OCT
....
Poglejte toa Številke poleg nkslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
g«« JU lrtOLAJ
List slovenskih, delavčeva Ameriki.
Telephone: CHclsea 3-1242
Bantered w Second Cl»n Matter September 25th. 194« at Um P«*t Office »t New lork, N. under Act «f CMfTCM of March Srd. 1S7».
sRtcmai
Vrt KOT	, l,
HA DIH DOBIVATI , >,
C "GLAS NARODA"
PO FOftn NAKATNOST IU i >1 SVOJ DOM (KvMril mM« < >( >edeU to imiftu).	(
:: Citajte, kar Vat »anhni VI ,
No. 199 — Stev. 199
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 10, 1941 — PETEK, 1 (T OKTOBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NEMCI NAZNANJAJO ZMAGE
DR. OTTO DIETRICH JE PO OBISKU PRI HITLERJU, ČASNIKARJEM i NAZNANIL, DA JE ODPOR RUSOV ZLOMLJEN
S tem. da ku-VNREO pite obrambne bonde in znamke, pomagate ne samo deželi, pač tudi sebi.
A ko so nemške trdit ve o velikih uspehih na ruski froirti resnične, tedaj bo Hitler kmalu zago«podaril celi Evropi. Na fronti «e je nekaj časa mudil ravnatelj časnikarskega unada i>r. Otto Dietrich in se je tri in pol ure razgovarjal s Hitlerjem, nato pa se je z aeropla-nom pripeljal v Berlin ter časnikarskim poročevalcem zakli-calr "Gupor Sovjetske unije, ki je zadnja in največja ovira *'novega reda" na kontinentu, je bil zdrbbljen!'?
Posebno je po vda ril naslednja tri "dejstva": t
1.	Zadnje popolne sovjetske armade pod poveljstvom maršala S. Jiuišenka so zaprte v dveh krogih in bodo popolnoma uničene.
2.	Na jugu so (bile armade maršala Buddenyja vržene nazaj in edina ovira za popolno
1 nemško zasedbo Ukrajine je vprašanje, kako naglo morajo vojaki goniti stroje.
3.	Jedro armade maršala Kiemenetija E. Vorošilova jc
j zaprto v Leningradu in ne mo-| re preprečiti nemškega pr">di-jranja proti vzhodu.
Rusi vstavili prodiranje proti Moskvi
.Medtem ko rusko vojno poveljstvo priznava, da so Nemci v prvih 24 urah skrajno vročih bojev dosegli nekaj uspehov i a južnem delu osrednje fronte, trdijo Rusr, da so popolnoma vstavili silovito prodiranje proti Moskvi.
"Po našem umiku iz Orela se naša črta m premerrtla," pravi poročilo.	- - -
Nemci s posebno veliko silo pritiskajo proti Vjazmi na severu, ter na obeh straneh Brv-aivska na jugu. Obadva prodiranja sta obrnjena proti Moskvi. Velika nevarnost preti Brvansku, kajti Nemci silovito napadajo severno od Bryanska pri Pee»očni, na jugu pa je del armade, ki je zavzela OVel obrnil sroj pritisk proti severu in že dospel do reke Žizdre. S tema operacijama skušajo Nemci Bryansk o/bkoliti. Ostali del armade v Orlu pa je pričel prodirati dalje proti vzhodu, toda Rusi so ga skoro popolnoma u-ničili.
Rusko poročilo s fronte pravi, da so sedaj v teku srditi boji na življenje in smrt. Rdeča armada, ki se je umaknila iz Orela v nove postojanke, pa je kmalu pričela s protinapadi.
Poznejša poročila naznanjajo, da je bila nemška ofenziva na tem kraju popolnoma vsty v"-ljena, vstavljeno pa je jUo tudi prodiranje na vsaki drugi m ti.
Na severni fronti okoli Leningrada rdeča armada po 1 }><< veljstvom maršala Klementija Vorošilova dan in noč napa la Nemce. Kot pravi časopisje, je geslo Leningrada: "Ne ostani -v defenzivi, temveč vdari!"
Glasilo sovjet. vlade "Izve-tja" pYIznava, da jepoložaj na fronti zelo resen xer opozarja svoje čitatelje, da bi bilo zelo sievarno zatisniti en oko vpričo nevarnosti, ki preti domovini.
"Boljševiki so se vedno n> ustrašno postavili n2varr.0-.ti, pa če je bila še tako velika," pišejo '' Iz ves t j a." "V sedanjem položaju vojne sta na tehtnici življenje in smrt Sovjetske Unije.*'
Odbor komunistične stranke v 'smolenskem okraju je pozval vse državljane, ki so zmo/ii . o-siti orožje, da se pridružijo armadi.
Včeraj boji niso na nobenem kraju fronte niti najmanj ponehali.
Begunci, ki prihajajo iz oko lice Leningrada, pripovedujejo, da sv samo na enem bojišču našteli 12,000 mrtvih Nemcev Rusi se prav posebno poslužujejo metalcev ognja in havbic na truckih.
Poročilo iz Londona pravi, da je te dni Stalin obiskal o-srednjo fronto in da je maršalu Timošenku izrazil svoje zadovoljstvo nad utrdbami, ki jih je maršal zgradil.'
VIERECKA SO ARETIRALI
Pomožni generali pravdnik ga je označil kot ogroževalca narodne varnosti. — Na leto je i-mel štirideset tisoč dolarjev dohodkov.
V sredo zjutraj so uradniki justičnega departmenta aretirali v New Yorku Georgea Syl-vefetra Vierecka, ameriškega dopisnika nekega nemškega lista.
Dokler ni vlada razpustila NenSškega turističnega informacijskega urada in Nemške informacijske knjižnice, je bil Viereck zaposlen v teh dveh u-radih.
Aretiran je bil na podlagi obtožbe washingtonske veleporo-te. Zvezni komisar Isaac Platt ga je pridržal" pod varščino 20 tisoč dolarjev. Ker te vsote ni imel na razpolago, ga ibodo odpeljali k nadaljnim zaslišanjem
v zvezno glavno mesto.
Tekom zaslišanja prod komisarjem Plattom j^rekel pomožni generalni pravdnik, general William Power Maloney, da je Viereck eden najbolj znanih propagandistov na svetu ter da resno ogroža narodno varnost.
Maloney je predlagal varščino v znesku $25,000, češ, da zasluži 'Viereck na leto najmanj štirideset tisočakov.
Obtožnica proti njemu vsebuje pet točk. Med drugim je tudi obtožen, ker se ni registriral pri vladi kot agent tuje drža-I žave.
Panamski predsednik Pridelek bombaža pobegnil )
V Panami je bila včeraj izvedena nekrvava revolucija, ko bo-<wii-roditelji naroda, ki zagovarjajo demokracijo, prevzeli vlado, predsednik dr. Ar-nulfo Arias, ki je bil naklo-| njeu Nemeem, pa je pobegnil z aeroplanom na Kubo.
Predsedniško mesto je takoj premrzel Ernesto Jaen Guardia, bivši poslanik v Mehiki, ki je takoj sestavil kabinet, nato pa odstopil. Novi kabinet je nato izvolil za predsednika Ricar-do Adolf o <le la Guardia, ki je vodil zaroto proti dr. Ariasu in je strmoglavil njegovo vlado ob II dopoldne.
Poljedlski department poro-' ča, da bo letošnji pridelek bom baža znatno večji kot se je pred nekaj tedni splošno domnevajo.	' w " *
Letos 'bodo pridelali 11 mili-Ijonov 61 tisoč bal bombaža, !dočim je znašal lanski pridelek nad li milijonov bal. I Od leta 1930 do 1939 je zna-j šal povprečni letni pridelek 13 milijonov 200 tisoč bal.
Poljedelski department zaključuje svoje poročilo z besedami : — Ker potrebuje dežela za svoje lastne potrebo na leto le 10 milijonov 500 tisoč 'bal bombaža, ga bo navzlic manjši letini še vedno nekaj ostalo.
S fronte dela in kapitala
WPA delavcem bo zvišana plača
Po precej dolgi konferenci s predsednikom Rooseveltom je izjavil WPA komisar Howard O. Hun-ter , da bo najbrže že prihodnje dni WPA delavcem plača zvišana.	^
WPA ima še nekaj nad en milijon oseb zaposlenih pri naj različnejših- projektih.
WPA delavci zaslužijo pri-
Program konvencije A. F. of L
"Neodgovorne**^ stavke morajo biti na vsak način preprečene. — Podjetja, ki nimajo vojnih . naročil, morajo biti zaščitena. — Razširjenje in pospešen je stanovanjskega programa.
Konvencija ameriške delavske federacije je odobrila kon-venčni program, šesto ječ iz
, ..„ v .. .j. ■ sedmih točk, ki se pa v&e tičejo bhzno po sestde*>et dolarjev na jvojne krize:
V s%Tho preprečena "neodgovornih" št raj ko v, bo treba
mesec, kar je pa z ozirom na današnjo in vedno naraščajočo draginjo dosti premalo.
Sest tisoč avtnih delavcev [počiva
V South Bend, Ind., počiva šest tisoč delavcev Studebacker korporacije, kar je posledica stavke v Midland Steel Products tovarni v Clevelandu, kjer izdelujejo ogrodja za kare.
Studebakerjevi delavci bodo imeli neprostovoljne počitnice, dokler ne bo stavka pri Midland Steel uravnana.
Važen dogovor med unijo in Fordom
Bridgesova Zadeva
Generalni pravdnik Francis Biddle je rekel, da bo justični department šele tekom dveh mesecev odločil glede deporta-cije znanega delavskega voditelja Harrija Bridgesa. Če bo razsodil justični department proti njemu, bo Bridges skoro gotovo spravili svojo zadevo pred sodišča ter jo skušal pri-gnati do najvišjega sodišča. To bo trajalo še najmanj dve leti,
ŽIVELA FRANCU A!
Angleški ministrski predsednik Winston Ghrurchill pije na zd ravje štirih francoskih dečkov, ki so pobegnili iz Franci je in se v majhnem čolnu pripe ljali čez feokavski preliv v Anglijo. Desno od Churohil la stoji njegova soproga.
Kompanijska unija
Med delavci v ladjedelnici v Kearnv, N. J., se je pojavila agitacija za ustanovitev "kom-panijske unije."
Okrajni klerk Oustav "Bach v Jersey Citv je foil že .naproxen, naj sestavi inkorporacij-ske listine."
V ladjedelnici je -zaposlenih 17 tisoč delavcev, ki so meseca avgusta štrajkali, nakar je vlada podredila vodstvo podjetja mol-nariški upravi.
Norvežani pobijajo konje
. Norvežani so pričeli na debelo pobijati konje, ko so Nemci zaplenili 1500 težkih konj za svojo armado. To se je izvedelo, ko so norveški listi objavili seznam kmetov, ki so bili aretirani in kaznovani, ker so rajši pofoilii svoje konje, kot pa bi jih izročili nemškim vojaškim oblastim.
Norvežani imajo zelo težke za razno vprego in tudi za obdelovanje svojega polja. Ker pa so vedeli, da bodo Nemci njihove konje rabili za rusko-nemško fronto, so jih rajši pobili.
Pomagajte vladi v tej narodni stiski. Zgradite obrambno steno s tem, da kupujete Defense Savings Bonds in tudi Stamps.
Kupite Defense Bonds in Stamps!
Vodstvo detroitske krajevne organizacije CIO avtnih delavcev poroča, da je odvrnilo Fordovo družbo od sklepa, ki bi imel usodne posledice za dvajset tisoč delavcev.
Urad produkcijske uprave, ki mu načelujeta Knudsen in Hill-' man, je, kakor znano, znatno omejilo produkcijo privatnih kar, vsled česar je Ford sklenil odpustiti dvajset tisoč delavcev.
Na prigovarjanje unije se je Fordova družba premislila ter jih bo odpustila le 5400. Med n jimi jih je 2400, ki niso zaposleni v faforikacijski panogi Fordovih tovarn ter niso člani unije. To so takozvani " poskusni" delaven, ki niso še šest mesecev v Fordovi služibi, ne pripadajo uniji ter nimajo nika-kih starostnih pravic.
V Fordovi River Rouge tovarni je običajno zaposlenih 80 tisoč delav9ev. Lani je tovarna izdelala meseca avgusta, septembra, oktofbra in novembra 182,800 privatnih kar, zaradi odredbe produkcijske uprave bo pa morala letos vjteh me-
diseiplino v delavskih unijah znatno poostrili.
Delavstvo naj soodločuje pri vseh problemih, ki so se razvili iz takoimenovanega prioritetnega programa, kateri določa, da ima glede nabave potrebnega materijala »n v vseh drugih ozirih prednost vojna industrija. To je velik udarec za podjetja, ki nimajo vladnih naročil. Taka podjetja naj bodo primerno zaščitena, da jim ne bo treba odpuščati delavcev ter & tem večati irnsposlcnofit, in da jim bo mogoče tudi v prihodnje neovirano obratovati.
Za vojno industrijo je treba izvežbati nove delavce, stare delavce pa naučiti modernejših metod.
Razširjenje delavskega stanovanjskega programa.
Preprečenje inflacijske nevarnosti potom zvezne kontrole nad cenami, nikakor pa ne nad plačami.
Na mirovni konferenci, ki bo sledila sedanji vojni, naj boza-stopano tudi delastvo ter naj bo urejeno vse "potrebno za velike fetanovanjske projekte in za preprečenje nezaposlenosti po zaključenem oboroževanju.
Stroga delavska, kontrola nad zakonskimi odredbami, da ne bo mogoče na račun narodne obrambe nikomur nakopiči ti prevelikega bogastva.
"American Federationist", glasilo Delavske Federacije, se peča s temi točkami v daljšem uvodniku ter pravi med drugim sledeče:
—	Narodno obrambna produkcija je dosegla približno četrtino sktfpne industrijalne produkcije. Koneeniricaa« je v maloštevilnih velikih, tovarnah. Tretino vseh armadnfh in mornariških naročil je dobilo šest velikih kompanij, ostali dve tretini pa 56 manjših podjetij.
—	Nezaposlenost se širi. Via dni uradniki so mnenja, da bo vsled prednostega sistema, ki ga je deležna vojna industrija, izgubilo do konca leta v privatnih industrijah dva milijona o-seb delo.
Unija protestira
V Oeneral Motors tovarni v Linden, N. J., je zaposlenih pettisoč delavcev. Ker bo vsled morala tovarna znatno skrčiti produkcijo privatnih kar, preti nevarnost, da ibo še pred decembrom odpuščenih dva tisoč delavcev. Umevno je, da se je vsledtega pojavilo med delavstvom splošno ogorčenje.
Včeraj so sklicali veliko zborovanje ter ob tej priliki zahtevali, naj začne General Motors v Linden izdelovati vojaške avtomobile.
Protestna stavka
OIO United Rubber Workers so odredili štirfindvajseturno protestno stavko v petih akron-skih tovarnah F. B. Goodrich secih znižati produkcijo na 151 Tire and Rubber Co.,* ker so tisoč 845 kar. Lanskega decern-' družbi ni stražniki pretepli ne-bra je nroducirala tovarna 78 kega organizatorja in njegovo tisoč 300 kar, d oči m znaša po- ženo. stavno določena l^vota za letošnji december le 38 tisoč 8 kar.
Iz istega razloga bodo mora-M precej delavcev odpustiti tudi General Motors. Chrysler, Hudnon in Packard.
Policija rešila delavca
V Cortland, N. Y., stavkajo delavci pri Wickwire Brothers Steel Mili. Ko se je včeraj vračal neki delavec iz tovarne, so začeli piketi kričati nanj. Potegnil je nož, kar jih je še bolj razjarilo. Obkolili so ga in bi ga gotovo pretepli, če bi ga policija pravočasno ne rešila.
Raje tožba nego štrajk
AFL Hat, Cap and Millinerv Workers International unija v Fhiladelphiji se je zavedala, da bi stavka ovirala produkcijo vojaških čapic, zato je pa raje vložila tožbo proti King Kard Overall Company, da izsili delavsko pogodbo.
Pravni zastopnik unije je rekel, da naj bo drugim unijam za vzgled, kajti & štrajki ni mogoče vsega doseči. V mnogih slučajih more sodišče delavcu rano go več pomagati kakor pa štrajk.
Tožitelj ni uspel
V Clevelandu sta Tom H. Girdler, predsednik, in H. B. Carpenter, podpredsednik Republic Steel Corporation, zmagala v procesu, ki ga je naperil proti njima John Solanics, član CIO unije jeklarjev.
Solnics je tožil industrijalca za petdeset tisoč dolarjev odškodnine. Leta 1937 so kompa-nijski poliedsti vdrli v unijski urad.
Solanicsa je zastopal odvetnik CIO unije, ki je vložil pri-ziv. Z zadevo se bodo potemtakem bavile še višje sodnijske instance.
Proces je vzbudil splošno zanimanje. Med poslušalci je bilo
posebno dosti delavcev. *
Stavka (nri vladnem skladišču
Člani AFL unije razvažaleev so proglasili stavko pri San Jacinto ordonančnem skladišču katera bo Veljalo osem milijonov dolarjev.
Tozadevno poročilo je dospelo iz Houston, Texas.
R. B. Crawford, poslovni vodja unije razvažaleev, je rekel, da je zapustilo-delo nad pol drugi tisoč delavcev. Med njmi eo tudi člani drugih unij.
Stavka je bila proglašena, ker kontraktorji Hubbard, Knnutson in Mitchell niso hoteli priznati lokalne unije kot zastopnice razvažaleev pri kolektivnih pogajanjih. Temu nasproti pa zatrjujejo kontraktorji, da je samo pet r " J -'-;ov razvažaleev organizira Lih.
t J
"GLAS NARODA" — New Tccfc
Friday, October 10, 1941
VSTANOVLJENL i Sit
GLAS NARODA
(Toica ar thi
99
il

Vtuk JtkMr, President; J. Ldpaha, Bee.
(A Corporation). - Place of bnslneag of the 21« WB0T 18th STRUT,
NEW ZORK. N. Tr
48th Year
•Glaa Narode" It lssaed every daj except HtUnkyi, Sonda?« end Bolldaja Subscription T early fQ.—. Advertisement «
Ee eelo leto velja Ust ea Ameriko In Kenedo go —; *e pol let*'9S.—|* h Aetrt lete 91.00. — Za New York ee eelo leto S7.—; sa pel tete $8 80. Se inosemstvo sa eelo leto 17.— ; se pol leta $3JO.
- -----i
"files Naroda" Izhaja vsaki dan lsvsemil sobot, nedelj In praznikov.
"tiLAS NARODA" ti«
WEST 18lk BTKOET, NEW I0BK, BL X 8—1X41
^ip i. i-
RAZGLED MW
ŠE O NEVTRALNOSTNI POSTAVI
spi oš ho iiiuuo je, dit je Hitler mnogo Isvojih takoinieno-' f predsednik' v jug^ioTaM^iTla Apolitičnih uspehov'' samo wledtega dosegel, ker 111 ni- di vLomionu t]r	,Krek
Vsak dan beremo o grozodejstvih, ki jih uganjajo Hitlerjevi pandurji po naših krajih v Jugoslav! jLin še posebno v Sloveniji. Sem in tam kdo od svojih ljudi prejme pismo, ki popisuje -strahote, ki jih mora prenašati naš narod, toda marsikaj in sicer najstrašnejše je v takih pismih izpuščeno, ker so strogi cenzorji z vso vnemo na delu. Kar iz takih pisem in drugih poročil, ki prihajajo a o nas, izvemo, je komaj stotinka tega, kar naš narod v resnici trpi.
Slovenski ministrski pod
vrnili
i i malo vpošteval določlb narodnega in mednarodnega prava /e spočetka je bilo njegovo načelo; "Edinole tisto je prav in pravično, kar nemškemu narodu koristi!"
To Hitlerjevo načelo spravlja vsako pravicoljubno dr-71'vo, ter seveda tudi Združene države v jako neugoden položaj.	»
Ako fee boksat*, ki .strogo izpolnu je vsa pravila rokobor-be, bori ?-lepo udrihajoči m na*protnikom, ne meničim se !za: i oben opomin, 'bo slabo opravil.
Vlada Zdrpženih držav ima pa opravka že z dosti hujšim nedoi tatkom. V7 ameriški zbirki potitay je posebna postava, ki je b'koro ediuole Hitlerju v prid. To je nevtraincrstna postava izza leta 11)30 ter je izikazaLa nacijem v njihovi napadal-
» » vojni ie nešteto uslug.
Pomisliti je treba, da je poti mednarodnem pravu prepo-' "»•dana vojna s podmornicami, kakoršno je svoječasno vodil nemški kajzer in kakšne se zdaj Hitler poslužuje.
Mednarodno pravo določa — tudi Hitler se je bil pred štatimi leti ob neki priliki sklical na to določbo — da sme p-veljnik pdmomioe napasti trgovsko ladjo le v slučaju, če se prepriča, da prevaža vojno kontrobando. Pred torpediranjem mora spraviti na varno vse potnike in posadko.
Nemški kajzer je bil januarja leta 1917 prvi začel po ljudskem pravu nedovoljeno vojno s podmornicami. Takrat je kratkomalo izjavil, da bo dal potopiti vse ladje, ki se bodo pojavile v gotovem vodovju.
Z ozirui jia tA Je ameriški kongres pred petimi leti u-' velja vil neobičajno po&tavo, s katero je enostavno prepove-' <'al plovbo ameriSkih ladij po vodovju vojskujočih se držav.
Nepralotičnost te -postave se je kaj kmalu izpričala.
<)b izbrulhu druge svetovne vojne in do junija 1940 je bila Italija, nevtralna.
Ameriške ladje so sinele pluti preko Atlantika v Sredozemsko morje, niso se pa smele približati Angliji ali nev-tialni Irski ter istotako ne Holandski, Belgiji, Danski ali Švedski, kajti vodovje teh držav je spadalo v nemško vojno zono.
Kakšno vlogo je igrala nevtralnostna postava v vojni na Daljnem iztoku, je razvidno iz naslednjega:
Kot znano, ni Jaiponska nikdar napovedala Kitajski vojno, pač je pa vedno poudarjala, da s tvojim vojaštvom, topovi in letali le "urejuje" razmere na kitajskem ozemlju.
In čemu to? Japonci so potrebovali ameriški vojni ma-terijal, ki ga jim pa Amerika po nevtralnostni postavi ne smela pošiljati, če bi bili napovedali Kitajski vojno.
Tudi Kitajska ni • napovedala Jaipomski vojne, ker jih je, bilo treba ameriškega orožja in potrebščin.
Potemtakem je od Kitajcev rn Japoncev odvisno, kdaj sme Amerika uporabiti svojo postavo m kdaj ne.
Kongresnikom je treflia priaiati, da so skušali leta 1935 ukreniti w zA preprečen je strahot, ki so «e začele po štirih letih ]>ojavljati. J£daj je seveda prepozno, in postava je Združil cm državam bolj škodljiva nego koristna.
Za slučaj njenega preklica, bodo določbe mednarodnega prava zopet veljavne v okrilju ameriške lkstave in ameriških postav.
Preklic nevtralnotetne postave bi Tazsvetlillnarsikatere evropske možgane, mogoče še celo v Hitlerjevi bližini.
S tem bo-dovolj jasno dokazan, da se ameriški narod, predsednik, vlada in kongres pod nobenim pogojem nočejo vkloniti ne posta vri i brutalni sili.	1
je zadnji torek .poročevalci* newyorskega lista "Tribune" podal izjavo, v kateri je rekel, da mora slovenski narod veleti Hitlerjevega povelja a MitJfci tajni policiji Gestapo prenašati strahovito trpljenje in nepopisne muke. Hitlenjevo povelje jasno kaže, da je njegov namen slovenski narod popolnoma iz-trebiti s po v raja zemlje. <Hitler. je ukazal, da uvora biti do kon-;i ca julija 283^000 Sloveneev poslanih na Hrvatsko in v Srbijo in nad 00,000 jili je že bilo pregnanih iz njihovih domov.
Iz Maribora, Celja in -Ptuja so bili poslani neznanokam «ko-ro vsi Slovenci. Po okolici pa je Gestapo pobrala vse mlade fante in dekleta in jih poslala v -Nemčijo v prisilno delo.
"flitler mori viadko izobražen evropski narod v 20. atole-; t ju," je rekel dr. Krek, "in 1,300,000 Slovencev trpi strahovite muke. pod sovraštvom 80,000,000 Nemcev. Slovenci vpijejo na pomoč, ko umirajo."
Tak je tedaj položaj našega naroda v naši stari domovini.
Kaj pa mi? — Kratek odgovor: Držimo roke križem! ,
Stresli smo se ob prvih žalostnih novicah, kriknila nam je duša in preklinjali smo njega, ki je povzročil vse to gorje našemu narodu. Ko smo se v ožjem krogu o tem razgovarja-li, smo pričeli premišljevati, kaj in kako bi bilo mogoče pomagati našim nesrečnim ljudem.
Vsakdo izmed nas je čutil u-smiljenje do trpečih ljudi in vsak je trdno sklenil, da bo pomagal po svojih močeh. In res: naš narod se je odzval klicu trpečih. Pomagajmo, pomagaj -mo! je bilo slišati od vsepo-vso.
Čast našim podpornim orga-
nizacijam, ki so se zavzele za to plemenito -idejo <pomagfti našemu zasužnjenemu narodu. Sestali so se zastopniki naših poglavitnih ppdpornih organizacij in objavUi gvoje: sklepe s pozivom, da vsakdo pri hi t i na pomoč. Brali smo Članke po raznih naših časopisih in,povsod smo brali isto:.Pomagajte!
Pa kaj so dosegli vsi ti pozivi? Do sedaj še prav nič!
Vsakdo je bil prepričan, da bomo takoj, ko bo končano poletje in se bo pričela doba raznih prireditev, pričeli na vse kriplje delati .na to, da veim( najkrajšem času zberemo sklad za prvo in najnujnejšo pomoč našim trpečim bratom.
Pa nič! 'Zakaj čakamo, zakaj cincamo, zakaj spimo?
Pomagaj takrat, kadar je kdo pomoči potreben, kadar se na-
SLOMBMC1!
NAJBOLJ POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH FONOG1 PUflTDOBFIE
JOHN MARSICH, Inc. 483 HEST 4 2nd STREET NEW YORK. N. Y.
ta način 'bi , mogel pomožni sklad doseči vsoto, ki bi segala-nad »to tisoč dolarjev.
RRV5SSS55fia|E5S9G95i
Peter Zgaga
Nemška raca.	~	i Nedavno je neki irihnoski
list ob javil, na prvi. strani* aa-
Kotznano, je vse časopisje v slednjo "senzacionalno" novi-
zasedenem ozemlju pod strogo nemško kontrolo. Listi smejo objaviti le*w-Berima prihajajoče v^rti, ki.pa*seveda ne.mpre-
Pa še več! Kdor je v boljših ^jo biti niti resnične, niti zanes-
gmotnih razmerah,!bo prispeval tudi »več. Mnogo, mnogo naših ljudi-je, ki bodo pripravljeni zavezati se, da-vsak mesec prispevajo v pomožni f>klad po $1, po $2, ali pa več, dokler bo ta akcija v teku. Kaj tedaj čakamo ? Slovenski i list i .v Ameriki,: eden kot drugi, so v polni meri podpirali delo;naiih podpornih organizacij in bodo podpirali še dalje.
i Toda, ko že rečemo: Bog se usmili našega ubogega, trpečega naroda, recimo tudi: Bog se usmili nas, naše brezbrižnosti, naše malomarnosti!	» Ako naše podporne organizacije in odbori/ki so bili -sestavljeni, v tem oziru ne morejo ni-
ljive, ker jih.falbricira Hitlerjev propagandni šef Goebbels.
razmer v'Evropi. 'PoL* k boljšl .bodočnosti je le pot dejans/ke-ga kiSčanstva.
haja v najhujši stiski. Kadar »česar storiti, tedaj je naloga
rirtifrflA\n fiiicVa mino W> HAinOl'	tiotAir rla-m/imoin v nvlrn
potreba, stiska mine, je pomot-prepozna, nepotrebna.
Sedaj je naš narod; križan, na tleh leži poteptan, sedaj potrebuje pomoči, jutri bo pofnoč mopoee že — prepozna.
Zima je pred vrati. Kaj čaka naše ljudi v hudi zimi, brez živil, brez obleke, brez doma, si more vsakdo mislitL
Mi pa kličemo "Pomoč!" pa ničesar ne storimo.
Zbudimo se, za vzemimo se, da gremo takoj, na delo, da našim trpečim bratom TAKOJ pomagamo!
Naše podporne organizacije b^ se morale v tem trenutku, ko je prikipela stiska našega naro-
naših listov, da-vzamejo v roko celo pomožno akcrjo.
Kaj za božjo voljo čakamo?!'
— H.
co:
"Henry <Ford ima na *vo-jib karah znamenje ^V-SVFord ,je potemtakem .povzročitelj ,eV" koinpanje, ki so-se« je zavezniki. pprijeli kot zadnje bil-'ke.-Kampanja se pa ni; obnesla, in "V" ne poineni več zmage Anglije, pač pa njei\ poraz. Zaradi tega je dal pi^edseonik Roosevelt aretirati dHenrv-ja Forda, povzročitelja nesrečne-i fga * frV " znamenja."
Tega seveda ne verjame nihče v Evropi, z izjemo Goeb-belsa, ki .je-to nesmisel iz. rokava potegnil. iZnačilno je, da je Goebbels
JOBIP 'M.UHN -ALEHBAND -
Eojcn 4. marca 1879 v Lju ijani, umrl je 18. junija 1901. Bil je nezakonski otrok,fpre- pri tem prezrl razliko med de
mokraeijo in diktaturo,
Demokracija je namreč prav.
JANEZ M35NOINOJ5R.
]jan«kem zvonii". 'Bilje plfh in nezaupljiv; v mestu in med jljiudinri se ni počutil dobro, pometal je dtcržen in hrepenel v na-' ,Boje«26. marca.l838naBro-!ra^-	krneti, med-žitnim
du blir.ii Bohinjske Bistrice, u- Pol^ni. w .[S^™ mrl 12. aprila 1912 v K^kem.
: jkmeolco življenje- ter prnsmssku-Ginmazijo je študiral v Ljub-; ie skrivnostni govorici narave, ijani, pravo na Dunaju ter bil|Op©Yal je,pomlad in:plfidnofje-
odvetnik v Kraniu in od leta 1882 v Krški tn. Na Dlunaji se je Mencinger pridnržil '*Va-jevcem" in postal sotrudnikiTa nežičevega "Olaisnika." Bil je
živel dve. leti na reji na kmetih, obiskoval ljudsko šolo in gim-	_ _
nazijo v Ljubljani ter odšel po na država." C'etudi je predsed-. maturi na nunaj. Ko se je nik najvišji uradnik dežele, če-vrnil v I^jubljano, je obolel za tudi je vrhovni poveljnik vse sušijo i<n je zaman iškal zdra-j oborožene šile, ne sme — kar vja na Gorenjskem in Vipav- meni nič, tebi nič—odrediti a-skem.	j retač-ije tega ali onega.
Kot srdniošolec je sodeloval. Diktator Hitler pa ne odreja Mum pri " AngeljČku", pozne J samo aretacij, pač-si je pa pri-ie tiudi pri "Vrtcu" in ''Ljolb- j lastil tudi pravico nad življenjem in smrtjo vsake pod jarm-1 jene osebe.
V	diktaturi ni nihče varen svojega življenja; dočim so bile vse,drilge osebne svoboščino v diktaturah že zdavnaj odpravljene.
V	svojem izmišljenem poročilu je<Go«4faels-aekote)pov*ril predsedniku oblast, kakršue se
njegov moister Hitler že leta in leta s pridom poslužuje.
tnaiš pnvi.pisatelj, ki je zajemal da do viška, ^ls»ti še, ker sof^novi .tadi .b meščanskih kro,
vzele v svojo roko pomožno akcijo, zavedati, da je njih sveta dolžnost, da nudijo prvo .pomoč. Denar, ki ga oskrbujete, je zbral naš delavski nar<W, ki je brez vsakega cincanja pripravljen prihiteti svojim trpečim bratom na pomoč. * i •Naše podporne organizacije
"	*odobae.poveati. Glavua nje,
imajo trdno denarno podlago, J^ ^ ^	^ ^
za seboj pa tisoče in tisoče svojih članov, ki so pripravljeni pomagati in prinesti žrtve. r Zakaj se ne bi tedaj te organizacije zavzele, da odločijo za prvo nujno pomoč nekaj deset-tisočakovT Svojim članom naj razpišejo posebni asesment po 10 centov >na mesec, kar je m vsakega malenkostna vsota, ki 30 bo vsakdo mogel zmagovati in pri tem nikdo ne bo mrmral, 6aj vendar bo. nosil v aebi. misel, da pomaga s tem majhnim prispevkom svojemu bratu. Na
gov in iz. dobe narodnega prebujenja. Po giasnikovi dobi je ^liancinger umolknil in se oglasil na novo šele leta .1886 v "Liobbanskem zvonu" s himno reekami in satirami. Napisal je s?liko malome.«t-nega uradni-Rtva "Mi?šana. gos/poitia" in seu tiro na neokusne.in često siroT
sen, temne gozdove, rožnate-aj: dove njive in po>jske cvetke. S kmetom se veseli dobre.letine i n polnaga kozolca ter zapoje o «mil»itvi in ženitovanj.u.
^fel^n se je veliko trudil za pesniški izraz, iskal nove slike in,primere in nov pesniški jezik. Ntjego^e "Pefroi in romance" ki jih je urejeval še na smrtni,.postelji, so izšle 1. 19031
Zahvalni dnevi.
potoka.
V nedeljo, 12.. oktobra si bosta obljubila zvestobo Mr. Fr. Cerar iz Brooklyna in Mišs
(Kakor kaže, bosta letos v.-A-meriki sptet dva.Zahvalna dneva : 20. in 27. novembra..Ker ni postavno določeno, da bi moral biti praznik —'Zahvalni dan— baš zadnji četrtek novembra, dasi je;to že od nekdaj»preeej vkoreninjena navada, je predsednik zadnja leta premaknil
glav".in "Abadon, baika'.za staree." V^ 'VAHsdonir' ,ie.poT dal i kritiko materialističnem lsvetovnega nazora in ;iavnib
imajo velik
fi
300 SVETIH MAS LETNO
-v ftfvtjcnju »n po **nrtI..*o ddalnl-Uanl "Main* ivtz« u Afriko.«* Claite--rlna ankrat u vadno 25 carrtov u VUlu oaabo, ttvo «11 umrto. Naalavfr MUlBA >V. PHTRA KLAVER4A • u »f«4»ce mialjone, Dept. G MM W„ Plna Blvd.,	St. Lou ta. Mo.
t\
rf <' >1»
M
-
0
f'! m
1	Hi?
H1 H'
H"

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^r''®® VI
JlS^Knjiga je trdo vezana ■ in - ima "S21«•trani4I^žl I
.vadi i, i
H
SŠJ5
Recepti so napisani .v angleškem jeziku; ponekod,pa M tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadil,
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaj H kuhanje in «e faolejo v njem čimbolj izvelbati inf izpopolniti.	t<'


[Naročite pri
i

KNJIGARM 9LOVEMC PUBIilSHINGCO,
21B W«et 18th Street	;' Ifew York, N.
RAD SE BI SEZNANILI
s žensko, vdovo okoli 55 let staro. Mora biti zdrava, dobra in mirnega znae&ja. Jaz »eni bolj postaren mož, imam lepo majhno farmo v lepem kraju, hišo s 6 sobami, lep vrt. Sem -sam; mi je dolgčas. Pri meni ji ne bo težko. Ako katero zanima, naj mi piše, jaz pa ji bom bolj .natančno povedali Naslov je: G. :R., R. 2, Galu-met, Mich.
10—6, 8, 10.
kaibo v-sloveneiki cerkvi sv. Cirila na Oismi db 4. popoldne. Xato ipa bo svatba v Slov. Nar. domu v Brooklvnu. Bilo 9TCe.nO!
Jean Pire i^ Woodside. Poro, pmznUc »a V™^*^
v novembru.
:Ljudje za Zahvalni dan precej potrošijo, d očim so od -mid-njega četrtka v novembra do Božiča le dobri trije tedni.
Predsednik ,je ustregel ielji 1 trgoveev.ter to razdobje za teden podaljšal, da ima javnost, za božične nakupe eel mesec dni oassa.
Nekateri bodo navzlic pred -sednikovi odredbi praznovali zadnji četrtek, kar. jej pai nazad-nje stranskega pomena. . ,
Sicer pa dva Zahvalna ^veva na letopis ta. preveč, ampak, t r i-stopet in šestdeset bi jih moF^lo bjti.
,Vsak dan sproti bi ae namreč moral vsak^ prebivalec Amerike z največjo hvaležaostjo-zaveda-ti dejstva,-da, mu je dano živeti v tej deželi svobode.	,
Urad: GRamercv
d« vab je : CHelsea 3-7001
DR. D. S. DIB1CH ,
M.J>. — KffiHRG
Ruski adrsvalk, govori sltrnAo. BI3LE J10L SE 4 5 jk S T 0 R P L A»C C (3rd Are polrs 9. eeste.) NEW VflRK CTTV
Uradne ure: Dnevno * 10 do 1. -Zvečer samo ob torkih,-J^etrtklh In sobotah: od S. do 7. . Kakor. tadi. po dogovoru.
Lepa	Jo kulturna poslanka;
Ji ves . . . fFJnžgar)
DED —
Spisal
Knjiga ie •vojonstea pojav, t slovenski književnosti,
ti ▼ nji Je V trinajstih poglavjih opU rodov: slovenskega naroda davnih poSetkor ▼ siovanatva do dne. Knjiga Je verno nagega *vljenja in nja, In kdor Jo vedel o Slovencih -veC more nwHti katerokoli zgodovinsko delo.
•ndir» itaici.-t'ju u.sim i
.»M<tp—ejal ic gledal b«J»o aJeM
& iti »-tttlii S IN-
VNUK—
preti bMH
■ ■ j'. " 11U-- •' 1 '• .....i" .1
4^TMMfy--(U8HAM
y PLATNU VEZANO
T..-USU Po&tnisft i
■ni'
KN JIG AR N A
"Gfas Narbda"
am
IVAN MATIČIČ, Je spisal splofino znano knjigo — NA KBVAVIH POLJANAH
- . Si ...
Ženska načelnica žetnikov.
H—I—-----
®e dni; je porooaio^tesopis je, da so srbski žetniki pod.poveljstvom mlade f ženske na padi i nemško; posadko -v rabcu. Po-. veljuje jim he i nekega srbskega odvetnika, kateri &o Nemci u-»trelili za rožen ca.
Ženska -v vojaški uniformi ni bila v Bibiji nikdar,* redek pojav. Borile so se ob-strani svojih mož, fantov al^t pa same. Baje so celo bolj vztrajne in l jevite k*fcko,r, parpqšk^ t
Ob tem se mi vsil^lje qiisel: Ce; se bo kdaj • poare^flo^zaveznikom ujeti -Hitlerja in bodo v zadregi kafco )b»i.ga fcapaiovali, naj ga izroee tistim ŠrtM^n jam, katerim 'je, dal pokti^liii fante ali može. Le> tako ga bo zadala zaslužena kazen.
__..
_____
"GLAS NiROOA^NnrM
Friday, October 10, 194T
VST A N O V L J B N L. 1 » • t
DRAGO KOMiAC:
Medeni tedni
! •
Filistre in materiailste svarim še v naprej. Ne eitaQte tega. znalo bi škoditi vasi grešni duši.	. . v
Sedoli «no za dtirioglato ne okro^o mizo. j\feni je prirojeno mik o sveto spoštovanje do okroglih miz, zlasti ako iste stoje v sredini sobe. No, vsatk zentski trpin wna svoje mjuke in tako bo tudi z menoj.
Torej sedeli emo pri št i nagla t i mizi in davili uro za uro, dc je izginil dan. Bila nas je šestoriert. Oeka župan, tri mda-«le gospiee — ena 'lepša in buj-nejša od druge — moj na srcu bolni prijatelj in seveda tudi jaz. Gospod oiee župan se ši-
Grtnfka je.bila ta. Kako uaj jim vendar to. razlagam, ko še sam.nisem okusil teii'tednov. Ker pa ni«em, pm**« ^ei oni da»
vseh ulisii s seiboj in sem jih. misli na med. Tn svoj zdrarvi
polovi«o doma-pustil, sem *r ljubil, in sklemi to zanimivo stvar proučiti in jim o priliki iaoia#rati.	,
, 'Medeni tedni — te grozne bt»sede! Ves 'teden sem prebil nted strahoan, ir upom, med dfe-i'om in trudom radi vas. Naj sSi'-li biamiram s svojim predavan jetn! Toga pa že ne, v*e kokoši na svetu ne. BJaniiral sem se že na včeli koncih in krajih, < rta ^ern v-»a oseba —r jaz — nič drnge^i, .nego veii-
roko sedeli na častnem mostu kančka — bcama/ii. Tn tn ve? koncu nnize, ter za<ia<gali svoje teden sem po neumni glavi za-premoženje z dabro porcijo rib pravil brezi koristi kKn teden sdate in staven tudi bržole. Naj—to je velik del mojega življe-eni strani mize so >edele nafiej nja, ki sem ga porabi' za obder tri divn-e rožice ter pomagale, lovanje medenih tednov, gospodu županu rešiti dano tn<u jPrvi dan sem ^udiral.-zakaj
se imenujejo prav ra.prav.medeni tedni. Moja buča je pre-tuhtala-oni dan
nalogo. Sramežljivo je šlo v začetku, a kmalu je začelo vendar tudi pri njih g'adko teči po nožnih gričih, ko sva s pri-n'atelj-m sedeča pri zidu, voščila pr&v iz srca dober tek. Za dokaz, da je najino voščilo res pomagalo, naj Omenim: vsaka je segnila'^e pri konen koncev po par velikanskih hrušk- 'ki so čakale na požreišneže sredi mize. -
Turfi midva & prijateljem sva začutila v neftem skrivnem kotičku pajka, ki je godrnjaje predel najfinejšo svilo. Pregnala sva ga s kosom na eni strani-peičeneggi njesa. 'Velijcam-wki prijateljev pf« je hodil o-*krog mize ter cedi?! nesramjno pri dostojni družbi sline.
Beseda je ustvarila besedo, da ne boste mtelili. da #mio samo jedli in pili ter molčali. Moj prijatelj, zagrizen materialist, je vedno govoril o'fižolu, kislem zelju in kron^pirju. Sled-njiič -smo venda r-pogovor r.eke-ko zamikali in ■ tako je prrslo, naj jim razlagam, kaj so'inede aii tedni.
čebelarje v naiši domovini — a ključa, da rešim «vojo si dano uganko, nisem našel.
Zblaznel sem že skoraj pri tej
* Najslajše besede sveta so: med, sladkor in tržaške —'fige. Najbrže bodo torej oni tedni najmlajši v živ! jen ju. Pa eori po di bafltnaji, ali Jje res med ta* ko strašansko sladek in dober? Ne. imeni ugajajo tržaSke fige bolj, in če bi jaz krstil one tedne, dal "bi jim ime--fiigo-
vi tedni. ^Sopet drogi, ki rad hrusta «flad ko r, kričal bo: korjevi tedni. Imam pa tudi prijatelja, čegar življenja smoter ni dTTBgo, nego jesti češpljei
ki jih ^re s pe&kr^xi-vred; taj^ ^^ gotovo najtrdosrčn*g' bi jih, imenoval gotovo ce*pfbe- §a ca
žHodec, ki bi laibko mle4 sanM trde dianuante, sem si popolnoma pokvaril ofc Čitanju ,o tem groznosladlkem med«.
Nik.jer nisem videl rešitve nikjer poti, ki bi me vodila veh iz tega med«. Bog je vedel, zakaj ni opravil Israela v obljubljeno deželo, kjer teče mleko in med.
'Kar sem zagledali nekega dne v listu, da lovi neka gospica poštene Fante s svojimi žen itn i i im g4asi; zaiglodal sem torej o-— devctnajstletne goapi-ce s šestnajst tisoč novičev —r pardon- ne ne., — samo s čestita jsttisoc gotovine, ki išče moža, da bi naredil« skupaj —• medene tedne.
Sami Inicifer mK je navdahnil oni trenutek. Zapel sem vese-Jo. Zdaj ga že imam, zdaj ga že imam — kljw* do raedeni<h te<himT! Mislil sem si: poskusiti hočem prvo aanv te ted»e in potem pa.pisati —.pisati —pisati vse-življenje vam o medenih tednih. Preskrbel sem ai veliko -polo .papirja, zavitek,, sedel, pomočil tinto v pero — prav za prav narobe — pero v tinto, ter začel pisati — njej in mojim medenim tednom. —1 .Vneta za vrsto je rasla- na pa-jpirju; TZtrc^pefl sem, tbo svojd dušo in srce med te. vrste. To v\am je bilo tako zaljubljeno pfemo, da bi nanj poskušala tef
•PRIPRAVLJENI NA BOJ (V BURMI
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
l « » . ' -
K N J1 (G
po smerni ceni
ladijska artilerija, ki pripada angleški armadi na Daljnem Iztoku, se vežba nekje ob obali
Burme.
Poroda pri raznih narodih
1 '• * • ~ * *' f
Pri raznih divjaških na-iodih, Znamenje jprihotlnjejga hdago-pri katerih možje svojo žene stanja. Nrto se je slovfs.no se-klipiljejo, obstoji poroka v bi- žgal a svora nevestinega voza, stvu v tem, da ženili ali > silo češ, da nevesta i»e bo mislila na ali naivide-z ugraibi dek<e iz rod- -vrnitev k sta rišem. Pojedina z ne hžše. Tenm ropu sledi na- godbo in petjem je končala ce-vad.no veliki pojedina, -katere lo sl«vnost. Znamenito je, da:
se udeležijo znanci
vsi mrodniki in
so ftpartanci mofekim pred 30. in ž?n>Sfkami pred 20. letom hranili zakon.
fPri starih Rimljanih je ne-
Blago>*Lavlj«nje sklenjene zaveze po duhovnikih pojavlja f>e t pri vseh narodih šele na višji (vesta dan pred poroko odložila stopinji omike. Pri starih He-(»vojo deviško obleko ter jo da-brejih so sklepali zakon starSi,rovala bogdnji sreče. Na dan ali bližnji sorodniki, čestokrat poroke je obleki« obleko zakon-v odsotnosti ženina ali ne>ve- ski h žen, se opasala z volnenim ste. Ž€<nin je m,oral plačevati ^pasom in si zakrila obraz z ru-nevestin&mu očetu kujpnino. (nienini pajčolanom. Darovalo katero so revni morali oidslaži-.se je bogovom zakona- v prvi ti z večletnim hiaipee van jeni —, vrsti boirinji Junoni, in nato jena primer Jakob po sv. H lira. I odvede I ž?nin nevesto na svoj
vi tedni.
Pa naj bodo torej: medeni figovi .sladkorjevi in čefiljevi tedni — kakor kdo hoče! a fakt je vendar, da vsi jih do-sedai imenujejo medeni tečinj, in tehten vzrok ntorajo vendar initi.
Mled — med — med! — Lotil sem se torej dela okrog medu. — Prečital sem vso knjigo o Čebelarstviu. o#>i*kal vse
i,
I. ZVEZtiK: itJvVod — .Niairudine pnavijtei in
pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^ — Domen.
—	Dva prijatelja.
D. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrtam Smnkova ženitev. — Kl^šterski 261nir — Lrrad Bo-jinje. — Golida.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — NejaJki vA|pet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sati. —+Hči mestnega sodnika. —1 Kotfovska sodba v ji gori- — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov iin. — Sin ^inetskega ise-sarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dt. Zober. — Tugomer.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Rpa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravti« c»d bratoma.
VUL ZVEZBK: Ivan Erasem Tateabah. — Bojim se te. — Črtica is Življenja .političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest,parov .klobas. — Po to-bakn smrdiš. — Ženitev iz nevoščljiv ost*- — dporitfai starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Bokovnjači. — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ko 'je krompir gradel. — Pona-rejani bankovci
X.	ZVEZBK: Veronika Deseniška. *
10 zvezkov...$10
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
Naniit. pri«
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. tJO.
M
GdLAS
tu
ltth
«4
NEW TOKK, N.
Hrepenenje za proučevanje medenih tednov, kako si podrlo,- vse moje svete obljube — dervStva! Strast si mi biia — ostudna strast ki se lotnje poštenega čfloveka in ga ne izpušča več iz svojih krempljev, <Jo-kler ni ve? žrtev te podle strasti. -
\fedeni tedni, pred vami seni že bi L Spravil sem svoje srčne vadihe na papirju v zavitek, in kmalu sem že stal pred s&atljico, dbseaajočo milijon skrivnosti — postnim nabiralnikom.
!Me«i — med — samo med, nič druigeiga, nego med cedil se mi je skozi možgane. Thjžal sem že pismo napol v oni 1 jnknici nabiralnika, kar nne je. udaril nekdo po rami. Ozrl sem se in zajgfadal starega pri jat e-4ja.
'4 Jta »dar, bratec! Kaj novega?" me je ogovoril.
k'Med — med —..."
Kaj noriš?'Kaj inias med?M
v,4'Ne, ne, medeni tedni."
MAih vraga, ti jih imaš?" je vtprašal začudeno.
'^Sarrto poznal hi jih rad."
'"Tedaj pojdi z menoj, ti jiib
pokažemj."
Potegnil sem pisma iz ljnkni-ce. in šel ž njim.
Redtfa sva v knemi pri belem bilou". Povedal sem prijatelju vse -svoje težave in svojo isrfbrano pot do medenih tednov. * •
Zasmejal se je glasno ter me vprašal:
"•'♦Ali ve<š, kje sedim sedaj?"
wDa v krčmi pri DfebeJem. biku."
"'Dobro, zadel si jo. Vidim, da si »se nekoliko pri pošteni pameti. Torej t ti raaodenem to skrivnost o medenih tednih."
Kaikor ti je znano, sta morala Aidam in Eva iz paradiža, ker sta kradla jabolka. Žalostna in objokana sta'jo mahala tja proti kzhocki mja — v svet Tfilko stopamo tudi mi iz raja ibreaaktbn^ga "življenja — v drogi svet.
Ženitna pogodba se je sklepala ustme no pred pričami šele po povratku rz babilonske sožnjosti so -se cWata pismene pogodbe. Na dan por#ke je odpelji ženin nevesto popolnoma A^rnjeno na svoj dom, kjer se je obhajala svatba. ■ V časih po Krfstrasu je bil zakon šele skk* njen, ko je ženin.pod poročnim nebom nataknil nevesti prstan z besedami: 445 tem prstanom si mi posvečena po postavi Mojzesovi in Tsraelovi."
Pri starih Grkih ovenčal«1 sta se-ženin in nevesta na dan poroke s cvetllcairji in trakovi. Na večer je prišel ženin po neve-*to na njen dom ter jo odpeljal na voou. V voz sta bila vpre-ižena dva vola. Deklice, ki so nosile reŠ€to in kolovrat, so šle v sprevodu; nevesta jesfcma držala v rofkah posodico ječmena, oriak, da donese kruha k hiši.
Pri vstopu v ženinovo hišo so obsuli prijatelji novoporočenca te fpgama in druigim sadjem v
dom, spremljan od 'bakljonos-<*ev.	ženinovem domu so
vprašali nevesto, kdo je. Ona je odfgovorila, obrnjena k ženinu: "Kjer si ti gospodar, tam •bom jaz gospodinja." ter o vila okoli podfco^ev thitšnih vrat volnen trak. Sedaj so nev-esio dvignili in jo nesli čez prag ter ji, stoječi na ovčji koži, izročili hišne ključe. Sanico ob sebi umevno je tudi pri Rimlijanih S&fključila celo si a v nos t pojedina z godfbo in petjem.
Pri starih Geni kani h je bil zakon pred 20. letom in zakon med sorodniki strogo prepove*-daai. Pri njih je bila glavna stvar zardka, pri kateri je že-i*iin nevesti izročil kiiko darilo, katero je v poznejših čajtfh na-tdomestil prsten. Ostanek te eš-najdemo še dane«; pri Angležih, pri katerih daje samo ženin nevesti zaročni pnstan. Zaroko se je sklepalo pri Germanih v pričo štirih mož ter se je kon-čria s tem, da so ženina in nevesto peljali trikrat okoli do-
mač.iga ognjišč«-. Nekaj časa po tej zaroki je od vedel-ženin ^vojo nevesto na svoj dom V spiemjstvu sorodnikov pr^peva-jočih ženitovanjs?ke pesmi.
Enake obrede so imeli ,tudi naši prfdedjt', pri katerih je ženinov dom, kjer so sprejeli ne j vestin voz z vodo in bakljami ter so jo z raznimi obredi odvedli v hišo.
Po znlagi krščanstva so se Vpeljali pri poroki cerkveni obredi, 'ki obstoje v bistvu nespremenjeni še dandanes. Pri prvih kristjanih so šle neveste brez 'venca k poroki, ke rso ga smatrale kot pogansko šego; šele v 4. stoletju po Kristusu se je ne-Srestin \t«k<c -zopet udomačil,
■Ztikon-ski prstani so se uvedli
feele v.10. stoletju.
Adam se je nekoliko jezil in [in Eve za ukradeno jabolko in
rentaieil, kakor je pač človeška navada. Evica pa je šepetala:
'Adam, niti enega jsibolka na- Tod imej od vekov v veke, kose
ma ne prrvoeci." ' iPr®a sta že do rajskih vrat m (blizu njih je stal ulnjak. Evica ga je videla ter rdela tvojemiu tovarišu: "Glej, glej, Adaid — med."
-Adamova duša j^ibila grehu podvržena; stopil je k Čebelam, pokosil nekaj medu. zadel tri panje na ramo ter hajdi skozi paradižu a vrata.
* 'Ne dale« od raja šta Sedla na mehko travo in Aidam je spregovoril : "Zlata mK>ja Evica, ti ši mi dala jalbolko in -jaz ti vračam medu."
Evica se je nagnila k Adamu ter m(n pritisnila poljtib, kjer je fbilo še nekaj medu ostalo, ko ga je Adam pokušal, pred-no <ga je dkradel. To je bil prvi najslajši poljub Adama in Eve izven raja. Mjedu sta imela dovolj in ze«6eli so se pri njiju— medeni teekni.
Gostpod Bog je prišel na rajska vrata. Videl je ta prizor in slišal »besede AxlaitiS. Ugajala nvu je hvaležnost Adama
v svoji dobrotljivosti se je nat-smehnil ter sklenil: "Človečki
združiš s svojo družico, medeno sladke tedne. Živi one dneve samo v-opojni ljn/bezni in sre-či, potem pa prične pokora, ki sem ti jo določil. Srkbi in boji naj bodo tvoji nadaljni darovi ..."
iPrijatelj, oženi se in poskušaj ti one prekrasne tedne. C^m več panjev medu prinesee s seboj iz raja mladosti, tem več medenih tednov boš imel. Panje pa moraš ukrasti, si sam pridolbiti, a ne z denarjem, kakor si hotel ravno danes storitif
Tako — adaj pojdi in poišči si ulnjak, v katerem najdeš medu- najslajšega medu — dekle s' (poštenim, blagim srcem. U-kradi ga in beži iz paradiža.
Prijatelj je končal. Pomirjena je bila moja duša — ključ do medenih tednov sem dobil. Raztrgal sem ono pisma — in ona gospica si je iaibrala drugega.
Gospica Petrina Ln druge,} zdaj vemo, zakaj se imenujejo — m(edeni tedni.
BANJAMIN IPAVEC
Rojen 24. deeenxbra 1839 v Št. Juriju na Štajerskem, umrl 20. decemibra 1908 v Gradcu.
Obiskoval je g imnazi jo v> Oe. lju in v Gradcu, študiral je zdrrvništvo, postal je leta 1657 zdravnik in se nas^il v Gradcu.
6 slovensko glaf&o se je pričel bari ti leta% 1850 kot pevo-vodja graškega društva "Slovenija." Utgla»bil je nad 120 pesrrti za en glas, dvo- in več-glasne. četverospeve za mešane Zbore, kantate, kompozicije za klaviT, opereto "Tičmik" ki je časo\*no drugra slovenska opereta m lirsko * opero ' STeh'-an--ski p lemnlči", ki je bila prvič izvajana leta 1&92. •
Po 50c zvezek
Amlrej Tmrnu (Ivan Albreht)
Velikega Vojvoda (Frank
HlHir.)
AadcnoaoTO pripovedke n iUtmuIm mladino
Bele noti msU junak, (DMtojevddj) Boiji mejniki (Ivan Precrij) r»teof«ka rsodba (Alojz Jinuc*) Ooflp«] ^Udrita 'Ž^na ki nj^ava
družina (EV. MiUfaski) Kazan, volčji pea (J..O. Corvoad) Kaj *s je Makarn sanjalo (V. Koro-lenko)
Na rnUMh poUh (fame frlmt) Peter Pavel Glavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladiadr Levstik) Slika Dorian« Gray (Ooear WUdo) Vmi dok v vioah (Prosper BHrine) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Da-stojovskl)
Po 70c zvezek
Oo Ohrida in Bllolja (Ivan MeUk)
Po 75c zvezek
Brile
(Art ur
(Jaaoas OUver Oar-
Po strani klobuk (Damlr Peicel) Seriant Diavolo (Mareri PrioUet) Železna cesta (laee iGitj) Mati »Panter (Smelair Gkirit) Gospodarica sveta (Kari Fidor) Rektorjev Me€ (Kene La'Bmyere) Rdeia Metla CO. «. Frith)
'Po $1 zvezek
(JcraMJenl mflijoni (K. G.'ŠcM«or) Veridicos (Pater Kajeta) Sivko (E. 8. Tbompoon)
brska balada (Marija Msjerjeva) Prifodbe Cebrilco Maje WlHlwir
(Anatolo Fraaes)
)
Plorrimkl
^Po^l.žS^zvezek
CPavelv
Po $1.50jnrezek
Zločin in kasen (F. M. Doatojevskij) Tigrovt žabjo (Mavrica Lablane) Krištof Dimac (Jack London) Miaterifr (Gnfttave lo Bonco)
.Po $2 zvezek
PreSeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
VUnjeva ropatica (VL Levstik)
Naročite pri:
'KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, N. Y.
55S
Poleg ^poučnihknjig, muzikalij, iger,pe«mi itd., imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
v t krasni vezavi importirane iz ^starega .kraja..
M
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SROE
VA -X ** inčev — 224 straal večava umetno ............
KVIŠKU SBCB — (št- 355) • 214 x 3% lnCev — 224 strani -v belem eeloHdu ... .... Me
KVIŠKU SKE - tt. M8)
214 X - inčev — 224 strani
RAJSKI GLASOVI — (St. 408) > 2% x > 1 nfiev — 255 strani vstevfii Sv. KrUev Pot
Cena .$1 J*
RAJSKI GLASOVI — (it. 41«)
2Vi i «4 lnCev — 255 strani t vstevfii Sv. Krliev Pot
Ccsa 9LSI
SKRBI ZA BUftO
3 x 4*4 inčev — 512 Strani
Cena $1.35
NAS BOM— (St. 415)
2% x,4«4 Inčev — 384 inčev
Oena lSe j
SVETO PISMO.............
(Ker * um je.pooreGilo Aotittl tei motltveniko.po zelo »laki ceni, Jih , tudi moremo prodajati pO gori- 0-1 zna če ni ceni. Zaloga pa nI opeebno, velika, zato gib naroČite čhaprej.' tik Vam bomo mojk I njimi po-f j stre«!.	;
Angleški molitveniki:
«A RUMM)
CATHOUC POCKBT MANUAL v fino naaje vezano......t-'
! .■ J..

216 WEST ISth-STBfiHfc - NBW YORK, N.iY.

5=5-5
\
k
"G LAB NARODA" — New York
Friday, October 10, 194T
USTANOVLJEN U lilt
0SP0D iz K0N0PISTA
Napisal: I. WINDER.
105--
• •
Zofijin svak, grof Jaroslav Ubim-Hohemstem je čez nekaj idni sporočili, tla Vlada v akademiji zaradi tega ogorčenje in brezmejna be^nost. Hrane Ferdinand se je smejal. Zofija ee je r adova"^; ljubljeni mož je iftiel svoje raovedrilo.
A takšne prilike so ibitle redke.
Večkrat je pohvalno govoril o poBkovnJku Gonradiu pl Hotaendoifu, bi ami je bil pripravil v Trapavi nekaj prijetnih ur. Na inšpekcijskem potovanju k vojaškjm; vajam na Pri-morskeknn je zjiova videl lega eastnika, ki je bfl med tem postal briigadir v Trstu, vendar je krnil preim»lo časa« da bi se bil utegnil pomeniti ž njim. Kma!lu potem, pri cesarskih manevrih na Ogrskem je bid spet loeem od Zofije in se je outil med generali, is katerimi je preživljal čas velikih vojaških vaj, zapuščenega in nesrečnega. Pisal je Zofiji piema, ki so pričala o globoki poibito&ti.
Priporoeiila nlu je, naj po izve, aQi ne biva la cm dni baron Oonrad, ki je tako toplo govoril o njem, kje v Območju manevrov. To ni bil napaičen sv<t. Conrad je bil v neki zanikar-ni vasi na maneverskein ozemil ju. Prane Ferdinand se je takoj odpeljal v tisto vas in povabil presenečenega častnika na izlett v svoji kočiji. .
Obisk v Kanadi
Plie MICHAEL PREBILICH. Evetetb, Minn. Nadaljevanje
'■Zraven tega vrelca je tudi ugodnosti za turiste; nekateri State pank. Na tem vrelcu je se ustavijo tu za celo poletje, prirejen nekak brod in pripet lovijo ribe, plavajo in se preva-na močno žično vrv in ista je žajo po vodi. Zdrav užitek za raapeta od €*nega konca do dru- človeške živce in dobro razve-gega nad vodo. Potem brodu' drilo za um.. Nadalje smo si se obtekoyalci lahko vooijo čez tudi ogledali misijonsko posta-vodo m iz njega gledajo nad jo, kjer je leta 1671 Fattier 50 čevljev globočine, .v kateri Marquette, znani francoski mi-bruiha ali mira iz dna jezera sijonar ustanovil misijonsko
"extra" gaizolina vzeli s seboj, ker to soiio dobro vedeli, da v Kanadi je vse dražje. Okoli 5. nre smo že bili pripravljeni in čakali pri vodi, da pride brod ali lacfcja. . Brod vozi tja in nazaj vsake pol ure. Na njo gre laihko osem avtomobilov m več ko sto potniikov. Za prevoe za avto in nas — po številu štirih — sem plačal tja in nazaj $1.65.
Na drugi strani pred kanadsko stražo je bitlo to leto zara
voda. Voda v tem jezeru je j pitajo,, kjer je v tistih časih jdi ceraure čisto lahko. In to kristalno Čista, da se lahko vi- poučeval divje Indijance v ka- Mradl teKra' ker to leto je Ka-
nada valbila ameriške turiste in
di v njo, kakor v čist jasen j tolilki veri. Še danes tam sto- ,	.
zrak. Nekaj zanimivega je si ji spomenik in grcib tega m*si-! ™ msoSisto nič bantovali. to ogledati. Lepa je narava. I joirstrja. Naokoli pa je več in- Zadosti je bilo, ako je človek fcloveik bi hner še veliko večldijanskiih naseEbin.	imel Pn sebl Ie majhen dokaa
opisati ob tej kršeni naravi. "(Ko smo si tukaj že zadosti-^alkor na primer rqgk*rirano ampak se bojim, da novine ni- ogledali, se zopet odpravimo	■ avtoinol)ila. in še naj-
majo za tako Obširno pisanje naprej proti mestu Sault Ste. zadosti prostora, zaradi tega 'Marie. Od St. Ignace do Saudt moraim pisanje nekoliko -skraj- .Ste. Marie smo se imeli voziti sati. x	]60 m H i., in to smo naredili v eni
boljše je, da i nožem«1 i imajo pri sebi državljanski papir. Ko ti zabeležijo številko lioensa od avtomobila in te povprašajo,
iZraven tega vel i/k ea?* vrelca uri. Vozili smo se še zmira* pojk&™ ** "namenjen in koga imaš i« Hmst<ma r^npaAiinmo ivirs ]ar%i a^«..; in^iiifron in /IaotuiI; i v Kanadi in crreš Doerledati in
je državna ribo redil niča. Taks nih riboredilnic iana držaiva MI dhiigan štirnajst, v katerih iz redijo na tisoče rib letno. Ko
Na tej vožnji se je odločila Conradova usoda. Pripove- ^o si tu dobro vse ogledali, se
doval je nadvojvodi, da se je db italijanski meji zadnja leta niarsikaj izpremenilo, italijanske priprave za vojno da so spet močno napi edovale in iredenta da je čedal je brezobzirnejša V prirejanju svojih pre t i a vs t rijsk i h injpadov. Vzel je iz žepa zapisnico ter načrta!l strahotno sliko vojnih priprav in utrdbenih del onkraj meje. .
"Ko bi imeli takjšnegp. moža na Dunaju na vplivnem me-btu . . je pomislil Franc Ferdinand saan pri sebi. Rekel je1:
"Verjamem vam že, a dokler imamo v monarhiji toliko sprtih narodinosti, se ne moremo ganiti. Kdo bi bil prav za <prav zanesljiv, če bi priello do vojne? Kaj mislim o Madžarih, vam je znano. O Jugoa'ovanib in Italijanih mi pripovedujete takšne da se mi jezijo lasje na gilavi. Čehi so tudi le deloma zanesljivi pomislite samo na ogalbno komedijo, ki jo Mladočehi venomer igrajo na Dunaju. K temu prihaja zdaj še to, da hočejo proodmiuovwki Nemtci peflevariti celo na&e vrte nemške vojake. Torej odkod naj prav za prav vzamemo zanesljive vojfcike, če pride do vojne?*'
Conrad se je nasmehnil. "Cesarska visokost, v resnem slučaju bodo vsi uibogalli, če bomo prav ravnali ž njimi Stari GriJlparzer j? nekoč zapisail o tem nekaj tako lejpega, da mi je nehote ostalo v spominu. Ako vaša cesarska visokost dovoli, bi pon ovil tiste verze:	'	•
Kdor se je Slovan ali Madžar rodil, se zastran besed ne prepira; on gre za klicem, pa najsi bi Jiemaki bil, ktfjti: Worwantz je češka in ogrska vera."
"Zelo lepo a recite to Madžarom gospod Conrad 1 Ne, irueni se zdi naša prihodnjefit zelo motna, doikler ni narodonst-
no vprašanje rešeno."	'
^'In vendar, cesarska visokost, vendar se ne .bo moči ogniti vojne. Močno vojsko moi^nio imeti, to je važnejše. Skrajni čas bi bil, da se 'lotimo reonganizacijti. Dokler nimamo močne vojske, si dovoljujejo sovražnilki za mejo in v notranjo-fcti vsakršno podlost."
Po tej vožnji v kočiji je bil Frame Ferdin£(ud trdno namenjen, da ob svojem času zaupa baronu Conradu najvažnejše mesto v armadi. A kdaj bo to? Za oda j ui mogel nadvojvoda niti z zmtiogo neznantnejšimi predlogi stopiti pred cesarja.
Cestsr je Je obotavijaje se in nerad ustrezal željam Franca Ferdinanda. Kdor se je prišel k cesarju pritožit o prestolonasledniku, je našel zmerom odprto Uho. Kadar je moral cesar razsoditi navzkrižje med iprektoflon&sfednakom in kakim nasprotnikom Franca Ferdinan da, je imel nasprotnik lahek poseL
Na Ogrksem so to vedeli. Na Ogrskem je bilo tudi zmerom dovolj snovi za navzkrižjd. Vsako prestolonasledniko-vo potovanje v tujino je bilo Madžarom dobro doša snov za prepir. fPograbili je niso sfttrto iz sovraštva, ampak tudi iz veselja do igre. Nevarna irga "mačka in miš" z bodočim ogrskim kraljem je radosti!a vsako madžarsko srce in sleherno navzkrižje se je razvilo v viteško častno zadevo, bolj napeto od dvoboja ob naijtežjih pogojih.
Potovanja v tujino, ki se je Franc Ferdinand prejšnje čase rad in b lahkim srcem odpravljal nanje, so postala po njegovi •ženitvi nasprotnikom najpripravnejsi iaqgovor za nova ponižanja. Žena ga ni smela nikoli spremljati na tuje, ker bi bili vsi evropski dvori odfloono zavrnili dorrfrievo, naj častno sprejmejo soprogo na levo roko. Zofija^ ki se je na Dunaju in v KanopJstu razaimno odmikala od sovražnega sveta, je hudo trpela, ker je morala puščati ljubljenega raiožai samega na potovanja v tuje prestolnice. A li je skrivaj u/pala, da bodo tudi vladarji širokodušneje od'Marega cesarja gledali na neenako-rodnost gostove žene? Ali je mislila, da bo da'1 kak tuj vladar dunajskemu dvoru dober agled? Ker se to ni zgodilo, je bila Zofija brezmejno razoča rana.
•
Ni se moglo zgoditi ker Franc Ferdinand za adaj niti ni tvegal poizkusa, da bi vzel ženo s seboj v tujino Zamerite mu je to previdnost, čeprav jo je priporočal razum. Vsak maČrt za novo potovsttije v tujino je prinesel častihlepni ženi muko in srčno gorje. Da je morala ostati doma, je bi o poni-žanje, ki ga je navadno v nekaj dndh prebolela. • Vse huje jo je težila gotovost, da mož na svojih, potovanjih v tujino močneje kakor doma občuti razliko, ki jo* delajo med enakorodnim an neenakorodnim zakonom celo tisti vrstniki, ki so mu naklonjeni To, da je moral svojo ženo skrivati in da so se po-^■sod etrahoma ogibali vzeti na znanje, da takšna žena voblee obstoji, ga je spet in spet opominjaTo, da niso le njegovi sovražniki mnenja, da je storil nedostojno, poniževalno dejanje, ki ga je treba z vljudnim molkom prezreti. . '
(Nadaljevanje prihodnjič.)	-
nam je mudilo naprej,, da prevozimo svoje namenjene milje od 500 do 600 na da.n. Ponoči ne vozimo, amrpak si za prenočišče vzanuemo kabino, katerih se najde polne ob poti po državi Michigan in Wisconsin. Pa tudi poceni so. Za kabino z dvema posterjema in vsa druga ugodnost v njih, stane $1.25 do $1.50 za noč. Posr> mezne so pa po 1 dolar za noč. Najprej pridemo v mesto Mast inique, katero je na primer tako veliko, kakor je naše sosedno mesto Gilbert. Minn., o-koli 2000 prebivailcev. V tem nlestu se nismo nič vstavili, amlpak smo se vozili naravnost naprej, ker smo še imeli priibilžno 200 milj, da dosežemo kamadsko mejo v Sault Ste. Marie.
Po ti novi cesti št. 2. smo to krajšo naspreono pot zgrešili in tako zavozili ob jezero Michigan noter jia pretoka St Ignace. Kaikor nalašč sem zgrešil n asp rečno pot št. 48 in zazvozil na ta pretok. Pozneje ni i ni bilo žal, da sem imel enkrat priložnost ogledati si te kraje, kjer se delijo jezera Michigan in Huron, po katerih plavajo ladje na v«e strani Združenih držav in Kanade. Od tukaj se človek za mali denar lahko odpelje v Chicago, Detroit. Cleveland/ Toronto. Ottwa, in do Quebec po St. Lawrence Teki.
lepi državi Michigan in dospeli smo v mesto Sault Ste. Marie ob tretji uri popoldne. Kakor zadnjič, ko smo bili tukaj pred petimi leti, smo'si tudi zdaj želeli ogledati zgodovinsko sve-
greš pogledati in kako doligo nameravaš ostati v Kanadi ,te pustijo migi o dalje.
Če ne misliš ostati več kakor 60 dnt, ti napišejo nalašč za to tis-jkano dovoljenje, s' katerim po-
moral zadovoljiti z "peskom posuto., potjo. Seveda, tudi po tatkdni poti se dobro vozi, am-paik bolj počasi, kakor da bi o-rehe tri.
isto popoldne smo namje-ravald priti v Sudbury, katero mestojesafiCwBromestojesa ro mesto je samo "225 milj od Sault Ste. Mjkrie. Ali zaradi slabe poti in dežja, kateri je proti večeru lil kot iz škafa, smo se morali peljati s krajšo vožnjo, ter se ustaviti v majhni naselbini po imenu Massey. Tukaj smo do/bili prav ugodne kabine in jako poceni, $1.50 za noč z dvema posterjema V Massey je bife ura premaknjena za dve u ri naprej. -Mi smo se držali po našem časai, katerega smo prinesli iz Minnesota in smo mislili, da je bila ura8.30 zvečer. Kakor čiudno se mi je! zdelo, <?a ob jasnem dnevu -ne vidim nobene duše zunaj. Bili so že vsi ljudje v posteljah Re-Tokel sem svoji "družini: * * Mislim, da so tukaj ljudje kot ko-kd<i. S kokoši mendai gredo, spat in z kokoši pa vstanejo."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
tov.no znano Soo Loclts (kanal) tem lahko potuješ brez vsakih na Ste Marif reki. skozi katere neprilik po vsej Kanadi. Zdaj
vodne pregrade ali vrata plavajo parne ladje preobložene z mnogo ton tovora, katerega prevažajo iz jezera Superior v jezero Michigan, Huron, Erie in Ontario in to gre tako naprej dan in noč, noč in dan in ravno tako plavajo parne ladje nasprotno v jezero Superior. Tukaj zapeljajo ladje v kanal, v katerem so dvoja velika železna vrata, ena na vsako stran kanala in ako na primer gre ladja iz jezera Michigan, zaipre v kanalu ta velika železna' vrata za ladjo in druga odipre pred la^o in na ta način se voda vadigme z vnšino vode jezera Superior in na ta način voda vzdigne ladjo na ob®l, da lahko pluje naprej.
Nasprotno pa znižujejo ladje naprej omenjena jezera. Ta kanal sem rekel, smo si ogledali pred netimi leti, ko smo bili tu zadnjič. AJi zdaj je tukaj vojaška straža in nikomur ni dovoljeno bflš^u kanal« zaradi vojne v starem kraju. Bojijo se, da bi mogoče tukaj kdo sabotiral. .
iPredno smo se podali ma brod (nlajhno ladjo, s katero prevažajo avtomobile in potnike čez mejo v Kanado) smo si najpo-prei namenili nakupiti vse potrebščine za na pot in tudi avto
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih Cufb Je rakemu «IUl*ljii dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki ca peti Jene uiln naročnikom pe nmjniijl eenL — Naročite c» le daoeef
Tukaj v St. Ignace so tudi A epe smo dobro nasitili in še nekaj
VA2NO ZA NAROČNIKE
so vsi ljudje registrirani po Ka nadi in morajo zmirafj nositi regis t načne karte s seboj. Če je nimajo, so kaznovani in morajo plačati globo $5.00. Nam je bilo dovoljeno tudi s seboj vzeti robe ali blaga za svojo rabo, v vrednosti $100. Zraven se tudi sme s seboj vzeti en funt tobaka, 5 Ocig^r in 300 cigaret.
Ko smo vse opravili s cenzuro,, nam je oficir ukazal iti naprej.
<Od tu smo se vozili skozi mesto Sault Ste. Marie. Tukaj zraven kanala sta dve mesti pod istim imenom, eno na ame-rikanski, drUgo na kanadski strani. Naj še poprej opomjnim da v me>tu Sault Ste. Marie na kanreteki stani živi pibližno 40 tisoč prebivalcev več, kako n» ameriški strani. Prvo imo 23 tisoč pr«bivrdstva, drugo pa 14 tisoč. Od mesta naprej smo se vozili po Canadian lioya] Highway " št. 17 proti mestu Sudbury. Kako čudno se mi je zde
lo, da so 2idaj tudi po Kanadi numerirali pote. Pred petimi leti nisi videl tega. Takrat so ob potih bili postavljeni roko-kassi, kot v starem kraja in so e napisom ka^aJ i pot proti bliž-njemtu mestu. Zdaj smo vozili tudi po cementirani cesti. Kako sem bil vesel, da se bomo po Kanaxii od tukaj naprej vozili po cementirani cesti. Amlpak to moje veselje je trajalo samo 120 milj in potem sem se zopet
STANISLAV SKEABEC-
Rojen 7. januarja 1844 v Hxo-vači pri Ribnici, umrl 6. oktobra 1918 v frančiškanskem samostanu v Ijjubljani.
Leta 1867 je bil posvečen za nicšnika, bil 1868 do 1870 učitelj na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, obiskoval tri leta graško univ<<rizo in prišel nato v frančiškanski samostan na Kostanjevico pri Gorici, od koder ga je po 42 letih predala svetovna vojni* v Ljubljano. Njegove razprave, ki jih je objavljal na platnicah "Cvetja ; vrtov sv. Frančiška" pomenja-jo novo dobo v našem jezikoslovju in razvojlu književnega jezifkaf. Poglavitni namen njegovih spinov je bil, določiti pravo izreko in njej primerno pisavo.- Oprostil je naš književni iezik nrmosrih nepotrebnih in neslovenskih oblik, ki so jih bili od leta 1848 vtihotapili navdušeni Ilirci in iskavci .hrupnega vseslovenskega jezika. V znanstvenem svetu je zaslovel s gvojwni razpravami o slovenjih glasovih in slovenskem naglasu, ki tvorijo podlago za vsako nadaljno raziskovanje.
Velikost 9H x 14H lačev
4g Tellklh strani;
82 barrasiti semlJerldoT tujih driav In 9 zemljevidov Zdr. d rita* in uitar vodilni* dr-
40 evetovnlb allk popolaoma o "snačenib; .
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljerid kale celi •vet In tod!:
RAZDELITEV POLJSKE UKlt
NEMČIJO IN KUHIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRI KIJ UČITE V ČEHOSI jO VAŠKE K NEMČIJI -NOVA FIN3KO-RU8KA MEJA
Cena
35
centov
Pošljite ivoto ▼ miimtih po a _o*, po 2 centa. f
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI
SAM SEBE POPKA Vl-JA KUPON, ki ga dobite » atlasom ln ko ga izpolnite ln poSJete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne semlje-Tlde s novimi mejami vojakujo-člb se d rta t, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaruClte Atlas pri:
" GLAS NARODA"
XI« WB8T IStb STREET NEW YORK, N. V.
bil neteij časa v Kamniku in od leta 1873 voditelj frančiškanskega cerkvenega zbora v Ljub ljani. Napisal je veliko število cerkvenih skladb, ki so se razširile po vsem Slovenskem in ki jih ljudstvo rado poje. Nadaljeval je Ribarjevo delo, strnil njegovo dobo in cecmilijančko v harmonično enoto. Izšel je iz ljudstva in delal za ljudstvo
ANGELIK HRIBAR.
Rojen 3. marca 1848 v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom, umrl 6. aprila 1907 v Ljubljani.
Šolal se je v Kamniku in v Ljubljani, kjer ga je poučeval v glasbi Anton Nedved. Po do-j ter si tako priboril trajno me-vreenem šestem gimnazijskem. sto med priljubljenimi sklada-razredu je šel k frančiškanom, telji naroda.
v!
Poleg naslova Je razrldno do kdaj Imate plačano naročnina Prva
Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prinra-Ill te nepotrebnega dela ln ttro&kor, Vrs prosimo, da skuiate naročnino pravočasno poravnati. Poftljtte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu xastopnizc v Vačem kraja ali pa ktierema lun cd zastopnikov, kojib imena so tiskana a debeiiaai črkami, ker ao upravi-čenl obiskati tuii drug« naselbine, kjer je kaj m«"' rojakov naee-ljenib. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
I1ALIFORN1A:
Ban If rancisco, Jaceb
X)LOttADO: Pueblo, Peter Oullg, Waiaenbnrg, M. J.
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Clcerf, J. Kabina (Chicago, Ofeere
ln llllnola) Jollet, Jennie Bamblcb La Saile, J. Spelleb Mazcootab, Prank Angoatta Nortb Chicago In Waukegan, Warich ti ARI LAND:
KltzmUler, Pr. Vodoplvas MICHIGAN:
Detroit, L. Ptaakar MINNESOTA: Cblsbolm, J. Lokanlch Ely. Jos. J. Peabal Brelech, Loots Ooois .Gilbert, l^onls Vessel Bibbing, John Povfts MONTANA:
Roundup, M. M. Pan Ian ' ' Washoe, L. Champa * NEBRASKA:
Omaha. P Broderick •OBW TORE: Brooklyn, Oowsnda
Little Palls. Prank Maale
Worcester, Peter Rode OHIO: Barbertoa.
Cleveland. Anton Bobek.
Unger, Jacob Reanlk, Job- Stapnla O Irani, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John toongstown, Anton KlkaU OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA t Bessemer, John Jevntkar Conemaogb. J. Brezove« Coyerdale In okolica. Mrs. Ivj
Export, Parrell. Jerry Okorn Forest City. Math Hmmin Pr. Blodnlksr Orečnshnrg, r'rank Novak Bomer City. Fr. Ferenebak
fciperial, Vence Palcich
Johnstown, John Patents Krayn, Ant. TankelJ Lucerne. Prank Raltock Midway. Juud 2a n t Pittsburgh In okolica. Philip t*r*c» Steelcon. A Hren Turtle Creek. Pr. Srblfrer
West Newton. Joaepb Jovan.....
WISCONSIN. Milwaukee, Went Allla, Pr. Skafc Sheboygan. WTOMINO: Bock Springs. Leala Dlamondvnie. Joe Roll««
Vsak
hda potrdilo an ara Je praleL
TA *«LU
Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Eern. Vezan*-	Qena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI aaj amf* knjiilee — "Bew ta beeease a «3Uzaa e( Um United
V tej knjig! so vsa pojasnila ln aako-
n! za naaeUenr
Cena .25«
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNK, spisal Franjo Du-lar. 278 Strani. Cena trda ve« (Jena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega Uvlnorejca: opis raznih bolezni ln sdravljenje; slike.
GOVEDOREJA. S slikai*'
Spisal R. tjegrart. 148 strani.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
$1-
Cena 50c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 strani. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti sa stavbno, umetno ln strojno ključavnlčaratvn ter Aale> aoOvarstve.
Cen
ODKKITJE AMERIKE, «tdsal ti. M AJAR. Trlja deli: 102, 141, i:« strani. Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis ■ odkrit ta novega sveta. Spis se člta kakor zaulmlvs povest ter Je sestavljen po najboljših virih.
Oena 50c
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank l*kmajar. 163 strani.
Spisal Anton Peva. 8
MLEKARSTVO. 168 strani. Knjiga aa mlekarja ln ljubitelje mlekarstva
ZDRAVILNA CKIJACA. «3 strani
ČQ0
Capa
$1.-
26c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	- New York, N. Y.