodal, da potrditve še niso prejeli, a bodo preučili vse možnosti, ki izhajajo iz izjav Putina in vodje Gazproma Alek-seja Millerja. Nenadno ustavitev projekta pa obžaluje zunanji minister Karl Erjavec, ki je včeraj v Bruslju poudaril, da je bil Južni tok dobra poslovna priložnost za Slovenijo. Je pa spomnil, da so države na trasi z Rusijo podpisale sporazume in da bodo zdaj »preučili te nove okoliščine«. Politični analitik Klemen Grošelj je za STA ocenil, da bo imela ruska ustavitev projekta pomembne geopolitične in gospodarske posledice, ki se bodo pokazale skozi čas. Za Slovenijo ponedeljkova odločitev Moskve pomeni, da ne bo na eni najpomembnejših plinovodnih poti, energetsko unijo pa čakajo pomembni izzivi. Da je Rusija odstopila od Južnega toka, sta v Ankari dejala tako Putin kot prvi mož Gazproma Aleksej Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo. Ta je po Putinovem mnenju krivec za to odločitev, saj je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, pod pritiskom komisije ustavila gradnjo Južnega toka. »A ne razumete, da je za nas nesmiselno, da vložimo več sto milijonov dolarjev v plinovod, ki bi ga speljali čez Črno morje, nato pa se zaustavili pri obali Bolgarije,« je povedal Putin. »Če si Evropa ne želi uresničitve projekta, to pomeni, da ga ne bo,« je dejal. »Osredotočili se bomo na energetske vire v ostalih regijah na svetu,« je poudaril in dodal: »In Evropa ne bo prejela teh količin (ki jih je imela) od Rusije.« Putin je ob tem še dejal: »Ampak to je izbira naših evropskih prijateljev«. Tudi Miller in ruski minister za energetiko Aleksander Novak sta s prstom pokazala na EU. Po Novakovih pojasnilih je bila ustavitev projekta Putinova osebna že- lja, do nje pa je prišlo, ker je komisija v zadnjih nekaj letih odlašala s privolitvijo k uresničitvi projekta in pritiskala na članice, ki so z Rusijo podpisale sporazume. Novak je sicer pojasnil, da so pogodbe in meddržavni sporazumi, ki so jih sklenili, še vedno veljavni, Rusija pa je zavezana k dobavi plina Evropi. Evropska komisija je novico iz Rusije vzela na znanje ter ob tem izpostavila pomen energetske diverzifikacije in povezanosti članic EU. O tem, ali je plinovod resnično mrtev, pa v Bruslju ne želijo soditi. O Južnem toku bo govora prihodnji torek ob robu zasedanja energetskih ministrov EU v Bruslju. Evropska komisarka iz Bolgarije Kristalina Georgieva je ob tem izpostavila, da je bilo stališče EU do Južnega toka vselej enako in se ni spremenilo: komisija ne nasprotuje temu projektu, njeno stališče je zelo legalistično: tako Južni tok kot vsak drugi projekt mora biti zgrajen in delovati popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo. Po njenem mnenju je to le ruski izgovor zaradi vse večjih razhajanj glede plinske oskrbe in ukrajinske krize. Komisija je decembra lani ocenila, da meddržavni sporazumi šestih članic, tudi Slovenije, z Rusijo glede Južnega toka kršijo evropsko zakonodajo. Južni tok naj ne bi bil v skladu s t.i. tretjim energetskim Plinske napeljave ansa svežnjem, ki prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na področju unije. Tako je komisija prevzela pogajanja o pravnem okviru plinovoda z Rusijo. Vladi Slovenije in Rusije sta sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na slovenskem ozemlju podpisali novembra 2009, projekt Južni tok pa je bil zapečaten novembra 2012, ko sta državi dokončno potrdili investicijo v slo- venski del plinovoda. Plinovod naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Po plinovodu bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Gazprom je v projekt, ocenjen na okoli 16 milijard evrov, doslej vložil skoraj 3,7 milijarde evrov. V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov. Kar se tiče dosedanjih vložkov Plinovodov v projekt, je Eberlinc zatrdil, da so bili stroški družbe minimalni v primerjavi z vsemi pritiski, ki so jih bili deležni tudi s strani slovenskih predstavnikov. Za leto 2013 je stroške ocenil na od 150.000 do 160.000 evrov. Gazprom medtem ne odlaša pri širitvi dobavnih poti. Miller je namreč v ponedeljek s turškim Botasom podpisal memorandum o sodelovanju pri gradnji novega plinovoda pod Črnim morjem. Ta bo imel enako zmogljivost, kot je bila predvidena za Južni tok, torej 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega letno, od tega za turški trg 14 milijard kubičnih metrov, skoraj 50 milijard kubičnih metrov pa se bo steklo do meje z Grčijo, kjer bo organizirano dobavno mesto, so sporočili iz Gazproma. (STA) RIM - Aretiranih 37 ljudi, med preiskovanimi tudi bivši župan Alemanno Rimska črna mafija Na čelu kriminalne združbe po oceni preiskovalcev bivši fašistični terorist (NAR) Massimo Carminati RIM - Posebni preiskovalni oddelek karabinjerjev ROS je v sodelovanju s Finančno stražo včeraj sprožil obsežno akcijo, med katero so v Rimu aretirali 37 ljudi, kakih sto pa je preiskovanih. Gre za akcijo »Mon-do di mezzo«, ki je rezultat dogo-trajnega preiskovanja, zasledovanja, telefonskega prisluškovanja in v katero je bilo vključenih preko petsto karabinjerjev. Preiskovalni sodnik aretirane dol-ži sodelovanja v kriminalni združbi mafijskega tipa, ki je imela dolge roke nad številnimi javnimi deli in storitvami rimske občinske uprave. Med preiskovanimi je tudi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, aretiran pa je bil tudi star znanec sodstva, nekdanji fašistični terorist NAR Massimo Carminati, ki je bil po oceni preiskovalcev vodja kriminalne združbe. Na njegovem domu so preiskovalci zasegli kakih petdeset slik velike vrednosti, med drugimi tudi dela Andyja War-hola in Jacksona Pollocka. Poleg tega so karabinjerji in finančni stražniki zasegli 205 milijonov evrov. Massimo Carminati naj bi bil tisti, ki je drugim dajal direktive in vzdrževal stike s predstavniki političnega in institucionalnega establi-šmenta v prestolnici. Preiskovalci govorijo odkrito o mafijski naravi spleta povezav, ki jo je ustvarila kriminalna združba. Hotela je imeti pod svojim nadzorom številne gospodarske dejavnosti v mestu in tudi različne storitve, ki jih je občinska uprava zaupala zunanjim dejavnikom. Navedeni Carminati je bil med drugim povezan z rimskim kriminalnim podzemljem, tudi z razvpito tolpo »Magliana«. Nakdanji župan Gianni Aleman-no je v izjavi za javnost dejal, da nima kaj opraviti z vso to zgodbo in da bo to tudi dokazal. Aretacija nekdanjega terorista NAR Massima Carminatija ansa/ros RENZI Evropi grozi vloga Pepelke Matteo Renzi ansa RIM - Predsednika vlade Mattea Renzija skrbi gospodarska prihodnost Evrope. Celini po njegovem grozi prihodnost Pepelke med razvitimi svetovnimi gospodarstvi, če ne bo našla poti za krepitev gospodarske rasti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Evropa je v fazi stagnacije, medtem ko preostanek sveta teče, čeprav počasneje kot pred nekaj meseci, je opozoril Renzi v pogovoru z mediji. EU mora po njegovih besedah najti pot nazaj k rasti. »Če bomo obstali na mestu, nas drugi zagotovo ne bodo čakali,« je dejal premier, ki do konca leta predseduje tudi Svetu EU. Renzi pa ni zaskrbljen le zaradi gospodarstva, pač pa Evropa po njegovem doživlja stagnacijo tudi na področju idealov in skupnih vrednot. Evroskeptičnost se v številnih državah krepi, te težave pa ne bi smeli podcenjevati. Italija si prizadeva, da bi z reformami znova prišla na pot rasti. Stroga varčevalna politika po beseda Renzija ne sme biti izgovor za gospodarske težave. »Natančno se zavedamo, da moramo izvesti reforme, ki smo jih začeli. Italija se spreminja in se ne boji novega,« je zagotovil premier, ki državo sedaj vodi že 10 mesecev. Renzi veliko upov polaga v ambiciozen investicijski načrt novega predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja. Investicije so nujne za ponovni zagon gospodarstva, obenem pa je potrebna večja prilagodljivost v proračunski politiki, je znova ponovil Renzi. RIM Na procesu zaradi brodoloma ladje Costa Concordia Za Schettina je bila nesreča posledica »neumne napake« RIM - Nesreča luksuzne ladje za križarjenja Costa Concordia, ki se je zgodila pred skoraj tremi leti, je bila posledica »neumne napake«, je na prvem pričanju pred sodiščem, pred katerim je obtožen zaradi uboja iz malomarnosti in drugih hudih zločinov, dejal kapitan ladje Francesco Schettino. Concordia je zadela v čeri in se deloma prevrnila v noči na 13. januar 2012. Pred tem je kapitan skrenil z začrtane poti in ladjo pripeljal preblizu otoka Giglio. Na krovu ladje je bilo v času nesreče 4229 ljudi, od tega jih je 32 umrlo v nesreči. Kot je dejal Schettino, je ena izmed stvari, ki je šla narobe ob približevanju otoku, to, da bi moral nekdo na krovu prevzeti dolžnosti od indonezijskega člana posadke Jacoba Ruslija Bina, ki so ga Kapitan Francesco Schettino tvega dvajset let zaporne kazni ansa premestili na mesto krmarja. Za ta korak se je odločil kapitanov namestnik Ciro Ambrosio, ki je poveljeval Concordii ob začetku manevra. Schettino je vstopil v poveljniško soboto 11 minut pred nesrečo, formalni nadzor nad križarko pa je dejansko prevzel pet minut kasneje, tako da je Ambrosio krmaril ladjo še nekaj časa, ko je ob njemu že bil njegov nadrejeni. Posnetki črne skrinjice so doslej pokazali, da je imel Rusli Bin, ko je Schettino prevzel nadzor nad ladjo, težave z razumevanjem njegovih ukazov. Odgovora na vprašanje, ali bi se lahko izognili nesreči, če bi krmar ravnal ustrezneje, doslej še niso našli. »Ne mislite, da mi ni bilo hudo,« je še dejal 54-letni kapitan pred sodišče v Grossetu. Razkril je še, da se je za vožnjo v bližini otoka odločil iz treh razlogov: na ljubo šefa strežbe Antonella Tievolija, čigar sorodniki živijo na otoku, da bi izrekel čast svojemu prijatelju, upokojenemu kapitanu Mario Palumbu in kot atrakcijo za javnost. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 3. decembra 2014 3 POLITIKA - Ettore Rosato, novi podpredsednik poslancev DS »To ni čas za predčasne volitve temveč za korenite reforme« Napori za zagotovitev finančne stabilnosti Primorskega dnevnika RIM - Tržačan Ettore Rosato je bil prejšnji teden imenovan za podpredsednika poslanske skupine Demokratske stranke. To je pomembna operativna in obenem politična funkcija. Rosato je bil doslej tajnik poslanske skupine. V italijanskem parlamentarnem žargonu se tajniku pravi »frusta« (bič), saj parlamentarce po potrebi lahko tudi z »bičem nažene na sejo«. Posebno, ko gre za odločilna glasovanja in podobno. Rosato je sedaj namestnik vodje poslancev DS Roberta Speranze, »pod seboj« ima 307 poslank in poslancev, kar ni ravno majhna številka. Tržaški politik v zadnjih mesecih večji del svojega časa preživlja v Rimu, še vedno pa zelo od blizu spremlja politična dogajanja na Tržaškem in v Fur-laniji-Julijski krajini. »Res je, da glede Trsta nisem več na očeh javnosti, kot sem bil nekoč, če kdo potrebuje mojo pomoč pa sem vedno na razpolago,« pravi Rosato. To velja tudi za vprašanja slovenske manjšine, o katerih ga sproti obvešča kolegica Tamara Blaži-na. Prav slovenska poslanka je pripravila posebno proračunsko dopolnilo za Slovence v sklopu zakona za stabilizacijo javnih financ, s katerim se po odobritvi v poslanski zbornici ukvarja senat. Vlada je podprla to dopolnilo. Med prioritete v sklopu slovenske manjšine Rosato izpostavlja finančno stabilnost Primorskega dnevnika. Glede vsakodnevne politike je Rosato prepričan, da v Demokratski stranki ne bo prišlo do razkolov in do posledičnih odcepitev. Priznava sicer, da je soočenje v stranki »zelo živahno«, kar se mu ne zdi samo normalno, temveč tudi nujno za sodobno stranko, ki ne sme biti demokratska le po imenu in na papirju, temveč v vsakdanjem življenju. »Naša stranka je v dobri formi, kot pričajo zelo zadovoljivi rezultati na nedavnih deželnih volitvah v Emiliji-Romagnii in na Kala-briji. Volitve so bile za nas uspešne, drugo vprašanje, ki mora zelo skrbeti vsakega demokrata, pa je nizka volilna udeležba,« dodaja Rosato. Kaj pa možnost predčasnih parlamentarnih volitev? Poslanec napoveduje, da bodo volitve leta 2018 ob na- CELOVEC - ZKP Milan Wutte novi predsednik CELOVEC - Zveza koroških partizanov in antifašističnega odpora ima novega predsednika - Milana Wutteja z Vesel pri Šentprimožu v Podjuni (okraj Velikovec), sina nekdanjega dolgoletnega predsednika Janeza Wutteja - Luca. Wutte je nasledil Katjo Sturm-Schnabl, ki je že pred meseci odstopila. Podpredsednika sta Danilo Prušnik, sin prvega predsednika ZKP Gašperja Prušnika, in Mojca Koletnik. Zveza koroških partizanov skrbi - skupaj z društvom Peršman - za sodobno urejen muzej novejše zgodovine pri Peršmanu v Podpeci (občina Železna Kapla). Zbrani na občnem zboru so soglašali, da se ZKP v prihodnje še bolj odpre, temu pa naj bi svoje prispevala tudi lastna spletna stran. Društvo Peršman ima že svojo v treh jezikih. (il) ravnem petletnem izteku zakonodajne dobe. Rosato se vsekakor z volitvami ne obremenjuje. »Ljudje so nas nas niso izvolili zato, da bi ob vsakem koraku grozili z volitvami, temveč, da bi izvlekli Italijo iz gospodarske krize in da bi odobrili toliko pričakovane sistemske reforme,« še poudarja zastopnik DS. Tudi s tega vidika ocenjuje, da je vlada Mattea Renzija na pravi poti. Rosato se tudi ne obremenjuje kdove kako z novim predsednikom ali predsednico republike. »Giorgio Napolitano v celoti izvršuje svoje predsedniške dolžnosti. Dnevno nas spodbuja, naj pospešimo reforme in naj bomo pozorni do tega, kar državljani zahtevajo od politikov in od politike. In to je bistveno. Kaj bo naredil predsednik, kdaj bo in če bo sploh odstopil, pa se bo odločil sam,« nam je včeraj povedal podpredsednik poslancev DS. S.T. Tržačan Ettore Rosato je pred kratkim postal podpredsednik poslancev Demokratske stranke arhiv PORDENON Ideal Standard prekinil pogovore z Idealscalo PORDENON - Vodstvo podjetja Ideal Standard je včeraj nenadoma prekinilo pogajanja z zadrugo Idealscala, ki naj bi zagotovila nadaljevanje proizvodnje v industrijskem obratu v Orcenicu. Predstavniki Ideal Standarda trdijo, da jim nasprotna stran ni predstavila industrijskega načrta. Sindikati odločno zavračajo tak način ravnanja Ideal Standarda in zagotavljajo, da bodo že danes predstavili industrijski načrt, čeprav v skladu z dogovori to ni bilo pogoj za nadaljevanje pogajanj. Zelo oster je bil tudi podpredsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Sergio Bolzonello, ki je dejal, da je imelo podjetje za norca vse od pristojnega ministrstva do Dežele, sindikatov in seveda delavcev nove zadruge, »ki so storili vse, da bi nadaljevali s proizvodnjo.« Bolzonello je še dejal, da je vodstvo Idela Standarda postavljalo vedno nove pogoje namesto da bi delavcem omogočili, da po simboličnih cenah odkupijo obrat in stroje ter nadaljujejo s proizvodnjo. CELOVEC - Občni zbor Župnik Ivan Olip novi Mohorjeve družbe CELOVEC - V Domu prosvete v Ti-njah je potekal redni občni zbor celovške Mohorjeve družbe, na katerem so izvolili nov upravni in nov nadzorni odbor družbe. Potem ko iz zdravstvenih razlogov dosedanji predsednik, rektor tinj-skega doma Jože Ko-peinig, ni več kandidiral, je občni zbor soglasno za novega predsednika Mohorjeve izvolil pli-berškega mestnega župnika in dekana Ivana Olipa (na posnetku). Tako upravni odbor Mohorjeve, ki šteje osem članov, kot tudi nadzorni (trije člani) sta izvoljena za dobo šestih let. Nova ravnatelja Mohorjeve Karl Hren in Franc Ke-lih sta v svojih poročilih še posebej izpostavila uspešno zaključeno sanacijo Mohorjeve hiše v Celovcu. (il) CELOVEC - Ugotovitve posebne preiskovalne komisije Številne napake pri reševanju banke Hypo Alpe Adria CELOVEC - V primeru reševanja avstrijske banke Hypo Alpe Adria je bilo storjenih veliko napak, je ugotovila preiskovalna komisija, ki jo je posebej za ta primer ustanovila avstrijska vlada. V končnem poročilu komisija s prstom kaže tako na vlado kot na predstavnike zvezne dežele Koroške ter nadzorne organe. Komisija izpostavlja številne napake - od tvegane širitve banke z neomejenimi jamstvi koroških oblasti prek okoliščin po-državljenja banke v letu 2009 do počasnega ustanavljanja slabe banke. »Dogajanje v povezavi s Hypo je zaznamovano z napakami na deželni in državni ravni,« je poročilo ob uradni predstavitvi včeraj povzela predsedujoča komisiji Irmgard Griss. Komisija je bila med drugim kritična tudi do presoje centralne banke glede stanja Hypo banke v času, ko ji je država konec leta 2008 prvič odobrila državno pomoč. Centralna banka takrat namreč Hypa ni ocenila kot problematičnega, preiskovalci pa so kritični tudi do finančnega ministrstva, ki takrat po njihovem ni zahtevalo dovolj dobre ocene. Če bi Hypo že takrat pre- poznali kot problematično banko, bi morala ta pripraviti načrt prestrukturiranja. Tako pa so ji zgolj odobrili državna sredstva in zamudili priložnost, da bi banka rešila svoje strukturne težave. Komisija se je posvetila tudi okoliščinam po-državljenja Hypa konec leta 2009. Odločevalcem na državni ravni očita, da so odločitev o podržavlje-nju sprejeli, ne da bi si prej zagotovili vse potrebne informacije in pretehtali morebitne alternative. Alternative so obstajale, je prepričana komisija. Brez napak pa ni šlo niti v času po podrža-vljenju. Takrat za banko Hypo Alpe Adria ni bila oblikovana ustrezna strategija, ki bi predvidela kar najboljšo zaščito interesov države in davkoplačevalcev. Revizorji so redno ugotavljali pomanjkljivosti, a iz tega niso sledile nikakršne posledice. Na ugotovitve so se že odzvali v avstrijski politiki. Državni vrh je bil zadržan - kancler Werner Faymann je potrdil, da je vlada poročilo prejela, a dodal, da ga mora še prebrati. So se pa tako v koaliciji kot v opoziciji strinjali, da morajo iz ugotovitev vsekakor slediti posledice. MANJŠINA - Zadovoljstvo predsednika Rudija Pavšiča po zasedanju manjšinskega omizja Po mnenju SKGZ se začenja uresničevati sistemsko financiranje slovenskih ustanov TRST - Predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Rudi Pavšič v tiskovnem sporočilu izraža zadovoljstvo, da se je pod vodstvom podministra Filippa Bub-bica v Rimu ponovno sestalo manjšinsko vladno omizje, ki je obravnavalo nekaj za manjšino pomembnih tematik. Še posebej važno je dejstvo, da je stekel parlamentarni postopek za združitev treh finančnih postavk, ki se nanašajo na člene zaščitnega zakona, ki zadevajo rabo slovenskega jezika v javni upravi, družbeno-gospodarski razvoj občin v videmski pokrajini ter podporo ustanovam in organizacijam slovenske narodne skupnosti. Ko bo to sprejeto, bo finančna postavka, ki presega 9 milijonov evrov, prešla na Deželo (obravnavala jo bo posvetovalna komisija za slovensko manjšino), ki jo bo avtonomno upravljala, upoštevajoč stvarne potrebe, ki se bodo kazale v dejavnosti, ki jih predvidevajo trije omenjeni členi zaščitnega zakona, meni Pavšič. V ta okvir sodi tudi možnost, o kateri je deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino razpravljala na svoji zadnji seji in ki jo je nakazal odbornik Gianni Torrenti. »To se pravi, da bi naše organizacije in ustanove od prihodnjega leta dalje že v prvem tromesečju prejemale del sredstev, ki so jih doslej dobivale z veliko zamudo. Dežela naj bi jim namreč izplačala predujem v višini 70 odst. dodeljenih sredstev na osnovi državnega zaščitnega zakona. S tema potezama rimskega parlamenta in Dežele FJK se v bistvu uresničuje sistemsko financiranje ustanov in organizacij naše skupnosti, za kar se je več let zavzemala krovna organizacija, da bi se končno odpravilo zamude in preprečilo kritične trenutke, ki so se zaradi tega večkrat pojavljali.« Podobna rešitev je bila po besedah predsednika SKGZ napovedana predstavnikom krovnih organizacij tudi pri financiranju s strani Republike Slovenije. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc si namreč prizadeva, da bi prišlo do izplačila prispevkov že v prvih mesecih leta 2015. Pavšič je mnenja, da bi bilo razveseljivo, če bi tej dobri novici lahko dodali še vest o povišku finančnih sredstev za dejavnost slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki so se, žal, v zadnjih letih skrčila za skoraj 30 odst. Na rimskem manjšinskem omizju je prišlo posebej do izraza tudi vprašanje občutnega zmanjšanja prispevkov iz sklada za založništvo, kar bo v prvi vrsti prizadelo Primorski dnevnik in sam tednik beneških Slovencev Novi Matajur. Za Benečijo pa predstavlja pozitivno dejstvo novica, da so se končno začela obnovitvena dela nekda- njega sedeža dvojezične šole v Špetru. Tudi predlog v zvezi s postavitvijo zgodovinskega muzeja v Viscu, kjer je bilo vojaško taborišče, se rešuje v pravo smer. S tem v zvezi in s samimi pobudami vladnega omizja velja opozoriti na pozitivno in konstruktivno vlogo tržaške prefektinje Francesce Adelaide Garufi, ki na deželni ravni usklajuje operativni del omizja. Prvič je bilo povabljeno na avdicijo poslanske komisije za kulturo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Pobudo je sprožila poslanka Tamara Blažina. Avdicija po Pavšičevi oceni predstavlja pomembno priznanje naši manjšinski organiziranosti, predvsem pa športnemu gibanju in njegovi vlogi v širšem obmejnem prostoru. Pavšič je čestital Ljudmili Novak ob ponovni izvolitvi na čelo stranke Nova Slovenija, »ki je na kongresu posebej izpostavila željo, da bi postala sodobna sredinska stranka, ki ne želi svoje politične izbire naslanjati na razdvajanja iz polpretekle zgodovine.« Predsednik krovne organizacije je čestital tudi tržaškemu poslancu Ettoreju Ro-satu, ki je bil imenovan za podpredsednika poslanske skupine Demokratske stranke. Pomembno je, da se tudi na vsedržavni ravni uveljavljajo politiki iz našega prostora, ker dobro poznajo naše probleme, je prepričan Pavšič. / ŠPORT Sreda, 3. decembra 2014 4 Q APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OPČINE - Spomenik na strelišču ima zagotovljena občinska sredstva (100.000 evrov) «i • ^ • • • • • • Vsi se strinjajo in pozivajo, vojaška uprava pa kljubuje Občina Trst namenja sto tisoč evrov za preureditev območja openskega strelišča in ovrednotenje spomenika žrtvam drugega tržaškega procesa. Spomenik Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simonu Kosu, Pinku Tomažiču in Ivanu Vadnalu naj bi na osnovi načrta, ki ga je pred leti pripravil in ga v teh dneh preoblikuje arhitekt Andrej Križnič, ločili od samega strelišča, kjer 73 let po usmrtitvah še vedno streljajo. Območje naj bi bilo v prihodnje dostopno, ne pa skrito za zaklenjenimi vrati strelišča. Borčevske organizacije se s tem ukvarjajo od prvih povojnih let, podobno tudi srenja in jus. Za rešitev starega vprašanja pa je potreben še nemajhen, ključen korak. Svoje privoljenje mora dati vojaška uprava oziroma notranje ministrstvo, ki je lastnik strelišča. Kljub sestankom, pozivom, obljubam ter pogovorom s samo obrambno ministrico in njenimi sodelavci do včeraj še ni bilo odgovora. Tržaški župan Roberto Cosolini je 30. oktobra pisal obrambni ministrici Roberti Pinotti in jo pozval, naj končno reši vprašanje. Opozoril jo je, da so se pred letom dni na srečanju na tržaški prefekturi vsi strinjali, da je treba ločiti spomenik od strelišča. Vojaška uprava naj bi občinski upravi odstopila območje spomenika (v obliki brezplačnega najema), ki bi ga občina preuredila. »Občina Trst se je zavzela za ovrednotenje tega spominskega kraja, da bo tam mogoče dostojno počastiti pokojne. Kjer se strelja, to ni mogoče,« je včeraj po telefonu dejal Cosolini. »Mojemu predhodniku ni uspelo zaključiti tega poglavja, mi smo se resno zavzeli in odločno nastopili ter zagotovili sredstva. Občina je res naredila vse, kar je v njeni moči,« je dejal in pristavil, da je financiranje načrta še dodatno sporočilo vojaški upravi. Župan je pisal ministrici, pred nekaj dnevi je govoril z njenim svetovalcem, prefektinja Francesca Adelaide Garufi je na to vprašanje opozorila vladnega podsekretarja, ki je bil 5. novembra v Trstu. Prefektinja je v tej zgodbi v prvi vrsti, ona je lani priredila srečanje z vsemi vpletenimi. S predstavniki obrambnega ministrstva je večkrat govorila tudi poslanka Tamara Blažina. Ministrica menda nima ugovorov, kljub vsemu pa se nekje zatika. Dušan Kalc, predsednik openske sekcije združenja VZPI-ANPI, je že naveličan. »V začetku decembra 2013 smo se udeležili sestanka, ki ga je sklicala prefek-tinja. Ona si za rešitev tega vprašanja zelo prizadeva, prav tako župan. Na tistem srečanju je Občina Trst predlagala, da bi spomenik ločili od samega strelišča ter odprli drug vhod. Vsi smo se strinjali, potrebno pa je bilo še uradno privoljenje vojaške uprave. Takratnim zagotovilom predstavnika italijanske vojske v letu dni niso sle- Župan Roberto Cosolini in spomenik na openskem strelišču arhiv dila dejanja,« je povedal Kalc. Denar za spomenik so prejšnji teden vključili v rebalans proračuna, ki ga je sprejel tržaški občinski svet. Popravek je predložil občinski svetnik SSk Igor Svab, ki je potrdil, da »je zdaj denar na voljo, občinska uprava pa ga bo lahko uporabila samo po dogovoru z vojaško domeno.« Do te naložbe je bil kritičen načelnik svetniške skupine stranke Forza Italia Everest Bertoli, ki pravi, da občinska uprava v KAMPANJA Z» • vzajemnim spoštovanjem proti nasilju Nasilje nad ženskami je tema, o kateri ne bi smeli govoriti le ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obhajamo 25. novembra. Tega mnenja je tudi IV. okrajni svet, ki bo jutri ob 18.30 na sedežu okrajnega sveta v Ul. Locchi 23/a pripravil srečanje z naslovom »Nasilje proti ženskam: kaj narediti in na koga se obrniti?«. Med govornicami bo tudi predsednica centra proti nasilju GOAP Tatjana Tomicic. Za ničelno toleranco do nasilja pa si prizadeva tudi občinska uprava, ki je včeraj popoldne pripravila seminar za vzgojno osebje v občinskih vrtcih. Namen strokovnega seminarja, ki bo doživel nadaljevanje, je ozavestiti osebje o diskriminaciji in stereotipih. Včerajšnje delavnice se je udeležilo več kot 70 vzgojiteljic in vzgojiteljev. Tem so podelili paket didaktičnih iger, s pomočjo katerih sta vzgojiteljica Daniela Paci in psihologinja Lucia Beltramini promovirali vzajemno spoštovanje, ki se mora začeti že pri najmlajših otrocih. Na ta način želijo organizatorji seminarjev preseči predsodke, ki so pogosto povod za diskriminacijo. kriznem obdobju ne bi smela vlagati v spomenike. Alessia Rosolen (LAltra Trieste) pa je po drugi strani na Twitterju priporočila Cosoliniju, naj se z enako prizadevnostjo zavzame za ploščo v spomin na 12. junij 1945 (odhod jugoslovanske vojske iz Trsta). Župan je »začivkal«, da sam jasno zahteva spoštovanje vseh spominov. Na Fa-cebooku so bili odzivi ostrejši. Cosolini jih je včeraj komentiral z besedami, da so polemike »nesmiselne in neokusne, ker ima- mo ljudje pravico, da se spoštljivo poklonimo pokojnim«. V nedeljo, 14. decembra, bo vsakoletna spominska svečanost, tokrat ob prisotnosti gostov iz Villorbe v Venetu. Tam so bili pokopani obsojenci s tržaškega procesa in občina jim je aprila letos posvetila spomenik. Govorila bosta predstavnik iz Villorbe in zgodovinarka Marta Verginel-la, v Prosvetnem domu bo zatem nastopil Boris Pahor. (af) GABROVEC Ne davku IMU za kmetijstvo Furlanija-Julijska krajina bi se morala glede napovedanega spornega davka na nepremičnine IMU tudi za kmetijska zemljišča zgledovati po Pokrajini Trento. To predlaga deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, čigar predlog pa za sedaj ni doživel velikega razumevanja pri Deželi. Če bodo v Rimu odobrili tozadevni sklep, bodo morali lastniki vseh kmetijskih površin v tržaški in goriški pokrajini plačati davek IMU. To velja tudi za lastnike zemljišč na t.i, goratih območjih, ki so bila doslej oproščena tega davka. Podpredsedniku deželnega sveta se napovedani davek zdi neprimeren in nepravičen. Prvič, ker so kmetijska območja v naših krajih finančno gledano malo rentabilna, in drugič so ta zemljišča v veliki meri podvržena zaščitnim vinkulacijam, začenši z evropsko Naturo 2000. Gabrovca toliko bolj skrbi vsa ta zadeva, ker naj bi rok za plačilo tega davka (odlok še ni pravnomočen) zapadel 16. decembra. Odbornik Paolo Panon-tin je bil glede tega problema še kar splošen, slovenski predstavnik je o tem kočljivem vprašanju opozoril tudi odbornika za finance Francesca Peronija. Podpredsednik se pri tem zgleduje po tridentinski pokrajinski upravi, ki je že napovedala, da takšnega davka na Tridentinskem ne bodo plačali. DEŽELNI ŠOLSKI URAD - Javno srečanje na liceju G. Galilei Transparentnost je bistvena predpostavka za preprečevanje korupcije Deželni šolski urad se zaveda pomembnosti odprtega in transparent-nega delovanja vseh njegovih organov. Zato kontinuirano deluje v smeri, ki zagotavlja ohranjanje obstoječe ravni transparentnosti javnega sektorja oziroma si prizadeva, da bi jo z novimi ukrepi še povečali. Doslednost pri spoštovanju preglednega poslovanja je Deželni šolski urad predstavil na javnem srečanju, ki je včeraj dopoldne potekalo v veliki dvorani liceja G. Galilei. Slušatelje, med katerimi so bili dijaki, predstavniki združenj, ravnatelji nekaterih šol, med njimi so bili tudi slovenski ravnatelji, je v imenu Dežele FJK pozdravil deželni svetnik Franco Codega. Nato je spregovoril Igor Giacomini, načelnik Urada za slovenske šole, ki je podrobno analiziral pojem transparentnosti. Tega se je lotil s pravnega vidika, izpostavil pa je predvsem dejstvo, da se transparent-nost enači z demokracijo. Po njegovih besedah mora širša javnost imeti dostop do vseh informacij, transparent-nost pa naj bi bila bistvena predpostavka za omejevanje oz. preprečevanje korupcije. Transparentnost delovanja organov javnega sektorja se odraža tudi preko možnosti spletnega dostopa javnosti do podatkov iz javnih evidenc. Več o spletni strani Deželnega šolskega urada je povedala predavateljica Li-via Cosulich. Cosulicheva je napovedala, da bodo v prihodnjih dneh na uradno spletno stran dali tudi podat- Na seminarju so podali podrobno definicijo transparentnosti fotodamj@n ke o tem, kaj vse urad počne. Zanimivo je bilo tudi predavanje inšpektorja Luigija Torchia, ki je spregovoril o temi, ki se navezuje na učence s posebnimi potrebami in učence z vedenjskimi motnjami. Učenci, ki potrebujejo poseben učni in vzgojni model, so združeni v kratici BES (Bisogni Edu-cativi Speciali), je razložil predavatelj, ki je postregel s podatkom, da je v Italiji kar milijon šolarjev, ki bi jim lahko dali etiketo BES. Sem namreč ne spadajo le šolarji, ki imajo zdravniško potrdilo o določeni motnji, ampak tudi šolarji, ki imajo vedenjske motnje zaradi družbeno-socialnih razmer, v ka- terih živijo. Po njegovih ocenah se je v zadnjih letih močno povečalo število teh šolarjev, kar vsekakor predstavlja nov izziv za šolske urade. Za uspešno vključevanje takih šolarjev v proces vzgoje in izobraževanja bi šole potrebovale ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter zagotovitev ustreznega in strokovno podkovanega kadra, je dejal govornik, ki je prepričan, da in-kluzivna politika, ki jo Italija izvaja na področju šolstva, ni še prinesla želenih rezultatov. Ob koncu predavanj je sledila še okrogla miza, na kateri so govorili tudi drugi ugledni gostje. (sč) / ŠPORT Sreda, 3. decembra 2014 5 Q NABREŽINA - Dostop v tržiško pristanišče in načrt Smart Gas Vrsta »priporočil« za izkop kanala Po klofuti, ki jo je prejel pretekli teden z negativnim mnenjem tržaškega nadzorništva za arhitektonske in krajinske dobrine, je dobil načrt podjetja Smart Gas o gradnji uplinjevalnika na območju Lokavca na meji med tržiško in de-vinsko-nabrežinsko občino nov, čeprav posreden »udarec«. Deželna uprava je izdala sicer pozitivno mnenje o izkopu kanala za dostop večjih ladij v tržiško pristanišče, a ga je pogojila s celo vrsto obvezujočih priporočil, ki bodo gotovo zakasnile izvedbo dela. Gradnja uplinjevalnika je tesno povezana s tem načrtom. Kajti: šele ko bo izkop kanala do globine 12,5 metra dokončan, ga bo lahko podjetje Smart Gas poglobilo še za dodatni meter, to je do globine 13,5 metra, da bi tako zadostilo normam o varni plovbi velikih plinskih tankerjev do plinskega terminala. Načrt za izkop dostopnega kanala do globine 12,5 metra je izdelalo posebno podjetje za tržiško pristanišče. 19. junija lani ga je posredovalo deželni upravi za pridobitev potrebnega mnenja o presoji vpliva na okolje. Načrt predvideva izkop skupnih 885 tisoč kubičnih metrov materiala z morskega dna, in sicer 385 tisoč kubičnih metrov v neposredni bližini vhoda v pristanišče in 500 tisoč kubičnih metrov vzdolž plovnega kanala. Po izračunih načrtovalcev, naj bi s hidravličnimi bagri izkopali do 7 tisoč kubičnih metrov materiala dnevno, bagranje kanala pa naj bi trajalo kakih 6 mesecev. O načrtu so se morale izreči številne krajevne uprave in institucije. Medtem ko je tržiška občina junija letos izdala pozitivno mnenje (podobno kot tržiška luška kapitanija, konzorcij za industrijski razvoj tržiške občine in še nekatere druge ustanove), je devinsko-nabrežinska občina 5. junija letos izrekla negativno mnenje, prav tako kot tržaško nadzorništvo za arhitektonske in krajinske dobrine. Po-soška sekcija naravovarstvene organizacije WWF in julijski konzorcij gojiteljev školjk in rib pa sta že septembra lani vložili k načrtu celo vrsto pripomb. Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je 19. septembra letos presodila, da je načrt za poglobitev kanala za dostop v tržiško pristanišče »kompatibilen z okoljem«, a je obenem izdala deset »priporočil«, ki se jih bo moral izvrševalec del obvezno držati pri izvedbi načrta. Številna »priporočila« se nanašajo na tamkajšnje zaščiteno območje. Tako bodo lahko izkop v bližini evropsko zaščitenih območij opravili le v obdobju od 1. septembra do 28. februarja, ker bi sicer v drugih mesecih »nadlegovali zaščitene ptice, ki gnezdijo na tistem območju.« Izkop materiala za poglobitev dostopnega kanala pa bo mogoče opraviti le v obdobju od 1. decembra do 31. marca, da ne bi prizadeli bližnjih školjčišč in ribogojnic. Nadalje bodo morali izvrševalci med opravljanjem del namestiti začasne protihrupne zavese ali kake druge podobne pregrade, da bi ublažili hrup, ki bi sicer motil tam prisotne živalske vrste. Predlagatelj dela bo moral dopolniti načrt za meritve kalnosti vode. V ta namen bo moral namestiti vrsto tako imenovanih kletk za sedimentacijo, da bi z njimi preprečil prehod kalne vode na bližnje plaže. Tudi nasip, na katerega bodo nanesli izkopani material, bo odgovarjal obveznim deželnim predpisom. Urediti ga bodo morali tako, da bo postal »prijazen« krajevni favni. V ta namen bodo morali posaditi na desetine dreves in urediti odtočne kanale. Danilo Antoni fotodamj@n Ob tako strogih priporočilih postaja jasno, da se bodo dela za izkop dostopnega kanala zavlekla. Kar bo posredno vplivalo na načrt za gradnjo uplinjevalnika podjetja Smart Gas (če bo sploh od- obren). Šele potem, ko bo dokončan izkop do globine 12,5 metra, bo namreč mogoče kanal poglobiti še za dodatni meter, da bi tako omogočili plovbo velikih plinskih tankerjev do pomola-priveza plinskega terminala. Arh. Danilo Antoni, ena od duš novoustanovljenega društva Občani za zaliv, je po podrobnem pregledu sklepa deželne uprave ocenil, da je »pomemben sklop pogojev, ki so vezani na spoštovanje varnostnega režima v evropsko zaščitenih območjih z naravnimi vrednotami in vsebinami. Razvidno je tudi, da obstaja možnost - če bodo merilne naprave nakazovale prekoračitve sprejemljivih količin - da se dela zaustavijo in spremeni prvotni projekt.« »To je dejansko primer, ki dokazuje, da je "politično forsiranje" tehnično vprašljivih projektov velikokrat tudi nerentabilno in težko izvedljivo poseganje na ozemlje,« je menil arh. Antoni. M.K. Območje v Pancanskem zalivu, kjer naj bi izkopali kanal ENERGETIKA - Odmevi iz Slovenije na odpoved projekta Južni tok »Trst bo sedaj dobil terminal« Upad dobave plina iz Rusije naj bi Italija nadomestila z gradnjo novih uplinjevalnikov - V igri spet tudi Krk? Območje Žavelj, kjer so svoj čas načrtovali uplinjevalnik Po mnenju mnogih poznavalcev v Sloveniji predstavlja ruska odpoved plinovoda Južni tok korak k plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. »Plinski terminal je realnost, vprašanje je le, kje: ali na Krku ali v Tržaškem zalivu. Najverjetneje ga bomo dobili v Tržaškem zalivu, saj bo Italija močno pritisnila na Evropsko komisijo, da bo morala v to privoliti,« je na spletni strani RTV Slovenija podčrtal politični analitik Klemen Grošelj, ki poudarja, da je trenutno daleč najcenejši plin iz plinovodov. Realnost visokih cen uvoza utekočinjenega plina so po njegovih besedah že občutili na Poljskem in v baltskih državah. Utekočinjeni plin je treba ohladiti in nato segreti, plinski tankerji stanejo nekaj sto milijonov evrov. Tudi Vojko Bernard iz okoljevarstvene organizacije Alpe-Adria Green, ki se skupaj z oko-ljevarstveniki iz sosednjih držav že vrsto let bojuje proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu, opozarja, da bodo Italijani sedaj po Pu-tinovih besedah skušali oživiti projekt plinskega terminala v Žavljah, tik ob slovensko- ZDRAVSTVO Čezmejno cepljenje? V kongresnem centru znanstvenega parka AREA na Padri-čah bo jutri in v petek na sporedu posvet o cepivih, ki je zaradi preplaha zadnjih dni v Italiji zelo aktualen. V dveh dneh bodo predstavili rezultate štirih čez-mejnih projektov, pri katerih sodelujejo italijanski in slovenski partnerji, navzoči pa bodo tudi predstavniki zdravstvenih ustanov iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Luca Brusati (predsednik družbe Geie Net Europe, ki se ukvarja s projektiranjem) pravi, da bi lahko tudi na obmejnem pasu in v Sloveniji uvedli čez-mejno financiranje skupnih zdravstvenih protokolov, ki bi bili koristni tudi v primeru posebnih epidemij gripe. POLICIJA - Poostren nadzor v vsej pokrajini Do božiča na delu kriminalisti iz Padove Tržaški kvestor je za pomoč zaprosil tudi kriminaliste iz Padove, ki so že več tednov dejavni v tržaški pokrajini tržaška kvestura Pred časom je tržaški kvestor Giuseppe Padulano poostril nadzor v vsej tržaški pokrajini, za pomoč je zaprosil tudi kriminaliste iz Padove. Leti bodo navzoči do božičnih praznikov. Nadzor izvajajo na celotnem obmejnem pasu, v mestu in predmestju ter na cestah, ki vodijo v Slovenijo. V teh tednih so policisti že pregledali veliko vozil in osebnih dokumentov, zbrane informacije bodo koristne pri preprečevanju tatvin in drugih dejanj. italijanski meji, saj po njegovem ta zgodba še zdaleč ni končana. Bernard sicer meni, da če je že potreben plinski terminal v severnem Jadranu, bi ga lahko zgradili na opuščeni platformi za črpanje nafte, ki leži kakšnih 30 kilometrov od Pulja proti Italiji. V skoraj vseh državah Evropske unije zaradi gospodarske krize upada povpraševanje po energiji, tudi po zemeljskem plinu. Po nekaterih podatkih naj bi v Italiji v zadnjem času poraba plina padla za okoli 15 odstotkov, zaradi znanih problemov z Rusijo pa se veča povpraševanje po utekočinjenem plinu, upli-njevalniki pa ne obratujejo s polnimi kapacitetami. To velja tudi za največji morski plinski terminal Porto Viro (15 kilometrov od obale pri Rovigu), ki je od leta 2009 dobavil v italijansko omrežje več kot 28 milijard kubičnih metrov plina. »Uplinjevalnik Porto Viro ima velike in neizkoriščene zmogljivosti in je pripravljen povečati proizvodnjo, zlasti v primeru, da bi Rusi zaprli svoje plinske pipe,« je pred kratkim zapisal Espresso. OPČINE - Eritrejci Severni Evropi naproti Voznik kombija je čez mejo pripeljal in nato odslovil deset eri-trejskih državljanov, ki so se zatem peš odpravili po pokrajinski cesti št. 1 proti Opčinam. V skupini so bile štiri ženske, vsi so bili stari od 24 do 35 let. Opazila jih je izvidnica tržaške mejne policije, ki jih je naposled odvedla na kvesturo, kjer je stekel običajni upravni postopek. Tudi ti pribežniki so prispeli v Trst po tako imenovani balkanski poti, iz Grčije skozi nekdanje jugoslovanske republike. Njihov končni cilj je v glavnem severna Evropa. Mejna policija je pred dnevi na Krasu prav tako naletela na skupino pribežnikov, državljanov Eritreje in Egipta, slednje je z avtomobilom irske registracije prevažal madžarski državljan. Doletela ga je kazenska ovadba. 6 Sreda, 3. decembra 2014 KULTURA / REPENTABOR - Solidarnost potrebnim iz pobratene občine Pomoč Logatcu Zaboji polni oblek, igrač, hrane, darilnih paketov in drugih, ljudem koristnih predmetov so v ponedeljek napolnili skladišče civilne zaščite na županstvu na Colu. Nabiralna akcija za potrebne ljudi iz pobratene občine Logatec, za katero je dala pobudo domača občinska uprava in pri kateri so ob prostovoljcih civilne zaščite sodelovali še otroški vrtec Antona Fakina in osnovna šola Alojza Gradnika, je tudi četrto leto dobro uspela. Dopoldne so se iz bližnje šole podali v skladišče civilne zaščite v občinskem poslopju osnovnošolci. Vsak je prinesel s sabo vrečko z darovi za otroke iz pobratene občine iz Slovenije. Mnogo je bilo zvezkov, knjig, igrač, namiznih iger. Prostovoljec civilne zaščite Rino Destri in občinska odbornica za šolstvo, razvoj ozemlja in čezmejno sodelovanje Martin Škabar sta vse prineseno vestno spravljala v lepenkaste zaboje. Do nekaj Učenci osnovne šole Alojza Gradnika z darili za potrebne iz Logatca fotodamj@n pred poldnem je bilo tako pripravljenih že nekaj desetin zabojev. Popoldne so prinesli svoja darila tudi malčki iz otroškega vrtca, da se je kup zabojev še povečal. Obenem so tudi številni domačini prinesli celo vrsto vreč, polnih zlikanih oblačil in obutve ter drugih potrebščin. Zupan Marko Pisani je bil zadovoljen z letošnjo »bero« pomoči potrebnim občanom iz Logatca. »Ta solidarnostna akcija bo še bolj konkretno povezala naši pobrateni občini,« je menil. Vso zbrano pomoč bodo v petek, 5. decembra, z vozilom civilne zaščite prepeljali v Logatec, kjer jo bodo izročili krajevnim upraviteljem, ti pa bodo poskrbeli za porazdelitev solidarnosti iz repentabrske občine tamkajšnjim potrebnim občanom. M.K. ZALOŽBA MLADIKA - Miklavžev knjižni sejem Niz literarnih srečanj V ponedeljek pogovor z Marijem Čukom - Danes Miroslav Košuta s svojimi Zapisi na orošeno okno Dijaki na ponedeljkovem srečanju s pesnikom Marijem Čukom fotodamj@n PRAZNIČNO VZDUŠJE - V nedeljo prižig lučk na smrekah Na Velikem trgu bodo delili polento in frico Na Velikem in Borznem trgu že nekaj dni stojita praznični smreki. Na obeh bodo uradno prižgali luči v nedeljo, ko bo Trst tudi uradno zajel božično-novoletni duh. Smreko na Velikem trgu je naši občini podarila občina Forni di Sopra, lučke na njej pa bodo prižgali v nedeljo ob 16.30. Lučke na smreki na Borznem trgu bodo prižgali v nedeljo dopoldne, in sicer ob 11.15. Nedelja bo še posebej vesela in razgibana; to je včeraj v družbi župana kraja Forni di Sopra Lina Anziuttija napovedal občinski odbornik za gospodarske zadeve Edi Kraus. Poleg prižiganja prazničnih lučk bo poskrbljeno tudi za žejne in lačne. Kot so povedali na včerajšnjem srečanju, bo dotična karnijska občina svoj kraj promovira-la s kulinaričnimi specialitetami. Občinstvo bo lahko okušalo polento in frico, ki ju bodo pripravili na kraju dogodka. Kuharji bodo pripravili kar 700 kg polente in 600 kg frica, med občinstvo pa bodo razdeljevali tudi druge delikatesne izdelke. Ob tej priložnosti bosta obe občini izpostavili tudi dolgoletno prijateljstvo, ki ju veže. Včeraj danes U Kino Založba Mladika vabi v teh dneh v Ul. Donizetti 3 na Miklavžev knjižni sejem, na katerem predstavljajo bogat zalogaj del, ki jih je založba izdala v letošnjem letu in oblikujejo podobo našega, a tudi širšega duhovnega prostora in umetnosti. Sejem so odprli v ponedeljek bo trajal vključno do petka, 5. decembra, od 10. do 14. ure. Sejemsko ponudbo spremljajo srečanja z ustvarjalci. Na prvem je pesnik Marij Čuk skupini dijakov liceja Prešeren govoril o svojem literarnem ustvarjanju in posebej o najnovejši pesniški zbirki Ko na jeziku kopni sneg. Drugi dogodek bo danes ob 12. uri, na obletnico rojstnega dne Franceta Prešerna, oblikoval Miroslav Košuta. Posebnega poudarka bodo deležni Zapisi na orošeno okno, zbirke člankov, govorov, razmišljanj, ki jih je kriški ustvarjalec zbral v zajetni knjigi, ki še diši po svežem tisku. M Izleti Danes, SREDA, 3. decembra 2014 FRANC Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 14.38 in zatone ob 4.55. Jutri, ČETRTEK, 4. decembra 2014 BARBARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1004,8 mb ustaljen, vlaga 72-odstotna, veter 19 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje C. SPDT prireja NOCOJ, 3. decembra, ob 20.30 VEČER GORNIŠKEGA FILMA Projekcija nagrajenih filmov iz arhiva Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale Dvorana ZKB Ul. Ricreatorio, 2 - Opčine AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivolta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Due giorni, una notte«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.15 »La sapienza«; 18.00 »Terra di Maria«; 20.00 »Sara un paese«. FELLINI - 18.15, 20.15, 22.15 »Il sale della terra«; 16.45 »Il mio amico Na-nuk«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Diplomacy - Una notte per salvare Parigi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »My old lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Amaterji«; 17.40, 18.40, 20.50 »Butec in butec Da«; 20.40 »Gozdovi so še vedno zeleni«; 16.10, 18.50, 20.00, 21.15 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 16.20, 18.30, 20.10 »Kako se znebiti šefa 2«; 19.00 »Medzvezdje«; 17.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 15.40 »Čebelica Maja«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Ta veseli dan kulture: večer kratkih filmov študentov višje strokovne šole Sežana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e piu scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 16.30, 21.45 »Nick Cave -20.000 days on earth«; 18.30, 20.15 »Scusate se esisto«; Dvorana 3: 16.30, 20.40, 22.20 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 18.10 »Il giovane favolo-so«; 16.30 »Sils Maria«; 22.10 »Le not-ti dei super robot - parte II«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 20.00, 21.40 »Scemo e piu scemo 2«; 16.30, 18.25 »I pinguini di Madagas-car«; 16.30, 19.00, 21.30 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 16.00, 17.40, 22.15 »I vichingi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Ogni maledetto Natale«; 20.20, 22.10 »Cub - Piccole prede«; 16.30 »Scusate se esisto!«; 18.05, 21.20 »Interstellar«; 19.00, 21.30 »Nick Cave - 20.000 days of earth«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 20.00, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »I pinguini di Madagascar«; 20.20, 22.10 »Cub - Piccole prede«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.15 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Scemo e piu scemo 2«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.10 »Trash«. V Gročani praznuje danes 90 let naša Marija Vse najboljše draga mama in nona! Edi, Nada, Paolo in Monica fo@tist80.com, tel. 329-4736590 (Martina) oz. center.harmonija@gmail.com, tel. 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. Loterij a 2. decembra 2014 Bari 12 90 34 53 52 Cagliari 54 15 21 29 9 Firence 41 72 18 87 64 Genova 61 73 50 13 74 Milan 2 8 66 71 83 Neapelj 80 86 65 27 19 Palermo 54 83 51 75 71 Rim 68 43 46 58 20 Turin 26 85 5 35 89 Benetke 8 43 37 66 58 Nazionale 41 28 89 25 27 Župan Fornija Lino Anziutti in odbornik Edi Kraus FOTOVIDEO TRST80 IN CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključuje avtobusni prevoz, oglede in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje možno do 9. decembra na sedežu Fotovideo Trst 80, Ul. S. Giorgio 1, v četrtek, 4. decembra, od 17. do 19. ure in v petek, 5. decembra, od 18. do 19. ure. Informacije in predvpis na in- Super Enalotto Št. 144 9 25 35 59 76 81 jolly 85 Nagradni sklad 13.950.268,55 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitniki s 5 točkami 70.414,60 € 535 dobitnikov s 4 točkami 397,76 € 21.491 dobitnikov s 3 točkami 19,73 € Superstar 14 Brez dobitnika s 5 točkami -- € Brez dobitnika s 4 točkami -- € 97 dobitnikov s 3 točkami 1.973,00 € 1.917 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.745 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.916 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Sreda, 3. decembra 2014 7 Q Skd Tabor Prosvetni dom Opčine vabi na MIKLAVŽEV PRODAJNO-RAZSTAVNI SEJEM sreda, 3.12.14 (16.00-19.00) ob 16.00-nastop šolskega zbora OŠ Bevka z Opčin in otroški plesni skupini SKD Tabor četrtek, 4.12.14 (16.00-19.00) ob 18.00 predstavitev knjige v sodelovanju z ZTT: Slovenija v žepu: Mitja Tretjak in Vojmir Tavčar petek, 5.12.14 ( 16.00-19.00) sobota, 6.12.14 (16.00-19.00) nedelja, 7.12.14 ( 9.30-13.00) dK Lekarne Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Mali oglasi IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. IŠČEM VEJE trte šmarnice in kozjega ziza. Tel. št. 040-4528403 (v večernih urah). POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM 4 zimske gume, rabljene dve sezoni, velikosti 165/70 R14 znamke yokohama. Tel. št.: 3406106710. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM neostekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM sliko Stanota Zerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. Ü3 Obvestila KNJIŽNA ZBIRKA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE za l. 2015: vabljeni na predstavitev, ki bo v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, danes, 3. decembra, ob 17.30. OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse osmi-čarje Občine Dolina na sejo, ki bo danes, 3. decembra, ob 18.30 na sedežu Občine. SKD TABOR organizira v svoji dvorani danes, 3. decembra, od 16. do 19. ure Miklavžev sejem, od 17. ure dalje zbor Osnovne šole F. Bevk in plesne skupine SKD Tabor. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo danes, 3. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta »Literarni natečaj« za mlade od 14 do 25 let od danes, 3. decembra (Prešernov rojstni dan), do 8. februarja (dan Prešernove smrti oz. slovenski kulturni praznik). Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. SKP IN SIK (ZVEZA LEVICE) vabita občane v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri v Srenjsko hišo v Prebenegu na javno srečanje o novi reformi javnih uprav. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj za nosečnice. Informacije in prijava: tel. št. 320-7431637 ali center.harmoni-ja@gmail.com. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 5. decembra, ob 18. uri potopisno predavanje Petra Dra-škoviča: Potovanje v Altaj »ruski Tibet«, v prostorih gostilne na Razdrtem; ob 20. uri pohod ob polni luni na Nanos, izpred gostilne. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. (Redni pohodi so vsak petek, ki je najbližje polni luni, od septembra do maja, po potopisnem predavanju). FOTOVIDEO TS80 vabi člane, prijatelje in simpatizerje v petek, 5. decembra, ob 19. uri na sedež kluba, Ul. S. Giorgio 1, na zaključni »Božični Party 2014«, da nazdravimo prihajajočemu letu. PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI napovedano za petek, 5. decembra, ob 18. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju, odpade. ZALOŽBA MLADIKA sporoča, da bo Miklavžev sejem trajal do petka, 5. decembra, od 10. do 14. ure. Razstava knjig založbe Mladika za otroke in odrasle poteka v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, Trst. V okviru sejma bo v petek, 5. decembra, ob 12. uri urednik knjige Od Galicije do Južne Tirolske Vinko Avsenak predaval o prvi svetovni vojni. JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čersakov. Za pojasnila in organizacijo čiščenja lahko pokličete tel. št.: 3476849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vin-cencija, slovenski verniki in Vincen-cijeva Konferenca. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodina-mično poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30 se nadaljuje tečaj o biodinamičnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steinera »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Val-ter) ali 040-8327146 (Boris). DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.monru-pino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040327335. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Ludote-ka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v decembru: »Božič Lab«. Informacije na tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja »Predbožični čar«. Bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Danes, 3. decembra, ob 15.00 bo pravljični kotiček za najmlajše. Zaključek sejma v petek, 5. decembra. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) od danes, 3. decembra, (od 16.00 do 19.00) do nedelje, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). Danes, 3. decembra, ob 16.00 nastop zbora OŠ F. Bevk in društvenih plesalk; v četrtek, 4. decembra, ob 18.00, v sodelovanju z ZTT, predstavitev knjige Slovenija v žepu -Mitja Tretjak in Vojmir Tavčar. Vabljeni, da nas obiščete! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laj danes, 3. decembra, ob 19. uri na predstavitev koledarja, nastop MGS Vigred »Kraški fenomeni«, otvoritev božičnega sejma knjig in ročnih del ter razstave »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kru.ta« in slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: četrtek, 4., in petek, 5. decembra, od 15. do 17. ure; od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00 (v nedeljo, 21., tudi od 9.30 do 11.00); v petek, 19. decembra, po bo-žičnici. SPDT vabi na »Večer gorniškega filma«. Projekcija nagrajenih filmov iz arhiva Mednarodnega festivala gorniške-ga filma Domžale bo danes, 3. decembra, v Razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah, s pričetkom ob 20.30. Kot predfilm bomo zavrteli delo »Zadnji trgovec z ledom«, avtor je Sandy Patch (ZDA/Ekvador). Sledil bo film »Vas daleč od vsega«, posnela sta ga Anne in Erik Lapied (Francija). ZALOŽBA MLADIKA sporoča da srečanje, ki je bilo napovedano za danes, 3. decembra, z Miroslavom Košuto ob 12. uri v okviru Miklavževega sejma, Ul. Donizetti 3, odpade. MIKLAVŽEVANJE 2014 (SKD Vigred) bo v gostilni v Šempolaju v petek, 5. decembra, ob 17.30 z nastopom OPS Vigred in gledališke skupine, z uprizoritvijo igrice »Igrače imajo rade otroke«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci v četrtek, 4. in v petek, 5. decembra, od 15. do 17. ure. SKD GRAD OD BANOV gosti v društvenih prostorih sv. Miklavža v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri. Otroci vabljeni! DRUŠTVI FINŽGARJEV DOM IN VESELA POMLAD obveščata, da bo v petek, 5. decembra, ob 16. uri prišel v Finžgarjev dom sv. Miklavž. S pesmijo ga bo pozdravila Otroška pevska skupina Vesela pomlad, ki jo vodi Andreja Štucin Cergol. Sledila bo igrica Lučke Susič »Čudne želje«, ki jo je pod vodstvom Manice Maver pripravila otroška igralska skupina Tamara Petaros pod vodstvom Manice Maver. Angelčki bodo zbirali darilca od 15. ure dalje. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU v petek, 5. decembra, ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostili bomo Mladinsko kulturno in ustvarjalno društvo iz Svetega Antona in otroke Župnije Sveti Anton z igrico »Peklenska navodila«, sledil bo prihod sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15. ure dalje. SPET BO PRIŠEL SVET' MIKLAVŽ - v petek, 5. decembra, ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje. Vaški otroci ga bodo pričakali s pevskim presenečenjem. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v petek, 5. decembra, ob 17.30 Miklav-ževanje v bivši osnovni šoli v Mavhi-njah. Angelčki bodo zbirali darila v četrtek, 4. decembra, od 18. do 19. ure v društvenem sedežu v Mavhinjah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža! MIKLAVŽ PRIHAJA V PREBENEG! Pričakali ga bomo v društvu J. Rapotec v soboto, 6. decembra, ob 17.30 z igrico »Izgubljeni sv. Miklavž«, nastopajo otroci SDD Jaka Štoka iz Proseka. Starše in nonote prosimo, da prinesejo kaj slanega in sladkega za družabnost (za pijačo je poskrbljeno). Angelčki bodo zbirali po eno darilce na otroka v četrtek, 4. decembra, od 20.00 do 21.00 v društvu. Prisrčno vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA prireja v soboto, 6. decembra, ob 18.30 v Srenjski hiši v Gročani »Miklavževanje«. Gost večera bo Čarodej Jani, ki bo s svojo predstavo »Čarobni december« zabaval otroke in odrasle. Angelci bodo zbirali darila v Srenjski hiši v petek, 5. decembra, od 20.30 do 21.00. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu« v sodelovanju z Občino Dolina. SKD SKALA vabi v soboto, 6. decembra, ob 20.30 v zadružni dom Skala v Gropado na koncert ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne. Nastopajo: MePZ Skala-Slovan, MePZ Varda Orehek in Lpz Zlatorog iz Vipave. Glavni govor bo imel zgodovinar Aleksij Kalc. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero igre »Tržaški kabaret« (režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol), ki bo v nedeljo, 7. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti«, dela od leta 1996 do 2014, v kavarni Stella Polare v Trstu, do 8. decembra. MDB: v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v Mladinskem domu v Boljun-cu zgodovinar Vinko Avsenak predstavil knjigo, ki jo je izdala založba Mladika »Od Galicije do Južne Tirolske« - dnevnik iz časa 1. svetovne vojne poročnika Alojza Goriupa s Pro-seka. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe ter »humanega zdravljenja« v torek, 10. decembra, ob 18. uri v kavarno Sv. Marca, Ul. Battisti 18a, Trst. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. PRAVLJIČNI GOST: Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na srečanje s Pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Pravljico za male obiskovalce knjižnice bo podal igralec in očka Franko Korošec. FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! Prispevki V spomin na drago Irmo darujeta Stanislav in Majda 25,00 evrov za cvetje šempolajske cerkve in 25,00 evrov za Hospice Pineta del Carso. V spomin na drago Grazielo Sulčič darujejo soletniki Ester, Sabina, Gueri-no, Srečko, Drago, Silvana, Marija Vi-doni, Pierina, Maria Chenda in Srečko Vidoni 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 6. obletnici smrti Milkota Čebulca daruje žena Lili 100,00 evrov za popravilo strehe S.K.D. Tabor. 3.12.2012 3.12.2014 Stana Milič por. Lazar Vedno v naših srcih. Tvoja družina 8 Sreda, 3. decembra 2014 KULTURA / DSI - V gosteh novinar Guido Barella Knjiga o pogumnem boju proti brisanju spomina V Italiji doslej nepoznana zgodba o razkrivanju grozot romunskega komunizma Novinar tržaškega dnevnika II piccolo, Guido Barella, je na nekem kulturnem simpoziju v Grčiji slučajno spoznal Mariusa Opreo, ki mu je povedal svojo zgodbo o lovu na režimske zločince v Romuniji. Od takrat je Barella večkrat bil v Romuniji, spoznaval tamkajšnje posledice komunističnega režima in se poglabljal v Opreovo delovanje, saj v Italiji o slednjem ne vemo ničesar. Ko je začel raziskovati v to smer, je našel knjigo v francoščini, medtem ko je bil v Italiji objavljen le članek. Tako se je lotil pisanja in letos je pri založbi San Paolo izšla njegova knjiga, Opreov življenjepis »La tortura del silenzio« ali Muka molka. Kot je dejal Barella na rednem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev, na katerem ga je predstavil in vodil pogovor z njim Miro Opelt, je Romunija zelo blizu naši državi, na enaki razdalji kot do Rima. V Italiji živi približno milijon Romunov, ker pa je spadala Transilvanija pod avstroogrsko cesarstvo, ima podobne značilnosti kot Trst. Leta 1992 je Marius Oprea kot 28-leten mladenič hotel pomagati številnim družinam, ki so ga spraševale o svojih izginulih sorodnikih s ponarejenim, izmišljenim potrdilom o smrti med časom hudega režima. Do leta 2012 so odkrili 617.000 dokazanih žrtev in še nadaljujejo z raziskovanjem. Po izobrazbi je Oprea arheolog. Ustanovil je raziskovalno skupino, v kateri so tudi številni ugledni romunski posamezniki, intelektualci in iz grškoka-toliških družin. Sedem od dvanajstih Brezplačna promocija Guido Barella z Mirom Oppeltom na večeru v DSI fotodamj@n grškokatoliških duhovnikov je umrlo v zaporu, kar 350 duhovnikov pa je bilo žrtev režima, ki so živeli v ilegali. Kot novinarju so mu ljudje na terenu zaupali številne zgodbe, dokler ni leta 1998 ustanovil študijski center pod državnim okriljem. Ker je bil zelo uspešen, so ga odpustili in je sam ustanovil novi center, saj mu oblast ni bila naklonjena. Romunska Nobelova nagrajenka Herta Müller ga je javno podprla, da bi pripomogla k premoš-čanju dodatne režimske muke, muke pozabe in brisanja spomina. Oprea ne išče krivcev, temveč hoče žrtve režima počastiti tako, da jih z obredom pokopljejo in jih iztrgajo pozabi v skup- nih grobiščih. To se je spremenilo v pravi ritual, ko jih duhovnik blagoslovi, otrok pa prižge svečko v spomin. 25. decembra letos bo potekala petindvajseta obletnica padca komunizma v Romuniji. Tako je gost v Peterlinovi dvorani opisal burno revolucijo, ko sta se zakonca Ceausescu vrnila v Bukarešto in se je manifestacija spremenila v revolucijo, med katero so tako Nicolaa kot Eleno ustavili med begom, ju obsodili na smrt in ju ubili. Časnikar Guido Barella je povzel besede Orwella: »Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost: kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost«. (met) RAZPIS Nagrada Maganja Predlogi do 10. januarja V spomin na prof. Nadjo Maganja Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 - Repentabor, 8. februarja 2006) in v želji, da bi spodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv. Egidi-ja Furlanije-Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili nagrado Nadja Maganja, ki jo vsako leto podeljuje poseben odbor. Prvo nagrado Nadja Maganja so podelili 22.februarja 2010 dr.Metki Klevišarjevi. Naslednje nagrajenke so bile Tamara Chicu-nova, Tržačanka Laura Famea, Slovenka iz Argentine Angelca Klan-šek in Jane Gondwe iz Malawija. Odbor bo v skladu s pravilnikom nagrado spet podelil februarja 2015. Zato vabijo vse, ki bi radi posredovali predlog za nagrado, da svoje predloge javijo na elektronski naslov premionagradanm@libero.it najkasneje do 10. januarja 2015. Pravilnik med drugim določa, da se nagrada podeli ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganja - predvsem vera, molitev, ljubezen za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved in kulture, nadalje pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za ekumenski in medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic. Predloge za nagrado lahko kdorkoli (zasebnik, društvo, javna ustanova) posreduje članom Odbora ali pa neposredno na sedež Odbora. SKD BARKOVLJE - Še danes, jutri in v petek za agroživilskapodjetja Praznični čas v Barkovljah so začeli z izdelki domače obrti Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča podjetja iz sektorja agroživilstva (pridelovalci in proizvajalci tipičnih slaščic in pekarskih proizvodov kot npr. slaščičarne, sla-doledarne in pekarne), da se lahko brezplačno vpišejo v spletni portal, ki ga razvija zveza italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere in ponuja zastonj izložbo za podjetja v agro-živilskem sektorju. Portal bodo promovirali v sklopu milanskega Expoja, dostopen pa bo že od naslednjega 9. decembra. Povezati se je treba na www.italian-qualityexperience.it in se brezplačno registrirati z vnosom vaše davčne številke (C.F.) in maila na katerega bodo prišla navodila za posodobitev podatkov, ki jih bo portal črpal iz registra podjetij. Gre za odlično priložnost in zastonj reklamo, zato SDGZ vabi vse interesente, da se registrirajo v portal. Tečaj priprave obrokov za bolnike s celiakijo SDGZ obvešča, da tržaška zdravstvena ustanova ASS n.1 prireja tečaj za jestvinske operaterje za pripravo obrokov za bolnike s celiaki-jo. Tečaj bo potekal na sedežu ASS 1 TS v ul. Weiss 5 (park bivše umobolnice) dne 15. decembra 2014 s pričetkom ob 15.00. Dodatne informacije nudijo na zdravstveni ustanovi na tel. 040/3997536 - 3997555 - 3997507/09/13. Rok za prijave je 5.12.14. Program in prijavnica sta na FB in spletni strani SDGZ. V sklopu pestrih decembrskih dogodkov je pisan in zanimiv tudi barko-vljanski praznični sejem, na katerem je možen nakup izdelkov domače obrti. Na sedežu Slovenskega kulturnega društva Barkovlje je še danes, jutri in pojutrišnjem popoldne, in sicer med 15. in 19. uro, možen obisk tradicionalnega sejma. Na njem se predstavlja več kot 20 marljivih žensk, ki jim letos družbo dela tudi moška udeležba. Ker je december mesec obdarovanj, praznovanj in srčnih trenutkov, je obisk sejma lepa priložnost za nakup majhnih pozornosti. Na prodaj so lično poslikane skodelice, nakit, poslikane svilnate rute, ročno izdelane torbice, pa tudi izdelki, ki spominjajo na božično novoletni čas. Najti je mogoče tudi ročno izdelane izdelke barkovljanskih šolarjev. Letos so v okviru podaljšanega bivanja v šoli izdelali prave mojstrovine; simpatični so okraski za božične smrečice, med katerimi naj omenimo snežene možake, okraske iz pašte in vezene zvezdice in snežinke. Mamice so spekle tudi veliko piškotov in drugih prazničnih slaščic. Izkupiček od prodanih izdelkov bo barkovljansko združenje staršev porabilo za nakup šolskih potrebščin in za kritje fakultativnih dejavnosti. Novost letošnjega sejma je tudi skupina treh fantov, ki se predstavljajo z lučmi, barko-vljanskim medom in obeski iz kamenčkov, v katere so vrezali posebne znake. Barkovljanski sejem pa lahko obiskovalci izkoristijo tudi kot priložnost za srečanja z znanci, s katerimi se morda ne videvajo vsak dan. (sč) Na prireditvi je mogoč nakup darilc za naše najbližje fotodamj@n Šolski natečaj za promocijo ženske toponomastike Maria Pia Ercolini, ustanoviteljica Skupine Toponomastica femminile / Ženska toponomastika, spodbuja raziskovanje na področju slovenske ženske topono-mastike. Med cilji je ovrednotenje zaslužnih žensk, katerih imena nameravajo predlagati občini Trst in drugim občinam za poimenovanje ulic, trgov ali drugih mestnih območij. Zato vabi učence in dijake vseh primarnih in sekundarnih šol prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom, da se udeležijo natečaja, ki ga prireja Skupina z namenom, da bi ovrednotili in spoznali življenje in delo Slovenk iz preteklih stoletij, ki so bile aktivne na tukajšnjem teritoriju na kulturnem, gospodarskem in drugih družbeno relevantnih področjih. Učenci in dijaki šol s slovenskim učnim jezikom bodo prejeli posebno priznanje; informacije v zvezi z natečajem dobijo pri referentki za stike skupine s slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini in za stike s Slovenijo, dr. Eleni Cer-kvenič, na e-naslovu: elenacerkvenic@gmail.com. Miklavžev sejem KD Tabor Openski Prosvetni dom bo prizorišče tradicionalnega Miklavževega razstavno-prodajnega sejma Kd Tabor. Tudi letošnji sejem bo nadvse bogat, saj se je prijavilo lepo število razstavljavcev, ki bodo predstavili drobna darilca za vsak žep in okus (okrasne in uporabne predmete, kompozicije iz suhega cvetja, lesene in volnene izdelke, nakit, čipke itd.). Društvena Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši bo poskrbela za sejem rabljenih knjig, v sodelovanju z ZTT pa bo mogoče kupiti tudi nekaj novosti. Sejemska vrata se bodo odprla danes, na »veseli dan kulture«, ob 16.00. Ob odprtju bo zapel šolski zbor OŠ Franceta Bevka in bodo zaplesale plesalke, ki obiskujejo plesno delavnico pod mentorstvom Jelke Bogatec. Jutri bodo ob 18.00 ob prisotnosti avtorjev Vojmira Tavčarja in Mitje Tretjaka predstavili knjigo Slovenija v žepu, ki je izšla pri ZTT. Vodnik za male popotnike in velike radovedneže je čisto poseben in izjemno pisan pripomoček za popestritev izletov in potepanj po Sloveniji. Namenjen je predvsem nekoliko starejših otrokom in najstnikom (od 9. do 14. leta). Sejem bo odprt do sobote med 16.00 in 19.00, v nedeljo pa od 9.30 do 13.00. Predstavitev zbirke GMD Vsakoletna knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe s pripadajočim koledarjem ima na Primorskem najdaljšo tradicijo, saj njeni začetki segajo v leto 1924. Koledar Goriške Mohorjeve družbe izhaja še danes in nocoj ob 17.30 ga bodo predstavili v čitalnici Narodne in študijske knjižnice, Ul. sv. Frančiška 20, skupaj z letošnjimi knjigami: zbirko kratkih spominskih zapisov Draga Štoke Iztrgani spomini, s Črniško kroniko župnika Alojzija Novaka o Črničah na Vipavskem med prvo svetovno vojno ter s stenskim koledarjem. Večer dokumentarcev Tema migracij bo v žarišču nocojšnjega srečanja v gledališču Miela, kjer bodo v okviru prireditve S/pae-sati-Raz/seljeni projecirali dokumentarce, ki so bili predstavljeni na Festivalu revije Internazionale. Ob 19. uri bodo zavrteli dokumentarec »Documented«, ob 21. uri pa »Days Of Hope«. Knjiga o Titu in vohunstvu V knjigarni Ubik v pasaži Tergesteo bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »Tito spiato da-gli Inglesi«. Avtorja Fabio Amodeo in Mario José Cereghino v knjigi obravnavata jugoslovansko politiko med letoma 1968-1980. Dotaknila sta se različnih političnih intrig in vohunskih dogodkov, ki so se odvijali v času hladne vojne. Z avtorjema se bo drevi pogovarjal prof. Jože Pirjevec. Festival gorniškega filma V kavarni knjigarni Knulp se danes nadaljuje 25. izdaja gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga pripravlja združenje Monte Analogo. Ob 18. uri bodo zavrteli švicarski film Mein Erster Berg, ob 20.30 pa bodo predvajali grški film The Grocer. »Elektronski« imaginary V Znanstveni imaginarij se danes vrača srečanje »Elektronske srede«, v okviru katerega želijo ljubitelje tehnologije in elektronike seznaniti z vsemi novostmi. Izobraževalnih srečanj se lahko udeležijo tudi najstniki od 14. leta dalje. Danes ob 16. uri bodo začeli predavati o robotih, 3D tiskalnikih, programiranju ... / SLOVENIJA Sreda, 3. decembra 2014 9 LJUBLJANA - Pristojni odbor državnega zbora Podpora Počivalškovi kandidaturo za ministra za gospodarstvo LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je včeraj predstavitev kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška (na posnetku) ocenil kot ustrezno. Počivalšek je napovedal, da si bo v sodelovanju z drugimi resorji prizadeval za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Da je bila Počivalškova predstavitev ustrezna, je menilo 11 članov odbora, štirje so glasovali proti. Počivalšek je v predstavitvi izpostavil podporo izvozu in izboljšanje poslovnega okolja, da bi lahko podjetja bolje poslovala in ustvarjala nova delovna mesta ter da bi bila država zanimiva tudi za vlagatelje. Kakšni bodo rezultati, bo pokazal čas, iz pogovorov s premierjem pa razume, da ima za svoje načrte pri njem podporo. Člani odbora so precej pozornosti namenili turizmu, kjer je Počivalšek kot direktor Term Olimia in vodja zbornice pri GZS v zadnjem času deloval. Počivalšek je napovedal spodbujanje turizma in izdvojitev Slovenske turistične organizacije iz agencije Spirit. Prepričan je, da je tre- ba več narediti za promocijo v tujini, kar bi prineslo dvojni učinek - več tujih gostov in več tujih naložb v turizmu. V odgovorih na vprašanja članov odbora se je med drugim zavzel za to, da se ustavi zviševanje davkov za gospodarstvo in da se podjetja razbremeni, med drugim pri obdavčitvi dela. DZ bo o imenovanju Počivalška za ministra predvidoma odločal jutri ali v petek. OBLETNICA - Prešernovo rojstvo Ta veseli dan kulture bodo počastili z več kot 350 brezplačnimi dogodki po Sloveniji LJUBLJANA - Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna se bodo tudi letos v kulturnih institucijah po vsej Sloveniji danes zvrstile številne brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodstva, delavnice in drugi dogodki. Ta veseli dan kulture 2014 bo ponudil več kot 350 brezplačnih dogodkov v 65 krajih po Sloveniji. Kulturna ponudba bo tradicionalno najbolj pestra v Ljubljani. Na ministrstvu za kulturo bodo Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), Univerzitetni knjižnici Maribor, Zgodovinskemu arhivu Ptuj ter devetim osrednjim območnim splošnim knjižnicam predali faksimile enega redkih ohranjenih koloriranih izvodov avtobiografskega dela Gratae posteritati Žige Herbersteina. Brezplačne predstave bodo na ogled v SNG Drama Ljubljana, Mestnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem mladinskem gledališču, Mini teatru in v Lutkovnem gledališče Ljubljana. Veselemu dnevu kulture se pridružujejo tudi kinematografi. V kinu Komuna, v Kolosejih v Ljubljani, Kranju in Mariboru, v Art kinu Odeon v Izoli in v Kulturnem domu v Novi Gorici bodo predvajali celovečerni film Inferno režiserja Vinka Möderndorferja. Z dnevom odprtih vrat je ministrstvo začelo v Prešernovem letu 2000. Z leti se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek. Podroben seznam vseh prireditev je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo. JEZIK - V okviru svetovnih dnevov slovenskega jezika Slovenščina te dni odmeva na 50 univerzah po svetu BEOGRAD, PRAGA - Na več kot 50 univerzah po svetu ta teden potekajo svetovni dnevi slovenskega jezika. Na univerzah, kjer izvajajo lektorate in študije slovenščine, bodo tako do petka potekali različni dogodki. Projekt pripravljajo pod krovnim imenom Svetovni dnevi v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah, ki povezuje slovenistike po svetu in deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, piše na spletni strani centra. V sklopu projekta se bodo zvrstili dogodki s ciljem tuji univerzitetni in širši javnosti predstaviti slovenski jezik. Organizirali jih bodo učitelji slovenščine na tujih univerzah s svojimi študenti v sodelovanju s slovenskimi diplomatskimi predstavništvi po svetu. Osrednji dogodek bo predstavitev knjižic Zep-na slovenščina, ki so jih v preteklem študijskem letu na slovenistikah na tujih univerzah prevedli učitelji slovenščine s svojimi študenti in s pomočjo tujih prevajalcev v kar 22 tujih jezikov, uredili in natisnili pa so jih v omenjenem centru. Pri projektu je sodelovalo več kot 45 učiteljev, 220 prevajalcev in 43 jezikovnih pre-gledovalcev. Knjižice so pripravljene s kančkom hu- morja ob predstavljanju slovenskih jezikovnih in kulturnih značilnosti. Natisnjene so v angleščini, argentinski španščini, bolgarščini, češčini, francoščini, hrvaščini, italijanščini, japonščini, kitajščini, litovšči-ni, madžarščini, makedonščini, nemščini, nizozemščini, poljščini, portugalščini, romunščini, ruščini, slo-vaščini, srbščini, španščini in ukrajinščini. V Beogradu bodo svetovne dneve slovenskega jezika obeležili z mini tečaji slovenščine, promocijo omenjenega projekta in s predavanjem Damjana Hubra z naslovom Kako pravilno naglašamo slovenske besede. Ob Svetovnih dnevih slovenskega jezika bo danes in jutri potekal v Brnu in Pragi projekt Obvestila poezije, na katerem se bo s poezijo predstavilo 24 slovenskih pesnic in pesnikov. V okviru projekta, ki ga pripravlja Inštitut Iriu, bodo prebivalcem na osebna vozila dali obvestila, podobna tistim o napačnem parkiranju, a v njih bodo namesto položnice prejeli slovensko poezijo v češkem prevodu. Deljenju obvestil bo zvečer v obeh mestih sledilo branje slovenske poezije v češkem prevodu, in sicer danes v Brnu, jutri pa v Pragi. Pesmi izbranih avtorjev bodo brali slovenski in češki študentje. GZS protestno zapušča pogajanja o socialnem sporazumu LJUBLJANA - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na seji potrdil sklep, da GZS, vse dokler ne bo vlada umaknila vseh napovedanih obremenitev gospodarstva, prekine sodelovanje v pogajanjih o novem socialnem sporazumu. Gre za obliko pritiska, neke vrste stavko, je v razpravi pred glasovanjem o sklepu dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Upravni odbor GZS se je včeraj strinjal, da se je vlada praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju, saj je od predvidenih 127 milijonov evrov, ki jih je načrtovala za prihodnje leto, izpo-gajala le 20 milijonov evrov. Predstavnike zbornice jezi, da vlada hkrati vztraja na več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, »kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih to- Zagreb Ljubljani podaril božično drevo ZAGREB - Mesto Zagreb je pred prihajajočimi prazniki v znak prijateljstva Ljubljani podarilo božično drevo, ki so ga postavili na ploščadi pred gostilno Figovec. Drevo bosta na današnji prireditvi, ki se bo začela ob 17.30, ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu svečano predali namestnici zagrebškega župana Sandra Švaljek in Vesna Kusin. Smreka je visoka devet metrov in okrašena tudi s simboli Zagreba. Na prireditvi, na kateri bodo prižgali luči na drevesu, bo nastopila tudi znana zagrebška skupina Kralji ulice, program bodo popestrili tudi liki iz zagrebške zgodovine. Na smreki je več kot 200 svečk in okraskov, ki simbolizirajo Zagreb, je povedala Darija Juz-bašic iz turistične skupnosti Zagreb. Kot je pojasnila Juzbašiceva, bodo mimoidočim podarili nekatere zagrebške spominke ter tudi promocijski material, s katerim bodo povabili Ljubljančane naj obiščejo Zagreb med ad-ventom. Decembra lani je Zagreb obiskalo več kot 46.000 turistov ali 17 odstotkov več kot leta 2012. Poleg Italijanov in državljanov BiH so bili najštevilčnejši gostje iz Slovenije. Po trgih na Dunaju, v Rimu, Berlinu in Budimpešti je Ljubljana kot peto mesto prijatelj hrvaške prestolnice, ki ga bo med decembrskimi prazniki krasila zagrebška smreka. LJUBLJANA - Ustavno sodišče Začetek obravnave Janševe pritožbe o Patrii LJUBLJANA - Ustavno sodišče je v ponedeljek začelo z obravnavo pritožbe predsednika SDS Janeza Janše zoper sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Patria. Seja je bila namenjena le proceduralnim vprašanjem, kazenski senat sodišča, ki bo zadevo obravnaval vsebinsko, pa se bo sestal predvidoma danes. Kot je pojasnil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, kazenski senat lahko ustavno pritožbo zavrže, sprejme v obravnavo ali je ne sprejme v obravnavo. Lahko tudi sam odloči o predlogu za začasno zadržanje obsodilne sodbe.Senat za preizkus ustavnih pritožb s področja kazenskopravnih zadev sestavljajo predsednica Jadranka Sovdat ter člana Ernest Petrič in Mitja Deisinger. Janšev zagovornik Franci Matoz je v četrtek vložil ustavno pritožbo, v kateri predlaga, naj sodišče zadrži izvršitev sodbe, da bi lahko Janša nemudoma prišel iz zapora. Začasno odredbo pri- čakujejo do novega leta, hkrati pa pričakujejo tudi hitro odločanje o pritožbi, je takrat pojasnil Matoz. V 56 strani dolgi pritožbi je Janševa obramba ustavnim sodnikom predlagala, naj zadevo obravnavajo absolutno prednostno, saj je sodba tudi podlaga za prenehanje poslanskega mandata. Matoz pričakuje, da bo ustavno sodišče »zaradi več kot očitnih kršitev« pritožbi ugodilo in dosedanje sodbe razveljavilo. Janša dveletno zaporno kazen prestaja od 20. junija letos, v zaporu sta tudi soobsojena Tone Krkovič in Ivan Črnkovič, ki sta bila v zadevi Patria obsojena na 22 mesecev zapora. Vrhovno sodišče je pred kratkim zavrnilo njihove zahteve za varstvo zakonitosti, zato se je sedaj trojica obrnila na ustavno sodišče. Na ustavnem sodišču so potrdili, da sta ustavno pritožbo vložila tudi Krkovič in Črnkovič. Oba predlagata tudi začasno zadržanje izvršitve sodbe. KOPER - Po obsodbi nekdanji predsednik uprave Luke Koper izginil Policija ponuja denarno nagrado za informacije o pobeglem Casarju KOPER - Policija poziva vse, ki imajo kakršnekoli informacije, ki bi lahko pomagale pri izsleditvi in prijetju nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, da jim jih posreduje. Policija bo vsako pridobljeno informacijo, ki bo pripomogla k izsleditvi in prijetju obsojenca, denarno nagradila. Višina nagrade bo odvisna od koristnosti same informacije, ki jo je policiji mogoče posredovati na anonimno telefonsko številko 080 1200, na interventno telefonsko številko policije 113 ali preko spletnega portala policije s klikom na pasico Anonimna e-obvestila o pogrešanih in iskanih osebah oziroma preko povezave www2.gov.si/e-uprava/prijava_pio.nsf. Časar se po zaključenem sodnem postopku in obsodbi ni zglasil na prestajanje zaporne kazni. Okrožno sodišče v Kopru je zato izdalo odredbo Robert Časar arhiv za razpis tiralice, sklep o odreditvi pripora ter evropski nalog za prijetje in predajo. Prav tako je za njim razpisana mednarodna tiralica. Časar bi mo- ral marca začeti prestajati zaporno kazen petih let in devetih mesecev zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in nedovoljenega sprejemanja daril. Obsodba se nanaša na nepremičninske posle z Luko Koper. Obsojena sta bila tudi nekdanji poslanec Srečko Prijatelj in poslovnež Marjan Mikuž. Prijatelj naj bi Časarja in Miku-ža nagovoril k dogovoru za sklenitev kupoprodajnih pogodb med Luko Koper in Premik netom kot posrednikom za zemljišča za načrtovan zaledni terminal Luke pri Sežani. Prav tako naj bi Prijatelj Časarja nagovoril, da od Mikuža zahteva in sprejme nagrado za njiju. Mikuž naj bi na Prijateljevo nagovarjanje Časarju izročil 86.000 evrov, Prijatelju pa 245.000 evrov od zneska, ki naj bi ga Luka Koper plačala Premik netu. 10 Sreda, 3. decembra 2014 KULTURA / SSG - Maja Blagovič o projektu Zlati prah v očeh, ki je posvečen poetiki Miroslava Košute »Upam in mislim, da je to zgodba za vsakega moškega in vsako žensko« Zlati prah v očeh, najnovejša produkcija Slovenskega stalnega gledališča, je po besedah Maje Blagovič »predstava o moškem in ženski, o ljubezni, druženju in razhajanju«. Predpremiera gle-dališko-glasbenega projekta, pod katerega se igralka tržaškega ansambla podpisuje z Juretom Ivanušičem, bo danes ob 20.30 v čedajski cerkvi Santa Maria dei battuti, premiera pa v soboto v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Predstava je hommage Miroslavu Košuti, tržaškemu pesniku in dolgoletnemu ravnatelju Slovenskega stalnega gledališča. Zamisel zanjo je dala Maja Blagovič. »Miroslav Košuta je bil dolga leta moj umetniški vodja, bil je tako rekoč moj oče, ko sem prišla pred 31 leti v Trst. Takrat sem ga sicer spoznala predvsem v drugačni luči, kot direktorja, ko pa sem z leti in svojo zrelostjo odkrivala njegovo poezijo, sem ga vedno bolj dojemala kot nekaj izjemnega: malo moških ima namreč tako razvito tudi žensko plat. Košutova poezija mi je že dolgo pri srcu, zato se mi zamisel o takem projektu meša po glavi že nekaj let. Ko se mi letos v gledališču dali možnost, da pripravim samostojen nastop, sem ga končno lahko uresničila.« Kako je potekalo delo? Celo poletje sem prebirala te silne pesmi in pesniške zbirke, se ukvarjala s tem, kako bi jih predstavila, kaj bi izpustila; nekaterih na primer zavestno nisem hotela omenjati, ker so preveč boleče, drugih se niti ne upam dotikati, ker nimam teh izkušenj, ki so Košuto zelo prizadele. Vsekakor sem hotela iz poezije narediti gledališko predstavo, ki govori o odnosu med moškim in žensko, o tem, kako si v tem našem kratkem potovanju skozi življenje večkrat ne pridemo skupaj in ostanemo otoki, kot pravi Košuta: vsakdo sredi morja sam, če pride ptica, kmalu odleti, ne vprašamo se kam ... Maja Blagovič To sem naredila iz ženskega stališča, čeprav sem se trudila, da bi iz obeh, saj vemo, kot pravi Ježek, da sta v vsakem človeku dva človeka. Upam, da mi je uspelo, ampak to mora povedati publika. K sodelovanju ste povabili tudi Jureta Ivanušiča Za soigralca sem si izbrala vsestranskega umetnika, izjemnega glasbenika. In naredila sva predstavo, v kateri sva združila tri umetniške govorice: glasbo, besedo in igro. Sama nisem pevka, nisem izobražena v tej smeri, tako da se opravičujem, če kaj ne bo ... Velika imena so namreč zmagovala festivale s Košutovimi pesmimi od leta 1976 dalje, velika imena so jih pela. Jaz lahko skromno rečem, da sem jim skušala dodati gledališko dušo in v tem smislu tudi zapojem. Upam, da bo publiki všeč, da se bo spomnila tistih časov in da bo kdo zapel tudi z nami. Predvsem pa je moja želja, da bi lju- fotodamj@n Jure Ivanušič in Maja Blagovič dje prisluhnili poeziji. Priznati moram, da bi si želela še več predstav o poeziji. Vedno mi je bila pri srcu, mislim, da je podajati ljudem poezijo zelo odgovorno delo. Dobra poezija je sredstvo, s katerim lahko prisluhneš nečemu v sebi ... in se očistiš: kot bi šla burja skozi tebe. Če si vsak dan privoščiš malo poezije, lahko na novo zadihaš. Košutov opus je zelo obsežen: katerim vsebinam ste dali poudarek? To je zgodba o nemoči sobivanja oziroma tistih redkih trenutkih med moškim in žensko, ki so nepopisno lepi in nepozabni. O ljubezni, upanju, o tem, kako se rojeva umetnost v nas, o tem, da nimaš kril, da bi vzletel. To je predstava o moškem in ženski, o ljubezni, druženju in razhajanju. Upam in mislim, da je to zgodba za vsakega moškega in vsako žensko, saj je Košutova poezija zelo široka. V Trst ste sredi 80. let prišli prav na Ko-šutovo povabilo. Kakšni spomini vas vežejo na tisti čas? Takrat sem v Ljubljani igrala v predstavi Gozd Ostrovskega in so me povabili v Dramo v službo, na produkcije pa je hodil tudi Miroslav Košuta in naju je z Jurcem (Vladimirjem; op. nov.) povabil v Trst. Trst je bilo zame takrat prav mesto na robu sveta, kot pravi Košuta: mislila sva, da greva za eno lepo, a se jih je nekako nabralo enaintrideset. Zdaj je to moj dom. Nikoli nisem nikjer živela tako dolgo obdobje in sedaj čutim Trst kot svoje mesto. Šli pa smo skozi strašne faze v tem Trstu. Ko sem prišla leta 1983 je bil tu sedemnajstčlanski ansambel, z Miro Sardoč in vsemi ostalimi: s spoštovanjem in ljubeznijo sem se učila in igrala igrala igrala, včasih od igranja nisem uspela živeti! Potem je Trst počasi postal nezanimiv za matico, zdaj pa k sreči postaja spet zanimiv. To je tok življenja, počasi eno gledališče zatone, pa NOVA GORICA - Skupina Laibach na odru SNG s komadi plošče Spectre »Ljudje, to je tudi vse« »That's All Folks«, posneti glas pevca skupine Laibach Milana Frasa je v petek zvečer v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici zaključil nastop slovenskega benda. Legendarna zasedba iz Trbovelj je v Novi Gorici nastopila kar dvakrat v istem večeru, saj je povpraševanje bilo res veliko. V sklopu nove glasbene turneje »Napravimo to deželo spet sproščeno!« se je bend odločil, da obišče kar nekaj slovenskih gledališč, poleg tega pa se bo odpravil tudi v Italijo, Nemčijo, Švico, Slovaško in Avstrijo. V novogoriškem gledališču je malo po sedmi uri zadonela skladba Te Deum - Prelude francoskega skladatelja Charpentiera. Takoj po posneti skladbi, ki smo ji verjetno že vsi prisluhnili vsaj enkrat pred televizijskimi programi, ki jih je prenašala evrovizija, pa so se na odru prikazali člani zasedbe Laibach in zaigrali uvodni komad Eurovision. Poleg kariz-matičnega pevca Milana Frasa so na odru stali še Mina Špiler, Jani Novak, Janez Gabrič, Luka Jamnik in Sašo Voll-maier. V poldrugi uri dolgem koncertu so člani benda predstavili veliko komadov nove plošče Spectre, ki je izšla marca letos za angleško glasbeno založbo Mute Records. Tu mislim na primer na pesmi Walk With Me, Americana, We Skupina Laibach na odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici miro majcen Are Millions And Millions Are One in pa predvsem na izredno Bossanova, neke vrste »histerično«, electro punk skladbo. Za bendom so se na platnu brez pre-stanka vrteli posnetki vojnih konfliktov, vojaških čet, odlomki pesmi, sugestivni vizualni efekti, idr. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za poseben »svetlobni spekta- kel«, ki je že značilen za nastope slovenskega pionirja industrialne glasbe. Po komadu Resistance Is Futile in posrečeni pesmi The Whistleblowers je prišla na vrsto še skladba Under The Iron Sky, ki spada v glasbeno kuliso filma Iron Sky. Fras in ostali so nato zaigrali starejši komad Leben Tod in priredbo pesmi Bo- fotodamj@n se v drugem zberejo pravi ljudje, zgodijo se neke energije in upam, da se bo to začelo tudi tukaj dogajati. V gledališkem listu ste zapisali, da se imate za štajersko Tržačanko, da vas na Štajerskem imajo za Tržačanko, Tržačani pa za Štajerko ... To pomeni, da nikjer nisem doma. Večkrat se v Trstu počutim Štajerko, ker ljudje enostavno drugače obravnavajo tistega, ki je rojen tukaj. Ampak sem tudi že dovolj stara, da se s tem ne obremenjujem več. Se pa počutim večkrat tudi Tržačanko. Ko sem nekemu fotografu čestitala za prejete nagrade, mi je dejal: pa saj to ni važno, važno je, da dobro slikaš. To skušam dopovedati tudi svojim sinovom: da smo važni mi sami, ne to, kaj drugi o nas govorijo. In če si sam pošten s sabo, je mislim vse v redu. Tudi to, kar počneš. Poljanka Dolhar SSG - Jutri Timon Atenski V sklopu zelenega programa Slovenskega stalnega gledališča bo jutri ob 20.30 v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma na sporedu predstava Timon Atenski. Shakespearova drama bo zaživela v priredbi in režiji Janeza Pipana, na odru pa bodo nastopili člani SNG Nova Gorica; v naslovni vlogi Bine Matoh, ob njem pa še Janez Starina, Radoš Bol-čina, Ivo Barišič ... Predstava, ki je seveda odprta tudi ne abonentom, je opremljena z italijanskimi nadnapisi. Slavni atenski bogataš Timon razsipno deli bogastvo ljudem, ki prijateljujejo z njim predvsem iz kori-stoljubja. Ko bankrotira, njihovo laskanje zamenja nehvaležnost in nepripravljenost, da bi mu v stiski pomagali. Zapustijo ga vsi, ki so bili prej deležni njegove neizmerne radodar-nosti. Soočenje s človeško dvoličnostjo je kruto. Dramska izpeljava zgodbe o ljudomrzniku postavlja njegovo puščavniško usodo nasproti njegovi prej prekipevajoči človekoljubnosti. Preobrazba je radikalna, saj se razsipni dobrotnik ob lastnem ekonomskem propadu sooči z družbo, ki medsebojne vezi tke na osnovi aktivnega pritoka denarja ... / KULTURA Sreda, 3. decembra 2014 1 1 LJUBLJANA - V Kinodvoru na pobudo Kluba tržaških Slovencev v LJ Pogovor o Trstu in avtorskem filmu Po filmu Nahrani me z besedami pogovor Martina Turka z Borisom Kobalom V organizaciji Kluba tržaških Slovencev v Ljubljani je minuli ponedeljek v prostorih Kinodvora potekala projekcija filma Martina Turka Nahrani me z besedami. Ogledu filma je sledil krajši uvodni nagovor predsednika društva dr. Stelia Rakarja in pogovor z režiserjem, ki ga je vodil Boris Kobal. Kobal je kot izhodišče povzel režiserjeve besede o ideji, ki je botrovala nastanku filma ter se v nadaljevanju skupaj z avtorjem dotaknil skupka religioznih paralel, predstavil posamezne protagoniste, ter se zaustavil pri problematiki družinskih odnosov, ki jih film izpostavlja. Martin Turk je poudaril, da gre za zgodbo o družini in o odnosih v njej, predvsem o odnosih med starši in otroki. Po mnenju režiserja pripisuje film osrednji pomen potrebi po komunikaciji. Pri tem je še poudaril, da je prav to potrebo moč razbrati že iz samega naslova filma. V drugem delu pogovora sta se dotaknila pomena ustvarjanja pod vplivom dveh kultur in odločitve o izobraževanju v matični domovini. »Razlog, da sem študiral v Ljubljani in ne v Italiji je povsem praktične narave. Ko sem končal licej v Trstu me je film začel zanimati. Rim je bil daleč in neznan, Ljubljana in AGRFT pa blizu in poznana. Poleg tega pa je v tistem času Slovenija nudila zamejcem še možnost Martin Turk in Boris Kobal študija s štipendijo,« je bil z odgovorom neposreden Turk in v nadaljevanju izpostavil še nekaj anekdot, ki so se mu pripetile na sprejemnih izpitih ter v prvih letih študija. Z zvrhano mero hu-morne samokritike je izpostavil svoje takratno slabo poznavanje slovenskega knjižnega jezika, posebej pa lastno nezadostno poznavanje slovenskega filma. Kot olajševalno okoliščino je izpostavil dejstvo, da si le tega v Trstu pravzaprav rosa ni bilo mogoče niti ogledati. Martin Turk je bil precej kritičen tudi do filmske projekcije v Trstu danes. Mnenja je, da mesto ne premore niti ene kinod-vorane, ki bi na ogled ponujala avtorske filme evropske pa tudi svetovne produkcije. V sklepnem delu večera je režiser nekaj besed namenil še potrebi po sodelovanju na področju filmskega ustvarjanja med Trstom in Ljubljano. RoŠa GLASBA - Koncert v tržaškem gledališču Verdi Veder in sproščen nastop Dirigiral je mojster Roman Brogli-Sacher, kot solist je igral pianist Giuseppe Albanese Mnogo hrupa za nič bi bila le prehuda sodba za skladbi, ki sta napolnili prvi del simfoničnega koncerta v gledališču Verdi: prvič, ker sta tako Franz Liszt kot Sergej Rahmaninov zelo pomembna skladatelja, sicer bolj na klavirskem kot na simfoničnem področju, drugič, ker je igral odličen solist Giuseppe Albanese. Je pa res, da bi v Lisztovi Malediction zaman iskali doslednost in jasne obrise, čeprav v partituri ne manjka originalnih potez: skladatelj, ki je bil vrhunski vir-tuoz, pa tudi globok mislec in izredno plemenit človek, je več kot trideset let popravljal prvotni zapis, kljub temu pa se partitura izmika točni opredelitvi in niha med različnimi čustvenimi razpoloženji, ki jih je sam skladatelj označil kot ponos-solze-tesnoba-sanje-burka, skratka, razgiban potek, med katerim je orkester komaj dohajal temperamentnega in zagnanega solista. Bolj jasno je začrtana Rapsodija na Paganinijevo temo op.43 Sergeja Rah-maninova: violine nakažejo znamenito temo Capriccia št.24, iz katere vzbrstijo vsemogoče variacije, pravi izziv za vsakega virtuoza, pa tudi za orkester, čigar vloga je sicer odločno podrejena, zato pa sploh ne enostavna. Dirigiral je Roman Brogli-Sacher, mojster, ki deluje pretežno v Švici in Nemčiji ter ima veliko izkušenj z odličnimi orkestri in je letos spomladi prvič vodil tudi tržaškega. Zelo spretno je koordiniral solista in orkester, hitro reagiral na pasti, ki jih partituri nastavljata ansamblu, pianist pa je z vrhunsko tehniko navdušil občinstvo, ki ga je zasulo z aplavzi ter iztržilo kot dodatek znameniti Nokturno za levo roko Aleksandra Skrjabina, komad, ki močno diši po najlepših Lisztovih skladbah in je pianistu dal možnost, da razkrije svoje ro-mantično-ekspresivne sposobnosti. Drugi del koncerta je bil posvečen Osmi simfoniji v G-Duru op.88 Antoni- Dirigent Roman Brogli-Sacher gledališče verdi na Dvoržaka: tržaški orkester je že večkrat dokazal, da mu poznoromantični repertoar posebno leži, saj se lahko prosto preda toplemu melosu, ne da bi moral brzdati ali zavirati poustvarjalno slo zaradi stilističnih predpisov. Češki mojster je v tej partituri pokazal bogato tematsko invencijo, ki včasih preskakuje logične povezave, a poslušalca kljub temu očara z bujnim prepletanjem melodij. Romantični zanos godal se umakne gospodovalnim temam trobil, pa tudi nežnim in lahkotnim vzorcem pihal, med katerimi ima flavta glavno besedo. Slovanski prizvok oplaja marsikatero temo, splošni občutek pa je prijetno, optimistično razpoloženje, ki ga občasne melanholije ne zadušijo. Roman Brogli-Sacher je orkestru vlil veliko samozavesti in energije, rezultat je bilo vedro in sproščeno muziciranje, v katerem so se ponovno izkazali posamezni solisti, pa tudi celotni ansambel. Vsi poustvarjalci so bili deležni dolgih aplavzov številnega občinstva, koncert pa je tudi zaključil prvi sklop simfonične sezone, ki se bo nadaljevala 9. januarja, medtem pa se bo 18.de-cembra z Wagnerjevo opero Das Liebesverbot pričela operna sezona, za katero so že na voljo abonmaji. Katja Kralj KONCERTI - December v FJK Patty Smith v petek v Vidmu Sredi meseca 2Cellos, v Trstu pa Glenn Miller orch. Patty Smith V Furlaniji Julijski krajini bo v mesecu decembru na osi Videm-Trst, točneje v dveh najpomembnejših deželnih gledališčih, kar bogato glasbeno dogajanje z nekaterimi zvenečimi imeni tako z italijanske kot z mednarodne glasbene scene. PATTI SMITH - V petek, 5. decembra, bo na odru videmskega gledališča Teatro Nuovo Giovanni da Udine ob 21. uri nastopila slovita ameriška pevka Patti Smith, ki bo prvič v Italiji skupaj stala na odru s sinovoma Jesse Paris in Jacksonom, seveda ji bo ob strani stal tudi zvesti Tony Shanahan. Slovita pevka iz New Yorka bo predstavila svoje najbolj znane uspešnice, ki so jo popeljale med rock zvezde že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in še danes velja za eno izmed najvplivnejših oseb v svetu rock glasbe. Njene uspešnice kot »People Have The Power«, »Gloria«, »Dancing Barefoot« in »Because The Night« (napisala jo je skupaj z Bruceom Springsteenom) so stebri na katerih se opira rock glasba, Horses pa je eden izmed najlepših albumov v zgodovini rocka. Po štiridesetih letih kariere je koncert v Vidmu najbrž ena izmed zadnjih priložnosti, da lahko prisluhnete legendi. Vstopnice: zlati parter 57,00 €, oštevilčeni parter 50,00 €, prva galerija 45,00 €, druga galerija 37,00 €, tretja galerija 30,00 €. DAVIDE VAN DEN SFROOS -Dan kasneje bo Videm gostil italijanskega pevca Davideja Van Den Sfroo-sa, ki bo ravno tako v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine nastopil v soboto, 6. decembra, ob 21. uri. KNJIŽEVNOST - Festival Dedica Luis Sepúlveda marca v Pordenonu Čilski pisatelj Luis Sepulveda bo osrednji gost 21. festivala Dedica, ki bo v Pordenonu potekal med 7. in 14. marcem 2015. 65-letni gledališkemu in filmskemu avtorju, predvsem pa svetovno uveljavljenemu romanopiscu bo festival v celoti posvetil sedemdnevno dogajanje: Sepulvedovo življenje in delo bosta zaživela skozi gledališče, kino, glasbo, branja, predavanja in debate. Sepulveda je bil zaradi svoje družbene angažiranosti pod Pinochetovo diktaturo obsojen na dosmrtno ječo. Na pritisk organizacije Amnesty International so kazen spremenili v osemletno izgnanstvo. Danes živi v Španiji. Njegove uspešnice so prevedene tako v italijanski kot v slovenski jezik: Starec, ki je bral ljubezenske romane, Zgodba o mačku, ki je naučil ga-lebko leteti, La frontiera scomparsa ... Van Den Sfroos napoveduje, da bo na tem koncertu, v sklopu turneje »Tuur Teatraal« potegnil iz predala starejše pesmi. Za gledališko turnejo se je odločil, ker bo tako v ospredju bolj in-timističen pristop in bolj akustična oblika izvajanja pesmi. Vstopnice: oštevilčeni parter 31,00 €, prva galerija 25,00 €, druga galrija 20,00 €. 2 CELLOS - Luka Šulic in Stje-pan Hauser sta postala svetovno znana obraza, nastopata pa kot skupina 2Cellos. Duet, ki je navdušil Eltona Johna, bo nastopil v videmskem gledališču Giovanni da Udine v ponedeljek, 15. decembra (ob 21. uri). Najatraktivnejša violončelista na svetu bosta tudi v Vidmu po svoje izvajala uspešnice svetovnih rock in pop zvezd kot so Guns 'n' Roses, Coldplay, Muse in Michael Jackson. Vstopnice: oštevilčeni parter 50,00 €, prva galerija 45,00 €, druga galerija 37,00 €, tretja galerija 30,00 €. GLENN MILLER ORCHESTRA - Tržaško gledališče Rossetti bo ponovno obiskal svetovno znani jazz in swing big band Glenn Miller Orchestra, ki je v Trstu letos že uspešno nastopal januarja meseca. V torek, 16. decembra (pričetek koncerta ob 21. uri) bo legendarni orkester nastopil v okviru italijanske božične turneje »Swinging Christmas«. Decembrski koncert se bo precej razlikoval od januarskega. Seveda boste lahko znova prisluhnili običajnim uspešnicam Glenn Miller Orchestre, to se pravi swing melodijam iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, a tokrat se bodo člani orkestra posvetili tudi priredbam najpopularnješih božičnih melodij. Koncert skupaj organizirata Azalea Promotion in Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, v soor-ganizaciji z Občino Trst in v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK Ros-settijem. Najbolj znan jazz-swing orkester na svetu je leta 1937 ustanovil dirigent, pozavnist in izjemni komponist Glenn Miller. Od leta 1990 je orkester pod taktirko vodje in dirigenta Wila Saldna. Vstopnice: parter A 45,00 €, parter B 40,00 €, parter C 34,00 €, povišani parter 34,00 €, prva galerija 28,00 €, druga galerija 23,00 €, lože 15,00 €. FRANCESCO RENGA - Prijeten večer obljublja priznani italijanski pevec in tekstopisec Francesco Renga, ki bo v Trstu, točneje v gledališču Rossetti, nastopil v ponedeljek, 22. decembra (ob 21. uri). Francesco Renga s svojim neverjetnim glasom tudi na tej turneji poimenovani »Tempo Reale Tour« navdušuje in pozitivno preseneča. Njegovo nastopanje je vsakič uspešno in brez obotavljanj, čeprav so nekatere pesmi z vokalnega vidika sila zahtevne. Vstopnice: parter A in B 55,20 €, parter C 46,00 €, prva galerija 40,25 €, druga galerija 34,50 €, lože 28,75 €. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 3. decembra 2014 40 Q APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Zagotovila pravosodnega ministrstva županu Minister: »Sodišča ne nameravamo zapreti« »Do zaprtja goriškega sodišča ne bo prišlo.« To je Ettoreju Romoliju zagotovil Andrea Orlando, italijanski pravosodni minister, s katerim se je goriški župan srečal v ponedeljek v Rimu. Da bi goriško sodišče, kakršno je danes, z novo reorganizacijo sodstva lahko tvegalo ukinitev, je med sobotnim javnim srečanjem v dvorani goriškega občinskega sveta opozoril predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli. Po njegovih besedah je v Italiji na prepihu več malih sodišč, med katerimi je tudi goriško, Orlando pa je županu dejal, da je ta skrb odveč, hkrati pa je še napovedal, da bo iz Rima prišel tudi denar za izplačevanje stroškov in dolgov sodišča. »Minister mi je zagotovil, da našega sodišča ne bodo zaprli. Ob tem mi je dejal, da bi v prihodnosti, če bo parlament prižgal zeleno luč za spremembo "meja" sodnih okrožij, ki so danes dokončno zarisane, lahko vzeli v poštev razširitev območja pristojnosti goriškega sodišča,« pravi Romoli, ki se je z Or-landom pogovoril tudi o drugih problematikah, predvsem o kroničnem pomanjkanju osebja, s katerim se goriško sodišče spopada že več let: »Minister mi je obljubil, da se bo zavzel za rešitev tega vprašanja, upoštevati pa bo moral splošne težave sodnega sistema.« Pozitivne novosti je Orlando napovedal tudi na finančnem področju. Po ministrovih besedah bo goriška uprava kmalu prejela del denarja, ki ji ga država dolguje za kritje tekočih stroškov sodišča, od čistilne službe do položnic za električno energijo, kasneje pa naj bi država začela izplačevati tudi druge dolgove - le-ti skupno znašajo 1.400.000 evrov -, ki jih ima do goriške občine. Član Renzijeve ministrske ekipe je tudi potrdil, da bo s koncem prihodnjega leta tovrstne stroške začela neposredno plačevati država, kar bo močno razbremenilo občine in preprečilo, da bi le-te morale več let čakati na povrnitev sredstev. »Srečanje z ministrom za pravosodje je bilo prav gotovo pozitivno. Zadovoljen sem s tem, kar mi je povedal o načrtih vlade za mala sodišča, predvsem pa so me pomirile njegove besede o goriškem sodišču. Menim, da se nam zdaj ni treba več vznemirjati, moramo pa še naprej delati, zato da bo v prihodnje lahko prišlo do okrepitve našega sodišča. Težave seveda obstajajo in za njihovo rešitev se bomo še naprej borili: v mislih imam predvsem nezadostno število sodnikov in drugih uslužbencev sodišča,« pravi župan Ettore Romoli in poudarja: »To priložnost bi rad izkoristil, da se zahvalim vsem, ki se z menoj zavzemajo za obstoj goriškega sodišča, začenši s predsednikom goriške odvetniške zbornice Silvanom Gaggiolijem.« (Ale) Pravosodni minister Andrea Orlando in sodišče v Gorici GORICA Širi se fronta nasprotnikov Nočejo selitve urada za zemljiško knjigo Fronta nasprotnikov selitve urada za zemljiško knjigo iz Gorice v Gradišče se iz dneva v dan krepi. Pobudnike peticije proti ukinitvi urada v Ulici Roma, ki so že zbrali okrog 1600 podpisov, je podprlo tudi goriško pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti. Le-to se z odločitvijo, ki jo je pred časom sprejela deželna uprava Furla-nije Julijske krajine, nikakor ne strinja, saj ocenjuje, da bi bilo zaprtje urada hud udarec za Gorico. »Taka poteza je nesmiselna, mesto bo še bolj prizadela in ga postavila na rob,« pravijo pri SSk in pozivajo vse člane in somišljenike, da čim prej podpišejo javno peticijo. Podpise zbirajo v veži občinske stavbe v Gorici, v kavarni gledališča Verdi in v uradu zemljiške knjige v Ulici Roma, od včerajšnjega dne pa tudi v občinski stavbi v So-vodnjah (danes med 8.30 in 10.30 ter popoldne med 16. in 17.45, jutri in v petek pa samo med 8.30 in 10.30). Proti zaprtju urada za zemljiško knjigo, ki je po njegovem mnenju »politično dejanje«, se je izrekel tudi goriški občinski svetnik Dario Obizzi. Predstavnik svetniške skupine Popolo di Go-rizia to odločitev deželne uprave primerja z zaprtjem goriške porodnišnice in izraža prepričanje, da je iz logističnega in organizacijskega vidika popolnoma neutemeljena. RONKE - Predlog občinskega svetnika SKP-Federacije levice Luigija Bona Oživitev slovenske konzulte? Posvetovalno telo je prenehalo delovati leta 2006 - O predlogu bo občinski svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej Ronški občinski svet bo na eni izmed prihodnjih sej razpravljal o vprašanju ponovne ustanovitve slovenske konzulte, pomožnega in posvetovalnega telesa, ki bi opozarjalo upravo na socialna, kulturna in druga vprašanja, povezana s prisotnostjo slovenske narodne skupnosti na občinskem območju. Predlog za njeno oživitev so ronški upravi v preteklosti večkrat podali predstavniki slovenske konzulte pri goriški pokrajini in slovenska društva, po večletnem zatišju pa je v prejšnjih dneh resolucijo o tem vložil Luigi Bon, občinski svetnik SKP-Federacije levice, ki za dosego cilja predlaga spremembo občinskega pravilnika za neprofitne organizacije. Resolucijo naj bi občinski svet obravnaval že 11. decembra, v primeru, da bodo točko prenesli na naslednjo sejo, pa bodo svetniki o njej razpravljali sredi januarja. »Cilj vloženega dokumenta je oživitev konzulte, ki je v preteklosti že bi- la med posvetovalnimi organi ronške občine,« pravi Luigi Bon in opozarja, da je Gorica zdaj edina občina goriške pokrajine, v kateri deluje konzulta za vprašanja slovenske narodne skupnosti. Bon je sicer v resolucijo zapisal, da je ronška konzulta prenehala delovati v 90. letih, v resnici pa čaka na oživitev od leta 2006, ko je bil za župana prvič izvoljen Roberto Fontanot. »Konec devetdesetih let je tudi goriška pokrajina predvidela ustanovitev konzulte za slovensko narodno skupnost. To telo, ki ima posvetovalno in koordinacijsko vlogo, pa tvega spremembe ali celo ukinitev zaradi deželne reforme krajevnih uprav in zadnjih predlogov ustavne reforme,« opozarja Bon. Prava pot do ponovne ustanovitve konzulte v Ronkah je po ocenah svetnika SKP-Federacije levice vključitev amandmaja v občinski pravilnik za neprofitne or- ganizacije, ki ga mora sprejeti občinski svet. Bonov amandma se sklicuje na 8. člen občinskega statuta in predvideva ustanovitev »pomožnega organa, ki ima posvetovalno vlogo in se ukvarja s splošnimi socialnimi in kulturnimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Člani konzulte so združenja, ki so vpisana v seznam neprofitnih organizacij in imajo med svojimi statutarnimi cilji tudi zaščito in promocijo slovenskega jezika.« Ron-ška konzulta za Slovence bi delovala po zgledu ostalih občinskih konzult, njeni stalni člani pa bi bili ronški župan oz. poverjeni občinski odbornik, ravnatelj ali namestnik ravnatelja Večstopenjske šole Doberdob, ki ima v ronški občini osnovno šolo in vrtec, predstavnik ronške občine v slovenski pokrajinski konzulti in po en predstavnik za vsako svetniško skupino, ki pa ne sme biti član ronškega občinskega sveta,« še piše v Bonovi resoluciji. Sedež ronške občine bonaventura GRADIŠČE - Žalostna vest Dekle izdihnilo Valentino Pugliese je povozil mladenič, ki je pobegnil s kraja nesreče Za življenje se je borila dva dolga tedna, kruta usoda pa ji žal ni prizanesla. V videmski bolnišnici je včeraj umrla Valentina Pugliese, nesrečna 24-letnica, v katero se je 17. novembra v središču Gradišča zaletel avtomobil, ki ga je upravljal 33-letni voznik iz Mariana. Valentina je dobila hud udarec v glavo, ob tem pa še druge hude poškodbe po vsem telesu. Valentinino življenje je viselo na nitki, starši, njena sestra, prijatelji in vsi ostali, ki jih je ta tragična zgodba pretresla, pa so vse do zadnjega upali, da ne bo omagala. Iz umetne kome pa žal Valentine niso prebudili: njeno srce je prenehalo biti včeraj popoldne, družina se je odločila za darovanje organov. M.C., ki po povzročitvi nesreče dekletu ni nudil pomoči, se bo moral zagovarjati zaradi povzročitve smrti in pobega s kraja nesreče. Valentina Pugliese KRMIN Deček čudežno preživel »Padel z desetih metrov, poškodoval si je le peto« Iz Krmina nas je včeraj dosegla vest, ki diši bolj po fantazijskem filmu ali kvečjemu po čudežu kot pa po realnem življenju, v katerem se čudeži neradi dogajajo. In vendar obveščene osebe prisegajo, da je zgodba resnična. V ponedeljkovih zgodnjih popoldanskih urah se je 12-letni deček zadrževal pred oknom stanovanja v neposredni bližini krminskega središča, kjer živi z mamo. Naenkrat se je nagnil nekoliko preveč čez rob, izgubil ravnotežje in padel skozi okno tretjega nadstropja, pristal pa naj bi na nogah deset metrov nižje domala nepoškodovan. Bil je do takšne mere priseben, da je sam poklical na pomoč. Na ulico je najprej zdrvela zgrožena mama, ki si je prvi hip težko predstavljala, da bo našla sina še živega. Prišli so tudi reševalci, ki so na njem ugotovili le odrgnine in domnevni zlom pete. V videmski bolnišnici, kamor so ga odpeljali tudi iz bojazni, da je dobil notranje poškodbe, so potrdili, da jo je v padcu z višine kakih desetih metrov - če naj navajamo krminski vir -odnesel le z zlomom pete. Dogodka nam karabinjerji včeraj niso potrdili ne pojasnili. Zdi se, da so fanta rešile njegova prisebnost in psihomotorične sposobnosti, ki jih je pridobil zlasti pri judu: med padcem naj bi se celo obrnil v zraku in s tem nekoliko ublažil silo padanja. Tako trdi isti vir, ki očitno verjame v čudeže in super-heroje, pa čeprav le 12-letne. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. decembra 2014 1 3 GORIŠKA - Nov dokumentarec Anje Medved in Nadje Velušček Ujeta voda združuje Uspešni ustvarjalni tandem Anja Medved in Nadja Velušček se v najnovejšem dokumentarcu, ki je nastal v sklopu čezmejnega projekta Living Fountains, znova posveča vodi. Toda tokrat ne reki, kot v njunem nagrajenem delu Trenutek reke, temveč vodi, ki je nekoč povezovala življenje na vasi, vodi za katero smo ob udobju vodovodnega sistema skoraj pozabili, da je najbolj dragocena snov, in vodi, za katero je bilo doslej vedno samoumevno, da je javna dobrina. Skoraj tričetrt ure dolg dokumentarni film Ujeta voda pripoveduje o vodnjakih, o njihovem pomenu za življenje v vaseh, ki so poleg svoje osnovne funkcije pomenili tudi družabno stičišče. »Danes postajajo vasi vedno bolj puste in prazne. Ljudje se srečujejo kvečjemu še ob kontejnerjih za odpadke ...,« obžaluje Anja Medved, ki je v dokumentarcu skupaj z ekipo ponovno skušala ujeti tudi skupni spomin čezmejnega prostora in nadaljevati povezavo osveščanja, ki je bila začeta s Trenutkom reke in projektom Soča sooča. Vsem trem projektom je skupna zavest ovrednotenja vode in odnosa do nje. V čezmejnem projektu so na območju Krasa in na Goriškem obnovili 34 vodnjakov in kalov. »Časi, ko so ljudje po vodo hodili k vodnjakom, se nam zdijo že davna preteklost. V resnici pa to ni bilo tako zelo daleč, večina ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, se tega še dobro spominja. Na Krasu, v Kostanjevici, na primer, so vodovod dobili šele leta 1982! Veliko ljudi je dotlej po vodo še hodilo k vodnjakom. Tedaj je bil odnos do vode tudi precej drugačen kot je danes. Toda danes voda znova postaja svetovno vprašanje in zato je prav, da poslušamo te ljudi, ki pripovedujejo, kako so z vodo ravnali: nobene vode niso vrgli stran. Ali so jo porabili za pomivanje posode ali za napajanje živine ali za zalivanje rož ... Šele danes, ko je modernizacija prinesla bolj udobno življenje, se zavedamo, da tile vodnjaki niso bili le zbiralniki vode, temveč jedra, srce vasi in da je voda povezovalni element, Avtorici in prizor iz njunega zadnjega filma ki je povsod in en sam. To je snov, ki povezuje. In to je tudi glavno sporočilo filma,« pravi Medvedova. Film, ki je preplet pričevanj ljudi, arhivskih fotografij in aktualnih posnetkov obnovljenih vodnjakov, se zaključuje s svetlim pogledom v prihodnost: z mlado družino, ki se je priselila v te kraje, kjer svojo zgodbo nadaljuje v sodobnem svetu, a obenem s spoštljivim ohranjanjem dediščine, ki obnovljena lahko pomeni priložnost za turistični razvoj posameznih krajev. Na to temo sta bili v okviru projekta že pripravljeni publikacija Pot vod- njakov od Nove Gorice do Doberdoba, in popotni-ška igra Lov na skriti zaklad ali Geocaching, ki je povezala vse obnovljene vodnjake na projektnem območju. »Voda je skozi zgodovino vedno povezovala ljudi. Če je je nekje zmanjkalo, so šli vprašat zanjo k drugi družini in nikoli je nihče ni odrekel. Samoumevno je bilo, da je bila javno dobro. To je pomembno za današnje čase, ko se pogovarjamo o privatizaciji vode, kar je nezaslišano,« meni Anja Medved. Film je nastal v produkciji zavoda Kinokaš-ča, pod scenarij in režijo se podpisujeta Nadja Velušček in Anja Medved, slednja skupaj z Janom Mozetičem tudi pod montažo. Glasba je delo Boštjana Bastyana Zobca in Sabine Vostner, za kamero so stali Aljoša Abrahamsberg, Jan Mozetič in Anja Medved. Med gosti, ki nastopajo v dokumentarcu, sta pisatelj Pavle Medvešček in kipar Marko Pogačnik ter prebivalci Krasa na obeh straneh meje. Največ posnetkov je nastalo v Rupi in v Doberdobu. Potem, ko je bil dokumentarec v celoti predvajan na zaključku projekta Living Fountains v Temnici, bo znova na ogled predvidoma 22. marca prihodnje leto ob svetovnem dnevu vode. Katja Munih PEVMA - Na kolovozu Mostič čez potok ogrožen in grozeč Voda spodjeda temelje, vsak čas se utegne sesuti Ogroženi mostič foto vip Član lovske družine iz Pevme je na svojem rednem obhodu pred nekaj dnevi opazil, da je mostič čez pevmski potok v zelo slabem stanju. Zgrajen je iz betona, na kolovozu na začetku gozda, ki mu domačini pravijo Kon'c, pa stoji že dolgo, vsaj petdeset let, in je neobhodno potreben, najbolj seveda pri odvozu drv. Brez njega vsako prehajanje iz vasi v gozd in nazaj bi bilo onemogočeno. Po tej poti je Pevma povezana z gozdom Šanca, uporabljajo pa jo tudi traktorji, manjši kombiji in druga vozila. Bregovi so tam kar visoki, tako da ni mesta, kjer bi lahko prebredli sicer plitko vodo. Lovec je z odkritjem seznanil združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje. Njegovi člani so si ogledali mostič in ugotovili, da se utegne vsak čas sesuti. Ker ga v zadnjih letih ni nihče vzdrževal (kljub opozorilom takratnega rajonskega sveta), je narasli potok ob nalivih, ki so se v zadnjem času še povečali, spodjedal temelje betonskega objekta. S kolovoza tega ni opaziti, če pa se oddaljimo le nekaj metrov stran in pogledamo pod most, se bomo vprašali, kako sploh še stoji. Polovica temeljev je brez podlage, saj je potok odplavil zemljo. Iz Pevme so zato na pristojne oblasti že naslovili opozorilno sporočilo, v katerem izražajo bojazen, da se bo most zrušil, čim bo čezenj peljal nekoliko težji voz z drvmi. In že kmalu se bo promet po kolovozu zelo povečal, saj se bo začela sečnja drv. Zato je potrebno takoj ukrepati in odpraviti nevarnost, da se kdo tam ponesreči, so še zapisali. (vip) S* v ►-^M