ZA NEKAJ VEČ KOT
0 na dan dobivate
a*
• rt t


"GLAS N ARi £ £ "4
PO POŠTI NARAVNOST J ^L^ V
o
(iiviem^i sobot, nedelj in pra
ClTAJTE, KAR VAS ZAN^tlA
GLAS NARODA
- Ust slovenskih delavcev t Ameriki. -
B^folt-nf! Swmd Class Matter September 25tb 194» at the Post Office al New York, N. Y., under Aet of Coiifma *f Mareh 3rd, 187S
Tel: CHelsea 3-1242
No. 234 — Stev. 234
VOLUME LIL — LETNIK Lil
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER-1, 1044 — PETEK, 1. DECEMBRA, 1944
AMERIKANCI NA ROERU

Ameriška deveta armada, ki prodira za baražo močnih razstreljiv in fosfoniib izstrelkov, ki strahovito mesarijo sovražnika, je sla skozi tri nadaljna nemška mesta na levem koncil ognjene fronte pri Aachenu. Sinoči so Amerikanci dospeli do liarastle reke Roer na 20 milj dolgi fronti sverno in južno od Jneliclia.
Amerikami so na tem kraju pognali Nemce ee® Roer v nove postojanke ter so oddaljeni 24 milj od Duesseldorta iii 21 milj od Kolina.
Koer je zadnja naravna ovira med ameriško armado in 'J't milj oddaljeno Reno.
Deveta armada j«* zavzela porušena mesta Lindern, Flos-dorf in Roerdorf, ki so vsa na d»isnom bregu Roera ali blizu njega. V va<i Beeck, eno miljo jugozapadno od Linderna so Ameri raiK'i na-il večje kupe mrtvili nemških vojakov, kot v katercn koli drugem nemškem mestu, ki o ga do zdaj zavzeli.
Ko so >e Xcmei umikali j prod ameriško artilerijo in bajoneti devete armaed generala! Simpsona, so jih neprestano' napadali ameriški bombniki.
Liudem je oddaljen 14^2 milje od pruskega arzenala in železniške:- križišča Muenehen Gladbaeh ter >toii na visoki planoti i :i obvladuje Linnieb proti jugovzhodu. Klossdorf in Roerdorf :-ta med Linnchom! in Juticliom.
International News tSorvi<-e naznanja, da je deveta armada zavzela Linnieh ter je pripravljena, da vdari čez Roer in vpade v dolino Rene.
Tri divizije devete armade j prodirajo proti Duesseldorfu,j prva armada generala IIod,ge-[ -a pa je zavzela utrjeni vasi t Lamerdorf in Grossliau in je I pustila krvavi Huertgen gozd za seboj.
Hodgejeva armada ^e je bila za most čez potok Inden, v sredini fronte pri Aachenu. Amerikanci so se polastili za-padnega konea mostu, so ga izgubili, pa zopet dobili. Hodgejeva armada je tudi presekala ee to med Kleinhauom i n Brandenbergom.
Tekom včerajšnjega dne je prva ameriška armada generala Hodire a vjela $>00 Nemcev in Število mrtvih in ranjenih Nemcev je zelo visoko.
"To je pred vsem boj ubiti ali v je t i Nemce," pravi poročevalec William S. White. — '4 Prva armada mora za vse to plačati in nemški odpor ni ponehal nikoder."
Nek nemški komentator pravi. da imajo zavezniki na za-padni fronti kakih 70 divizij, ali 850,000 "vojakov. Nemško vrhovno poveljstvo trdi, da je bilo v d voh dneh razbitih 74 zavez:iških tankov.
Skoro na vseh krajih fronte med lio and^ko in Švico Nemci posro.-to in silno protinapada jo. Ta silni odpor je tudi zadržal doslej naglo prodiranje tretje armade generala Patto-na na aarski fronti, kjer je napredovala komaj po eno miljo na dan.
Pat t o nova 95. infanterijska divizija je v 24 urah odbila 10 protinapadov, nato pa je napredovala eno miljo ter je oddaljena od Saarlauterna tri milje.
Tanki 3. armade, ki so zavzeli višine nad Memgom blizu Luiksentmrga, eo izpostavljeni artilerij. ognju i% Siegfriedove črte od vzhoda do zahoda.
"1
ŽALOSTNO STANJE NA HRVAŠKEM
Poročila, ki prihajajo iz Švi-ee na OWX, pravijo, da je. o-svoibojenje Hrvaške samo vpra sanje nekaj tednov in da so veste, ki peljejo z deželo v Zagreb, polne beguncev na vozovih ali peš in nosijo s seboj najpotrebnejše stvari.
Wed neprestanega bombardiranja zavezniških bombnikov in domače sabotaže, so železnice in ceste razdejane.
Rusi podijo Nemce na Madžarskem
Rusi so včeraj zavzeli dve veliki madžarski prometni T AT>nxrr(T lovžišči Eger in Szikaszo, severovzhodno od Budim ;JAPONCI GI^ZIJO peste, so skoro popolnoma obkolili trdnjavo Miškolcj LETALCEM ter raztegnili svoje oporišče ob zapadnem bregu Do ^ Ko v sndo ameriški .u-nave na 104 milje.
Ob istem času je rdeča ar-mada na Ceboslovaškem, odbila več nemških protinapadov, je osvobodila nad 30 čehoslo-vaških trgov in vasi, je napredovala 20 do 25 milj proti Presovu in Košicam in je povečala svoj pritisk na strateško železniško 'križišče -Sato-raljaujhely.
Največ pa je napredovala tretja ukrajinska armada marin Vr«lnfi.i t Tofcbuhina, ki
Pomanjkanje železniških voz. v	.
je tako veliko, da so oblasti *aa * edi0l ja L , „ vstavile ves promet po stran-	?red°	^ v
skih železnicah, da morejo za mi]* J«gozapadno od Budim-prevažanje dobiti »kaj voz zail,c*to U'r P«>oira dalje proti
pertbombniki B-20 v petih u-vo napredovala pet milj ob re-|r"b dvakrat bombardirali Toki ter zavzela vas Old in s lem'kio, so se Japone; prepričali, raztegnila svoje oporišče ob!da "i*'1 ?iavno mesto v i.aj-
severnem bregu Donave na o-| večji ne\arnosti, da bo sem milj.	I »eno iz zraka, kajti g
puru-
ener.-' I
Rusija dobiva zaloge skozi Iran
11. H. Arnold, poveljnik a;,;o-ri^ke zračne silp je v Kan-as *'ity, Kans., rekel, da bodo zavezniški bombniki uničili sive general Donald; in srčne žile japonskega voj-je v Teheranu v nega stroja.
NEMCI NAPADAJO V ITALIJI
Včeraj os Nemci po več tedr/h v Italiji pričeli z najmočnejšim protinapadom ter so od pete armade zavzeli tri močne postojanke jugovzhodno in jugoza-padno od Bologne.
NOVA POLJSKA VLADA V LONDONU
Zavezniški glavni -stan priznava, da je peta armada mora 1 a sovražniku prepustiti . i Monte A'astellaro. severno od Monte (irande, južno od Bologna-Rimini ceste ter mesto Ca--tel Sau Pictro.
Toma~z Areisz«-wski, soejali-sti-čni voditelj in dolgoletni re-volnejonar, je sestavil novo poljsko zamejno vlado in izja-Dalje proti zapadli v težavni vil. da >i bo njegova vlada z
največjo vnemo trudila
glavne železniške proge. Že-b»znire pa rabijo Nemci večinoma za prevažanje železne rude, zlasti iz rudnika v Čaprgi, kjer stražijo ustaši, da rudarji kopljejo rudo.
Petrolejske čistilnice v Osi-jeku, Bosanskem BixhIu in <'a-prgi so zavezniški bombniki j porušili. Po e< li Hrvaški pri-
I manj-kuje živine.
-
| AMNESTIJA ZA DOMOBRANCE
P red sedništ vo j ugo slovan ske narodne o:-vob,odilne vojske je objavilo, da l>o podeljena amnezija vsem četnikoin, usta-šem in domobrancem (v Sloveniji), ako do 15. januarja, 1915 zapustijo svoje mesto.
Tozadevni odlok, ki sta ga podpisala dr. Ivan Bibar, predsednik ANOJ-a in tajnik Rodoljub Colakovič, pa ne ve'ja za Srbe, Hrvate in Slovence, o katerih je znano, da so zakrivili kak -zločin, kot umor, pozi g in rop. ali pa so podvrženi sodišču za vojne zločince.
gorati pokrajini ob * zapadni strani Bologna-Pistoia ceste so Nemci zopet zavzeli (orono in Monte Belvedere.
Bitka za Monte Belvedere in
avstrijski meji.
Berlin poroča, da >e je nemška armada umaknila za-padno «»d Pecsa proti Blatnemu jezeru, ki so vrata v Avstrijo. Moskva poroča, da je Tolbuhinova armada zavzela nad 50 mest, trgov in vasi, je napredovala sedem milj ob desnem bregu Donave proti Budimpešti. V svojem prodiranju proti severu je Tolbuhinova armada tzavzela Kakasd, 77 j milj jugozapadno oil Budimpešte, ko je prekoračila S00 čevljev' vi>oko gorsko verigo, nato pa <e je raztegnila po ni-žavah, ki se vlečejo do Budimpešte.
Južno od Pecsa je rdeča armada med tem mestom in Dra-
Iz Dalmacije
Šolske kjige za 1 jmlske šole v Braču in Korčuli je preskr-F. el Jugoslovanski odbor za narodno osvobojenje. Odbor je tudi pričel obnavljati ribjo industrijo, zadruge in nabira delavce za popravila porušenih poslopij.
Ameriški H. Connolly
Tramu rekel, da so Združeno! Požari, ki so nastali, so go-države skozi najtežje pokraji- reli dolgo časa. , ne Irana poslalo Rusiji voja Tokiiski ardio je po napadu škili potrebščin 4.3^,430 ton. i oznanil, da bodo je/ni Japoii-General Connolly, ki je po-1 ci ubili vsakega ameriški-ga l -veljnik Persian Gulf S'-rvi.-ei talca na mestu, ako ga dol e, Command j.- rek'd, da je bilo j če bo " slepo" bombardiial blago prepeljano s trnki in j Tokio, vlaki, navzlic, silno mrzlemu vremenu v gorah in navzlic vročini v Perzijskem zalivu, ki doseže 135 stopinj Fahrenheita.
na
kleni- Churoliill ne pričakuje še konca vojne
ti trajno prijateljstvo med poljsko republiko in njeno veliko sosedo sovjetsko Rusijo. Arciszew^ki j»« rekel, da bo-
< "orono jr» bila najbolj krvava j do prijateljski odnosa ji z Runa celi fronti in je napravila *i.io na načelih mednarodnega kone.-. nestrpnemu čakanju v življenja, ki jih določa Atlant-
veiikem blatu.
Najprej >o Nemcci napadli dvak rat z enim bataljonom in so bili vsakikrat odbiti. Tretjič pa so napadli z dvema bataljonoma, katere je podpiralo mnogo tankov in možna rje v. Pod tem silnim pritiskom se je morala peta armada umakniti pripravljene postojanke.
Osma armada je še vedno za !
-ki carter in na smernicah, ki bodo jamčile najvažnejše interese Obeli sosednih držav.
Rekel je. da lx> vodil vua-nio politiko po zgledu pokojnega generala Vladislava Si-korskega in se bo tudi posluževal vseh iskušenj in pridobi-vjteV bi>ega ministrskega pred ! scdnSka Stanislava Miko'laj-
Winston Churchill je skupni seji lord>ke in poslanske zbornice rekel, da se 'bo vojna z Nemčijo mogoče vlekla š.e čez poletje in bo mogoče končana jeseni. Ko pa bo Nemčija premagana, je treba premagati še enega zelo močnega sovražnika—Japonsko-
Cliurehill je govoril ob priliki otvoritve zasedanja parlamenta in odprl ga je kralj Jurij VI. Navzoča je bila tudi kraljica Elizabeta.
Churchill je dalje rekel, da je sedaj pristanišče Antwerp, ki je bilo zavzeto sko-ro nepoškodovano, odj^rto in vanj prihajajo veliki parniki, ki dovajajo vojaštvo in vojni materjal za zavezniške armade v Fran-eiji in Nemčiji. Pot skozi Ant-
czvka.
pletena v vroče boje v Alberto! "pri vseh teh izjavah pa je predelu s.-ver o vzhodno od mo-j an^eška diplomacija hladna ene trdnjave Faenze ob Bolo-iproti njegovi vladi. gna-Rimini cesti in je odbila; V novi vladi pa ni zastopava nemške protinapade.	na kmetska stranka Mikolaj-,	.	, .. , 4
------' »izvka	' werp je mnogo krajša kot pa
ZAPLEMBA LASTNINE t * *__j skozi Cherbourg, vsled česar
V JUGrOSLAVIJI	j fT . ! v. . j j .
^ , ,	[Hrvaški ziocmci pred sodniki
Kuska časnikarska agentura.	A
Tas- poroča iz Beograda, da Poročevalec Tanjug časni-,
Med materjalom je bilo 143 tisoč koles iz D^troita.
Letalci proti Hitlerju
StocJkho!m?ki list *'Afton'i-clningen" poroča, da -o s » ]u> berlinskih ulicah naenkrat izjavili letaki z napisom:
"Čimbolj se kaže sovražni!:, tembolj neviden je fuehrer."'
11,000 BOMBNIKOV NAD NEMČIJO
Tekom zadnjih 48 ur je okoli 10.000 zavezniški^ bombnikov razbijalo nemške petrolejske naprave in skladišče in železniško nostaio v Saarbrucckenu.
. Skoro 13Olj bombnikov je v spremstvu 101 K) napadalnih ae-ropianov razibilo štiri tovarne za umetni petrolej v okolici Lipskega ter železniške tire pri j Saarbrueckenn osem milj pred
li petrolejske naprave v Boh-lenn, ^rersebur^i:, Z-itzu in Lutzkendorfu, okoli 10') mili ! jugozapadno od Berlina.
Stirimotorni bombniki ameriško tretjo annado.	I včeraj zjutraj bombardiral
Angleški bomumrki so bom- Esf-en m Neuss v dolin] Rubra, bardirali štiri tovarne za ben-l	b.ombniki pa -o bombar-
zol blizu Oberbausena, Bottro-! hirali Dortmund, pa in Duisburga.	[ Amerika m-i so v teh napa-
Glavni stan ameriške zračne dih izgubili štiri bombni ;e. armade je naznanil, da so a-j Angleži pa šest bombnikov in merrški bombniki bombardira-1 en napadalni aeroplan.
IZ JUGOSLOVANSKEGA BEGUNSKEGA TABORIŠČA V EGIPTU
je komisarjat za trgovino injkarske agenture na Hrvaškem industrijo vlade Svobodne Ju- j ^ OWI naznanil, da je visoko goslavije odredil nacijoniranje vojaško sodišče sodilo 15 voj-20 O industrij kili in trgovskih' zločincev, ustaških uradni-podjetij, mnogi J i bank in 30,000' kov in članov nemškega, kultur-
kmetij.
Odredba je bila izdana na podlagi postave, ki jo je sprejela jugoslovanska narodna skupScina za naejoniranje lastnine Nemcev, vojnih zločincev in njihovih tovarišev.
bunda. Med obtoženci je bil tudi profesor Kunze in od 15 obtožencev jih je bilo 9 obsojenih na smrt, -šest pa na dolgo zaporno kazen in na prisilno delo.
Na poti v šolo je vstrel'la srnjaka
Ko je šla v Arlington, Vt., učiteljica Anna Vaughan v šolo, je medpotoma vstrelila 160 funtov težkega srnjaka, ko je bil v državi Vermont zadnji dan lova na srnjake. Tekom lay ske sezone ima učiteljica
lx>do zavezniške armade tudi mnogo lažje in hitrejše preskrbi jevanc.
Churchill, ki je bil včeraj star 70 let, je pri najboljšem zdravju in v njem še vedno gori ogenj odločnega voditelja v največji vojni.
Svarilo prebivalcem Poruhrja
Xek zastopnik gen. Eisen-howerja je dal tujim delavcem po industrijskih krajih v dolini Rene in Ruhra nasvet, kako se naj zadržijo tekom bojev in kaj naj napravijo, da bo sovražnik prej pregnan iz pokrajine.
Delavcem je bilo naročeno, da se naj skrivajo, kadar se bo zavezniška armada bližala, naj gTedo iz mest ali vasi, kjer delajo, toda naj ne hodijo po cestah, če pa ne morejo odpotovati, na j gredo v kako zaklonišče.
Dolgo je bil v gledališču
V Bellingham, Wash., je sel Frank Slater zdoma v gledali sče.. Srečal je prijatelja, s katerim je sel v Portland, Ore. in je postal trgovski pomorščak. Te dni, po 35 letih se je
vrnil — mesto je bilo vse dim vedno s seboj, pi^ko na potil gačno in njegova družina se kupite en m extra" bono o Ane« v sšolo in domov.	i je preselila.
Pr' obedu v taborišču.
Pekača se uči v miru in udobnosti,
"GLAS NAKOPA"—NEW YORK
FRIDAY, DECEMBER 1, 1944
"GLAS NARODA"
__("VQ1C8 or THE PEOPLE")	- *
PttMUM %r 8torcnic Publishing Company, (A Corporation) Ignac Bude, Treasurer; Joseph Lopeha, Sec. of >h1m« rf tke coporaUon ami addrurnem ot above officers-»S WOT 18th STBEPT. TSEW TOUK U, K. T.
:: 5Ut YEAR ;:_'
•"GIm Kareda" Iv laspe« erery daj except Saturday«, Sundays and Holidays.
frUwcrtptlm t€urty fT.	AdusM... ■■>—| „,, ,„,,.,1
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRBJgMie MAt^ m w f^^.
fT—; ZA POL LETA $3.50; ZA OETBX LETA 92 — "Glas Naroda** l*h*j. vsaki dan Uvz*mM ntjm. ininlj u»* n'frafcsi
•glas najbooa,** 2ui west
* Tslspfcooe: CHeisea 3—1242 -r-nrr-nr ■ i	n •-_- — -—.,
vstanovwen l. 1893
Dolarji in vojna
Tekom zadnjih tednov *mo v "GHa*u Naroda" opetova-no poročali o medna roditi trgovinski konferenei, (ki- se je vršila kot del konference v palači Dumbarton Oaks, Wasii-liigton, D. C.) — v mestu Rye, N. Y. — Alko zasledujemo posvetovanja trgovinskih in mednarodnih zastopnikov denarnih zavodov v mestu Rye. N. Y., pridemo takoj do za-J.ijucka, tU! se vsi ljudje, kateri so pričakovali vničenje mednarodnih kar te lov in trustov, docela motijo, kajti a&o uva-žiijemo vse govore in posvetovanja pri tej konferenci, potem nam je izredno lahko priti do končnega zaključka, da bo-do po sedanji svetovni vojni — mednarodni kartell, dokaj večji iu mogočnejši, kakor so bili pred sedanjo, odnesno drugo svetovno vojno.	,
Naravno, bodoči karteli, ln>do dokaj različni od tajuiii svetovnih monopolv. ki so vladali »vet« pjred sedanjo svetovno vojuo.
Mogoče je tudi, da pride do ustanovitve i*eke v^ste "svetovnega sodeča", aU pa neke vrste "svetovne komisije po-Menosti", katera bode po svojem uačim* nadzorovala zasebne pogodbe, katere bodo medsebojno sklenili podjetniki raznih dežel. Ta komisija bode baje vedno določila, so li te pogodbe splošnosti koristne ali pa škodljive.
Zavezniška ljudstva bodo tekom prihodnjega leta priredila takozvano "medvladino obrtno ^orovanje", iii tem povodom bodo morda izdelali meds€*bojiia etična pravila z o«i-rom na svetovne monopole. Ta pravila 'bodo morda določalo, da bodo karteli ali mednarodne trgovinske družbe, morale javnosti naznaniti o podrobnostih svojega poslovanja, tako da bode splo-na javnost potoni dotičnih vlad doznala o kakovosti produkcije, prodaje iu cen izdelkov, ki so vsemu isvetu potrebni.
Toda vkljub vseum temu, je že sedaj znano, da bodo karteli, oziroma mednarodni trusti zmagovali iu tudi zmagali pri vsakem prostem tekmovanju v trgovini. Skratka: pri vseh drugih ljudstvih, razun pri nas, se je ideja o karteli h lake močno ukoreuiuila, da ni več upanja, da bode po sedanji vojni prišlo do neomejenega tekmovanja na svetovnih t rgoviSčih.
To zatrjevanje izgleda nekako cinično, toda — posvetovanj v Rye, X. Y., se je vdele-žilo 52 narodov, katere so za ptopali glavni podjetniki omenjenih držav. Ti podjetniki in y-astopniki inozemstva, so pa oni isti ljudje, kateri »o leta 1939 sklenili medseibojiie tkartelske pogodbe, iu kateri bodo te pogodbe takoj zopet obnovili, kakor hitro zavlada svetom vni mir. Mnenje teh ljudi glede regulacije izdelkov, odstranitve medsebojnega tekmovanja, določitve cen in medsebojne razdelitve svetovuih trgovišč, je odločilno iu radi tega tudi značilno.
Kritika o delovanju mednarodnih kartelov, prihaja večinoma od trgovcev v Zj edin jeni k državah, kakor tudi od naših podjetnikov, kajti — dasira^no so nekatera velikanska ^ o^jetja Zjedinjeniii držav poslovala kot člani mednarodnih j monopolov v predvojni doJbi, povprečni ameriški podjetniki nikakor ne marajo poslovati pod kontrolo drugih, oziroma inozemskih istovrstnih podjetij.
Toda nek ameriški delegat se je izrazil tem povodom glede Obupnosti tega položaja s tem, da je dejal: 4'Mi (Američani) smo v breenpni manjšini, in tako nam preostaja le dvojna pot. Postati moramo izolacijonisti, tako, da ne bo-demo poslovali v državah, ki imajo drugačen sistem, ali pa bodemo morali poslovati v inozemstvu po njihovem lastnem inozemskem (kartelskem) načinu."
Radi tega, se ne smemo čuditi, ako se bo v bodoče naše podjetništvo ravnalo po znanem izreku — "Ako jih ne moremo premagati, se moramo z njimi združiti", in naša spletna javnost je že sedaj mnenja, da bode imenovani iz rek postal nekako geslo vsem argumentom o kartelih in ne-odvižjjeui svobodnem tekmovfuiju.
' t'
•	j . . *.
d>onL&L
aarfiar*'
IZ VAL DORJA
Lastniki vseh svetovnih kartelov so imeli svoje zastopnike pri konferenci v Rye, N. Y. Ako čitamo njihova imena v dnevnem časopisju, se takoj uverimo, da so vsa svetovna paro brodila podjetja poslala k nam svoje zastopnike* kot zastopnike parobrodnega kartela; tudi vse petrolejske družbe, ki lastu je jo ves petrolej na svetil in so združene v posebnem svetovnem kartelu, so bile zastopane In ravno to velja tudi o vseh velikanskih iu zdru-žeuik podjetjih, ki izdelujejo vse kemikalije na svetu, kakor tudi o združenih velikanskih podjetjih, ki kontrolirajo ves pridelek jekla,
< HI teh podjetij je vsa povojna bodočnost tega sveta od-\isna. Iu pri konferenci v Rye, N. Y„ so zastopniki teh kartelov ^ki^beli za to, da ostane vsa produkcija, prodaja, in tudi eene proizvodov, v bodočnosti taka> kakor jo določijo ti karteli.	..	- ... ...	t
Nek angleški delegat je celo naznanil časniškiai poroče VMlcem, da — "karteli bodo izredao koristni v povojni dobi, kajti medsebojne pogodbe natših družb niso vse črne ali bele, odnos no slailn? in dobre, — toda ako se jih pravilno vodi, nam bodo pomagale do dolge in trajne povojne prospe-litete."
Delegacija angleških ti-govoev in proizvajalcev i>otreb-M-in, je enostavno prezrla vsa poročila, katera obsojajo delovanje kartelov, zlasti poročilo posebnega odbora nagega senata, katero izrecno obsoja delovanje mednarodnih kartelov.
Cenjeno uredništvo G. N.:
Prosim vas, g. urednik, da priobčite ta dopis v vašem listu. — Tem potom dani vedeti, da smo tu v Val D.'Orju žene že leta 1940 ustanovile društvo, katero se imenuje "Jn-geelovaaake Sestre". Od tega društjva se ne -sliši dosti, ker ga premalo oglašujemo- Pa nič zato,, naše zabave so vedno doto o obiskane in na njih naredimo precej dober dobiček. — Članic nas je samo dvanajst; lahko bi nas biio več, če bi se jugoslovanske zenice pobrigale in da bi pristopile k temu dobrodelnemu društvu in tako bi tudi društvo bolje napredovalo.- v
Nase dru&bvo dela za pomoč jugostovanskim otrokom. Ko se je nabiralo za Jugoslavijo, &mo darovale $200 v blagu, in v gotovini, in mislim, da je to lepa <vsota za tako- malo dru-šštvo.
Ker Je pa pomoč douuovi-pot odprta in ker je naša blagajna skoraj prazna, smo na zadnji seji sklenile, da boino|.f ,r večkrat «ko dvakrat na leto na-	Mary	Beacon,
redile zabavo. Zato hjio «e dogovorile, da prirediwiio dne 10. deceirtbi a <4MIKL^WŽEV VE ČER S KONCERTOM''. Na koncertu bo nastopi al jugoslovanska mladina. Na programu
.le precej lepSh točk, kakor na AniUi ')uin,lik- liupe
kom veliko veselje. Tega večera otroci in tudi odrasli ne bodo tako hitro pazabili.
Vstopnina je prostovoljni prispevek.
K|o bodo pa sv. Miklavž in njegova družina odšli v druga mesta in vasi, bomo pa mi ostali imeli prosto zabavo s plesom. Okrepčilo se bo. pa tu di dobilo. Cisti dobiček gre otrokom v na so staro in slav no domovino.
Vabi vse Jugoslovane in vse ostale Slovane:
Društvo 44Jugoslovanske !Sestre",
T. Lovšin, tajnica.
PRSPEVKI ZA WRFAJD
Uprava 4'GJas Naroda" je danes odposlala ček v znesku $137. na urad WRFAJD, za naše reveže \\ domovini, katerega so s prispevali sledeči rojaki in rojakinje:
Mr. Andy Klop, Roth-Wy, Midi...........$ 5.00
"ary Masel, Beac^
Iowa ................$ 5.00
Mr. John Troha, Allendale, S. C. . !..........$10.00
Mr. Igu. Hude, N. Y. C.$20.00 Mrs. Maria Leban, Imperial, Pa.............$ o'.OO
Is miu tudi	i^^k^j^iLr
■k* potrebščine. Da si rojaki sarigtmjo rtino fepoilUttj* UtK Uhko flf«^
SVOJO KABO0PWO «1 DAiraa in n« čakaj. <tft k® OJpQBKSBy ICQP flf	VyWeVHAt^U
primer ''Strah" (kratka igra), 4V šoli" (kratka igra), "-Posneta smetana" (kratka igra), deklam acije; zapela bo jugo slovanska mladina par pesmi;
Žrva jug. zastava" (ples) 44Kmečki ivalček" (ples)' "Pe-terčkove poslednje 6anje" — igra — in še dosti drugih točk.
Začetek je točno ob 7. zvečer. ker zaradi mladine ne moremo prepozno začeti. Zato prosim vse, kateri mislite priti na ta »koncert in Miklavžev večer, da ste točni, ker vsake točke ■vam bo žal, ako bi zamudili. Torej še enikrat: Zaee tek točno ob 7. »večer. Vabimo tudi vse Jugoslovane v Malar-tiku, da nas pos-otija v kar na.i-lecjem številu in pripeljite s seboj svoje otroke, da bodo videli sta rok rajnkega Mikla/vža angelje in parkelne. Torej Mala rt ik, na svidenje na 10 deeejnbra v Finski dvoran p na Fourth Aventie.
Tudi na Perronu je par Jugoslovanov; in tudi vas vabimo! In bi bilo zelo lepo, da
pridete pogledat naso mladino NOYA IZDAJA " — ne bo vam žal! Ker bo sv.	SananoildOT
Miklavž dajal darila, naj vsa- BVETOVHl kj, kateri hoče, da njegov o-	am
trok ali drugi dobi: darilo, naj	A T It A 8
se ga pošlje na naslov:	V njem najdete zemljevide
Marv Jamich (poleg Finske vsega svete, ki ao teko po-d v orane) — ali Barica Prime, trebni, da m*rate slediti da-Laniaque — ali Marija Pecefc. ^efajfm poročilom. Val D X)r	pa tudi z^^ M T b,^
prinese v Finsko -dvorano v ^ m del jo 10. decembra od 2. ure Cena ®® oemtov popoldne naprej; dvorana bo Naročite pri: "G LASU odprta in tam b» članiea, ka- NARODA", 216 West 18tb t era ^ jrh bo 'prevzemnhi.,,^*^ »flHreet, New York H, M. Y. prosim vas roditelje,	^
pomočjo bone naredili otro-
rial> Pa.............$10.00
.Mrs. Sofia Kovač, Imperial Pa...............$ i.oo
Mi*s. Anna Tome, Imperial,
..................$1.01)
Mrs. Anna Zurga, Coy,
^ Ala.................$ 5.<X)
Mr. Joe Kritz, Cassidv,
B. C., 'Canada ......$ 5.00
Mr. Andrew Golok, Whit-
ting, Ind........... $10.00
Mrs. Fannie Prenrru in prijatelji, S. Norwaik.
°(>Tm...............$12.00
Mr. J. Maticde, Med way,
...............$25.00
Mr. Fr. Kushlan. Houie-dale, Idaho..........$25.00
S L O V E N C E V A OSVE TA
Slovenski je fantič opažal
nemško sodrgo Bazdruževati družine eno za drugo,
Otroke od mater, moža od žene
in jih vlačila od njih
lastnega doma, njih lastne zemlje.
Z krvavečim se srcem domov
je .podal. Da bi dragim povedal, kaj
vse je videl tu in tam, Opazil je mater pred hišo s
punkeljčkom stati, Očeta pa mrtvega na pragu ležati.
S plamtečim ognjem v očesu
je ges tap ovca crtšvignil, Po strani pa milnici svoji
požmignil, "Ne upirajte se, le pojdite
mirno s to-le zverjo. Saj dolgo ne hode, ko bo plačal s svojo krvjo."
K ljubici svoji se je podal,
ker načrt sta skovala. Da ho ona gestapovca v
zanjko speljala, V grmovju je čakal, in
počil je strel, je srestapovec padel, on pa Ijmbeo objel.
Ne tistoga dneva rešil mater, In ko >o pokopali očeta. Takrat zanj >e pričela je
prava Os veta. Z dekletom v hribe sta >e podala,
da za Slovenijo bosta v boju ostala.
Gozdovi, hribi in luknje
sedanji sta dom, Življenje pripravljena dati
sta mu v poklon. Ko služita Tita aii
Brozovičn. Kateri vodi jih v bitka /a\ svobodo naroda.
Raztrgani, b^si, trava iu
lubje sedaj jim je hrana, Za vse dru«?o oropala jih jtf
neittsko-lažka podgana. Izgubili so vse. razun srea
hrabrosti. Nad katerim eel svet se čudi v radosti.
(V so ti bratje in sestre
partizani, so domu v obran Kdor jih zaničuje, naj bode
ga sram. Edino oni so Slovenske
Svobode nada. "Črna zemlja naj pogrezne tega. kdor odpada."
— John Matekovieb Gowanda, N. V.
Skupaj $137.—
V imenu zgoraj omenjenega odbora se tem potom prav iskreno zahvaljujemo vsem omenjenim pri spe vatel jem za njihove rodoljubne darove.
I prava "Glas Naroda"
Obisk
. Pred par dnevi je bil tu v našem uradu na obisku v obče enaui in spoštovani rojak Mr. August Kol lander iz Clevelan-da, Ohio. Mudil se je v naši naselbini po opravilih, ter se je že vrnil na svoj dom v Cleveland u, Ohio, kjer vodi svoje posle v poslopju .Slovenskega Narodnega Doma na St. flair. Prav lepa. hvala za obisk.
I prav.	X."
NASLOV PREMENJEN
Urad United Committee of South Slavic Americans se Je preselili iz 1010 Park Ave. na 465 LEXINGTON AVENUE NEW YORK 17, N. Y
^Hiim^
rniiiitMiiMWiinmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiimimtMffiHmtf'
RAZGLEDNIH
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Potom radio postaje \V Q X Ii smo te dni slišali sledeči koment glede povojne varnosti: "\sako državo .je prav biliko napasti ne le z pomočjo letal iu bomb ter vpada preko morja---temveč tudi potom iuostranih podjetij, inozemskega blaga in potom vni-čenja denarne valute napadene dežele, kajti prav lahko j<-kupiti »brezvestne politike v vsaki deželi in izkoriščati delavstvo napadene dežele. Ako zavezniki ne sikrbe za to. da pride tudi do ekonomičnega miru, ostal bode voja>ki mir
In ez vsakega pomena.
★
Na i-st i radio oddaji je nekdo dejal, da se .je bati glede bo-
ozirom gled«; načrtov kako je heba Nemčijo vničii iz stali s a razdejanja nemške povojne ekonomije, in dostavlja: "Ako so sedanji zavezniki v resnici meo-ebojuo jedini, potem se jim ni bati nemškega militariz mn* Ako pa pride med njimi <lo nejedinstva, kakor po prvi svetovni vojni, ko tedanji zavezniki niso imeli medsebojnega zaupanja in -o vsled teira odobravali c^boi oževanje Nem čije. — potem prav lahko pri
(h* do tretje svetovne vojne . . . ★
Uadio postčua \VA BC. je te dni objavila sledeči koment iz Londona z ozimni na nemške leteče bombe: "Leteče bombe o sedaj na i-ti stopinji svo
dočega svetovnega miru radi	razvoja, kakor so bili ae-
tega, ker se v nekaterih j>o za- '"»»plani tekom prve svetovni* veznikih osvobojenih deželah: v«» jne. In ko bodo te bombe po
že sedaj pojavlja vpljiv fa>iz ma, tako da že sedaj ne moremo trditi, da je poraz Nemčije pomenil (v teh deželah) tudi osvoboditev teli dežel od njih lastnih proH-demokratič-nili sovražnikov, kateri so oni isti ljudje, ki so leta	po-
magali Nemcem razdejati in o->vojiti njihove doti^ne dežele . . .
★
V uiagazinu "Libertv*' niža pisatejica Si grid Schultz bojazen, da bo< letno pri nas. v Z jedili jenih državah posejali seme za-tretjo svetovno vojno - tem, da bodemo oprostili Nemcem -njihove sedanje grebe in poskrbeli, da posledici
pol noina razvite. bodo prav lahko letele preko Atlantika. To raj v tretji -vet ovni vojni: kak fanatik bode sedel v Bero linu. in pritisnil na električni gumb. in nebo nad Detroitom, Pit t>bur«rhom — po vseh ame-rškili industrijalnih nn^tih, si« bo«M- zasvetilo, in ta mesta bodo razdejana. — Ako onemogočimo Nemcem ta razvoj, potem ne pride do tega. Ako pa ostanemo malomarni, potem i"»!e v prihodnji vojni zmagal vsak napadalec in to bode konec civilizacije . .
Sprememba v določbah glede pritožb zaradi najemnine
Washington. — Office of nemškega ropanja za Nemce' Administration objavlja ne bodo baš prehude. Una pri- »"injšo spremembo v pogledu de v svojem članku do zaključ-'P1^'occdure za pritožbe proti ka, da je napačno vso krivdo'določbam gl-ede najemnine. — zvracati na nemške "junker-'Spremembe, ki so stopile v ve je'*, kajti vojno so zakrivili j I-'av',> dne 31. oktobra, zahte-pred vsem nemški velepodjet-1 vaJ(> treba vposlati pre nik, nemška vseučilišča, nava-l^ pritožbe 0PA v Washing due šole, duhovni iu nemško^""* na ^'»tereni j(. povedano, ženstvo, — kajti vsi Nemci s o <,a -i0 011 izVf^ pritožil z ' '—'	vsemi potrebnim/i dokumenti
na natdov "Regional Administrator ja'* — ali *1 Area Direc-tor.'a'\ To velja le za pritožbe proti navodilom teh zadnjih dveh uradov.
NAPRODAJ
il).l»rii i.l.^i MACHINE SHOP v NEW V'»J{Kt /. vsemi |H>trol»niuii stroji. V obrnili ?.v It let I.a>tnik je Slorpner in jo tinli žrli eri»l;iti svojemu roja ku. Vprašajte pri: ''iIUis \arwla". "Jlii .... , -I - *	w- lKtl' sr.. New ViH-k 11. .V Y Tel
od nas samih in sicer — ne z	iu: t
delovali na to, da Nemčija \ tej vojni zmaga. Vsled tega je po njenem mnenju napačno pripisovati vso krivdo — Pru-.--om. medtem, ko je vojno zakrivila Vesoljna Nemčija *
V intern li^tu objavlja pisatelj Paul Hunter članek, v katerem izjavlja, da je rešitev netnškega vprašanja odvisna
TO J K KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIM SOSEDU. DA JO PRKČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
K*r Jp zaloKa teh knjižic zelo omejena, Jp priporofljtvo, da pofllllt« naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite t dobrem u ritka gotovino oz. znamke {Združenih držav». _ Naročite lahko prt:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
flff West 18th Street -	^ Yo|% ^ jj Y
"OLAft KABODA* - NKW YORK
FRIDAY, DECEMBER 1. 1944
'I M. 1==—^i^MBB—mrnrn ■■ ..
TSTANOVLJEN L. MM
B e 1 g r a d
(Ta rlaiiek znamenitega
luškega pisatelja j« izšel v
glasilu Bcleee vojake, "Ivra •snaja Zvezd*", dne 21. okt.
1944)
To je vel <k praznik za Jugo slavijo in z« nas kakor tudi za ^ poštene ljudi po v>em >vetu: Bel grad je osvobojen.
Preti vojno so z Jugoslavijo ravnali kaKor z otrokom; včasih »o m/u dali l«ectat v ca s ill pa so ga postavili v kot. "Oli ti Jugoslovani!" je vzdihovala Kvropa, ee so hrvaški fašisti l italijanskimi bombami pri redili predstavo v Marsedlu ali ee so srbski fašisti na:edili iz parlamenta strelno galerijo.
Besedam 4'kralj manjše vr-ste" so nekateri kaj radi dodajali "narod manjše vrste" ju t i s t i ii. ki "»o se ponujail za varuha, ni nikdar zmanjkalo. Slepci ni>o mogli videti nam da zaradi fašistov.
Vojna j»* preizkušnja \te*-ga, in vsakogar; nutisikdo, ki je veljal za junaka, se je izkazal za de/.erteija. medtem, ko so se skromni i, n^uiani ljudje pokazali kot junaki. Jugoslavija katero so eeuili nekako med Romunijo 'n Ogrsko, je -topi la v o>prrdje zgodovine in pritegnila oU'inlovalne pog-letk* vspjrn »»veta.
fsVmci mi napadli Jugosla . v »jo v <'-jt> u, ko njihova \WUr-iU4*eht še ni vedela, kaj je p<> raz. Prešuruo se zabavali oh poznrih \- Boltf riulu. Z lah koto -o /a>edll delili, v kateri so dolga leta vladali lahko živci, norci in iztiajalci. Pa\e-li«x in Nedie -ta jih pozdravila « hla|H-e\>kimi pokloni. Nem-ei mislili, da j«* vojna v Ju go<*lavij končana; * slastjo «o pili dalmatinsko vino in kadili maecdonski tobak.
Toda vojna v Jugoslaviji >e » ie komaj začela, kajti ljudstvo ve je dvignilo zoper napadal-ee. Povest narodne osvobodilne vojske je ena velikih epo-pej nagega časa. Si bi imajc staro |>esem o junaku »Janku ki je premjagai dvesto sovražnikov. Pastirji, vinogradniki rudarji, dijaki, oboroženi z lovskimi pfišfcami in staiinski-nv pištolami so vstali, da se sn-eajo s >ovt ažiiikoiu. Pivi jug«»>lovanski partizani so šli v boj kakor Janko, mitdevi na .častno smrt.
Pesem pripoveduje, kako je Janko zmagal, kako je v^el sovražniku njegov najostrejši meč in sam samcat ubil dvesto nasprotnikov To je le stara ]>esem, legenda, san. Toda polvvaliino in razglasimo res nico naših dni; Ljudska osvobodilna vojska je v Belgradu! Janko je zmagal.
Proti laže m in hudobnosti fašizma «*o graditelji nove Jugoslavije dvignil visok ideal bratstva. Kakor drugod se Nemci tudi na Balkanu skušali naščuvati eno ljudstvo zo per drugo. Srbe so ubijali v
Us laško ruko, prebivalce v Bosni >t> iLUjrili s srbsko roko Hrvate so skušali strahovati z Mihajlovičem, Srbe pa s kr-v o i oču im Pav el ičem.
Toda okrog maršala Tita se j« zbralo pet narodnosti, Srbi : Hrvatje, Slovenci. Maoedonci 'in ČrnogoreL Makedoniji. j<a bol ko razdora, na kose raztrgana dežela je prvič bila poklicana na boj iu delo kot e-nakopravna. V dobi erne gro-sse, razdivjanega in neobuzda-nega uacijonalLzma je v tem delu fXrope, ki s*o ga vedno imenovali smodnišnieo, triuin. firalo tisto sijajno načelo, ki je ieš.ilo našo de-zelo: prijateljstvo med narodi-
Zmaga ni prišla z lahkoto v Ju gos lavi ji. Plačala je zanjo s krvjo svojih najboljših ljudi. I«ihk<» je osvojiti mesto, šc imaš na tisoče letal in ogromne zaloge hraue in >e si se pri piavljal leta in leta. Titovi vo-jjaki se niso bojevnli na ta način. Njim je morala hrabrost nadomestiti železo in kruli. To da <edaj naj povemo, da sc zmagali kljub v-emu, da sc zmagali le zato, ker se je Ikj-rila ob njihov* strani nevidna toda vedno navzoča pravičnost.
Bila je pravienost, ki je pri vedla veliko zaveznico Jugo--lavije. Rd<-T-»» vojsko od dal nje Volge do I Donave. Kako dobro je. da so naše čete vsto pile v BHirrad -kupno z Jugo-j slovani! V na-ih najtemnejših dneh preizkušnje smo -e bojevali za njihovo -volxnlo in ce lo v ti-tih časih, ko ie padala o<l zapada -/:lovoma Mihiijlfrvi-vev;i -tenca in ko neka ter? t sti imenovali jnnaške partiza ne bandite, smo \edeli, da pride dan zmagoslav ja in da se bo Rdeča armada -pojila z vojsko maišala Tita. Mi nismo slučajni obiskovalci v Belgra du, t en < več tovariši pod orožjem in tovariši v srcih.
Globok ponos napolnjuje srce vsakega rdečega vojaka: svolwdo prinaša svetu in no ber.o darilo ni bolj dragoceno. Ce pogledate te zaprašene škornje, ki so korakale na stotine milj, razumete, kaj pomeni zgodovina, zgodovina z (veliko začetno črto. Mi pišemo to zgodovino. Ve> svet ve sedaj, kakšne žrtve smo doprinesli in koliko smo vredni. Vtni, da so tudi v preteklosti iusiki vojaki vzbujali občudovanje s svojim junaštvom, s svojo vztrajnostjo in prikupnostjo; toda prvič sedaj prinašajo svetu prostost brez strahu pred carskimi mogotci, 7 elementarno rilo ljudstva, brez" predsodkov in brez prevzetnosti.
Vse, kar je še ostalo od Hitlerjeve "nove Evrope'' so pre noeišča v Išlu in ua Dunaju kjer so njegove lutke poiskale pribežališča. Na Dunaju preživljajo svoje zadnje dni Ne-
dič, Caukov in Širna, čakajoči da se jim pridruži Pa/velič in kalif za eno uro, SeaAaai.
Težko je verjeti, da se danes Hitler čuti sTečnega. Parizu, Bruslju in Atenam je sledil Belgrad- Ljudoaderec ne ve, katera vrata bi zapahnil in zabarikadijal. Nemci beže iz Duis^eldorfa in nobeni "Madžari'* ne morejo rešiti kani-bala. iSovjets-ki tanki so vse bolj zgovorni kot budimpeš-tanski državni udari.
Toda l judožderec je še ved uo živ. Ta misel nam ne gre iz glave ne po dnevi, ne po noči. Nekega dne bomo praznovali z burnim veseljem — z glasbo, s plesom in smehom. Toda sedaj praznajemo s puškami. Mudi se nam; tako je kot da so nam v^em zrasle perut: iz raji i- Kajti naposled — celo Belgrad je le mejnik in Ogi ska le hodnik. Nekje je rae-sto. na katerega mislimo noč in dan. To je kraj. kamor korakamo. In kadar pridemo tja — sedaj ue bo več dolgo — seveda ne bomo rekli, da smo osvobodili Berlin. Ampak rekli bomo, da smo naposled rešili sel>e in -vet sramote, ki je Berlin.
(SANS.)
Vesti
NEMCI NE VERJAMEJO VEČ V ZMAGO
Nek nemški vojni ujetnik, ki j., bil v jet iblizu Haguenan v ALzaciji, je rekel, da polovica ue luških vojakov misli, da l hi vojna do Božiča končana.
r jetnik, ki je star 20 let in mu je imel Kolf, je Lt. Robertu Kofterjn, ki ga je izpraše-vat. na vprašanja, kjvi misli, kdo bo zmagal, odgovoril:
** Se v eda za vezni k i.''
Razstrelba v Angliji zahtevala 59 žrtev
Sir Archibald Sinclair, angleški zračni minister je v poganski zbornici naznanil, daj je bilo pri razstrelbi v skladišču bomb na Burtou-oii-Trent! letališču v potideljck ubitih -jO oseb.
Kekel je, da ni nobenega povoda domnevati, da je nastala j razstrelba vsled sovražnega dejanja. NemšJki radio je sporočil, da je razstrelbo mogoče povzročila V-1 bomba.
Ženske v nemški vojski
Sedaj je dokazano, da so biltsj tudi ženske izvežbane v nem-i ški vojski, ko so vojaki di-j vizije, ki pripada ameriški tretji armadi, na bojišču našli tri ubite vojakinje.
Najbrže so bile v skupini domobranske vojske, ki se bori skupno z redno armado proti A m err kancem. Vojakinje so našli z napol izprazneujenimi puškami ob njihovi strani na neki njivi, 'ko so Amerikanci rarbili ne miški protinapad.
Zahvalni dan v osmih državah
Včeraj je osem držav obhajalo Zahvalni dan in ena država že drugič.
Države, ki se niso ozirale na predsednikov razglas, ki je določil Zahvalni dan '23. novembra, so: Virginia, Texas, Arkansas, Florida, Idaho, Nebraska, Tennessee in Georgia. — Georgia je tudi 23. novembra obhajala Zahvalni dan.
Ropar rabil otroka za ščit
V Beverly v Californiji je v podružnico California Bank vstopil ropar z otrokom v naročju, .je stopil k blagajniku iu mu vzrofčil listek z naslednjo vsebino:
"Izročite mi hitro $3000 in ne obvestite nikogar, drugače bosta otrok in vi ubita.*'
Blagajnik Murray se je vklo-nil, ropar je vzel $3000, odšel iz banke in se odpeljal z avtomobilom, ki ga je vozila žen? ska.
KUHARSKA KNJIGA:
Min Recipes §f Ali brfJm Nations
llll^J RECEPTI VSEH NARODOV M NOVA IZDAJA	M
^^ STAKE SEDAJ
ViCnjiga je trdo vezana in im» 82 Y itram^a
fteoaptl so mapUam t ugltikrai j—Osm; poatkod pm w tudi v fmdkm naroda, U mu j« kaka )*d posvtao v navadi
Ta kajiga Ja Mkaj posebnega sa out, M m saafenajo sa kalMaia ia m kodejo v njm 4teM# IssUkatl te
lipapoliiitl.
IfarofittBii
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 Watt IStk Straafc	Hew Tork 11, F. T
L. 1939, za ča<a takozvane 4 * čudne vojne*' na Francoskem so prišli častniki francoskega j^en>eralstaba na misel, da bi jinogli biti prašiči koristni ne (samo na ražnju. v kotlu ali pa v ponvi, peč pa t odi .še drugače. V takratni 4'čudni vojni" naj bi biil pra&či prva udar na sila proti nemškim postojankam- KSakor danes, tako je bilo zemljišče tudi takrat pred sov razmik ovi m i pošto j ankami posejano z minam,!. Posebnih detektorskih naprav, kakoi jib uporabljajo danes, takrat 5e niso pognali. Zato so misli-jli, dabi bilo koristno, če bi j nagnali nekaj sto prašičev pred nemške postojanke, ki bi — po svoji prirojeni navadi — razrili zemljo in s tem sprožili mine. Kako se je ta praski podvig posrečil, bomo najbrže zvedeil ^ele po končani vojni. Gotovo je, da sx> imeli franeo-siki 'vojaki, najbrže pa tudi nemški takrat. v«ak dan koline. To jim arotnvo ni biln ne-pri.jetno.
Mnne so v tej vojni izredno važno orožj«\ Uporabljajo jFh za obramibo proti ljudem, vozilom in tankom. Samo za ča->a afriških operacij so jih zavezniki nabiali nokaj sto tisoč, ravno toliko pa so fill tudi u iKčili. Z minami bili posebno š:rokoj?mdni Xemci in postavljali so jih celo pod lastne ranjence, da tri ek-plodirale v siučajn. č*» bi toni ranjencem približali za vezni »ičarji. Po hišah so jih postavljal: za vrata, vezali na kiju kc. postavljali jih v stenske ure. v žimmiee. stranišča, vodovoda^ naprave itd. Nemška nbijalna fantazija je bila ta-korekoč neizčrpna.
V prvih letih vojne so Britanci iznašli posebne elektTo-detektorske nap: a ve. s pomočjo katerih so iskali in tudi na-šli kovinaste mine. Posebni oddelki feaper.jev >o čistili na ta način minska polja in jamčili za varnost prehodov. V zadnjem času pa so X"euiei pričeli izdelovati nekovina>te mine ki jih seveda detektor ne more poiskati. Angleži pa so tudi za to novo orožje na>li učinkovi to sredstvo.
Allele iki psi, k : »o zlaeti kot lovski psi znani po vsem sre-tu, so stopili v vojaško službo. Psi. ki so bili še pred kratkim ljubljenci britanskih domačij so danes aktivni bojevniki na Francoskem. (So to specijalizi-rani minski lovci in njihova nalog« je, da pokažejo mesta, kanvor se uirtikajoči se Nemci zagrebli številne in najrazmo vrstnejše mine. Pasja gonja za manami je uspešnejša od zamotanih električnih naprav, ker se ne omejuje — kakor smo že dejali — na zgolj kovinaste mine.
(Pasji lovci za miuanii mora | jo biti seveda primemo izurje-I ni. Njihovo šolanje traja štiri | mesece. Učijo jih tako, da jim poleg neučinkovite mine ,po-s-tav i jo košček mesa- V zadetku so seveda velike težave s psi. Angleži pa so mobilizirali vse Številne pasje dreeerje, ki so na Angleškem priljubljeni in tudi dobičkanosni poklic. Ti dreseiji urijo v mir nib časih lovske pse, posebno takozvane "formače". Sedaj so pouk prilagodili v ojnim potrebam.
Vsak pes ima seveda svojega lastnega vodnika, ki svojega varovanca pri vsaki najdbi radne obdari s kosčekom mesa in ga na ta način vzpodbuja k nadaljnemu iskanju.
♦Pod ugodnimi okoli-sčinami ooistijo psi 5 metrov šdroito oesto v dolžini 70 metres e dvajsetimi psi v teku pol ure easa. Saperji najprej as detektorji preiščejo površno del cestišča in ga ogradijo z belimi trakovi. Nato sledijo psi in či stijo cesto. Ko je pes pokazali jrnestfl. kjer leži mina, jo saper7< ji izkopljejo.
Že y prvi svetocvni vojni m
PASJI POGON ZA MINAMI
p*«! 'v nmogem koristili vojaku. Iskali so ranjence, "reko-SWO&ciraii" sovražne patrole .zavajali sovražnika itd. V tej .vojni so se posebno dobi-o iz-kaeali v arktičnih bojiščih kjer so bili v gotovih letnih: časih edino mogoča vprežna živalska sila. Mnogi pei so bili v prejšnji vojni odlikovani I ;in tudi v sedanji bo gotovo nekaj takih "junakov".
Tudi narodnim bojevnikilm v Jugoslaviji so psi storiti mnogo uslug, kakor pripovedujejo veterani, ki so pred časom prispeli na Srednji vzhod. V mnogih slučajih «o psi že od daleč zavohali približevanj nemških in izdajalskih ogledu hov in s tem opozorili osvobodilno mrtno stražo na pretečo nevarnost. V mnogih slučajih so se psi zagnali sami na obo roženega sovražnika in na ta nač'n alarmirali v*o okolico.
Tudi sovražnik je operiral s psi. Posebni -specijalisti za to so bili Lahi. ki si niso upali v gozd za nagimi bosta rji, pač pa pošiljal: pse. V obrambi so bili tudi protn- tenm orožju naši zelo iznajdljivi. O takih in številnih drugih junaških do-godov-V-inah pa bo srruvoirlfl kasnejša sloven-ka zirodovina "Bazovica**.
Nakup avtomobilov bo olajšan za one, k& imajo certifikate
Washington. — Office of Piice Administration je spre menil nekatere določbe racio uiianja avtomobilov v «'iljn dii olajša onim. ki imajo cer-t>:fikivte. najti primeren a oz Na.jvažiifjš;i >pi«nenil»a b<> ta. da biulo morali tvsi proihijalcii avtomobilov nabiti cenike in svoj inventar vseh avtomobi Tov iz leta 1!M2, katere imajo na prodaj. Seznam bo moral biti napravljen po tovarni, tipu. serijskih številkah. Številkah stroja in z navedbo aH gre za nov voz ali ne. Trgovci ki nimajo modelov iz leta 1942 na prodaj, bodo morali nabiti tozadtvno izjavo. Trgovci, ki bodo odklonili prodajo intere
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojen ju mogel pričeti novo življenja.
Golih rok je in klik-: "POMAGAJTE!**
Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
V RIDGEWOODU, L. I., je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue,
V NEW YOBKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 161 PERRY STREET, NEW YORK, N. Y.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na &ori označena naslova!
fee atom, ki razpolagajo s po= trebno s*voto denarja in potrebnimi dokumenti, bodo mo gli izgubiti pravico trgovati z vsemi vozovi, ki so zdaj racio-ni rani, ali pa še body, je naglasi! a OP A
Čevlji, ki niso. iz uanja. niso i	racionirani
ashingtou. — Sedanje zaloge eevijev, v krffecib- vdelano le ntalo usnja, so izvzete iz raeioniranja. OPA omejuje ! to določbo na čevlje izdelane tukaj, ali iniportirane pred 6. novembrom. G-re za to, da. se omogoči prosto prodajo rezpo-lozljivih zalog, a ue za to, da se 'vspodbuja nove izdelke te v i ste.
Predpisi za prodajo puranov so še veljavni
Washington. — War Food Administration poroča, da 5e ni mogoče preklicati predpisov gled prodaje puranov, ki do ločajo za nekatere okraje, da mora ostati vsa ta. perutnina na razpolago Quartei mastei Cor])>n. Velika množine pura nov so bile že odposlane na oddaljena bojišča za naše olx>
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocctkov v starem s-lovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIG A R N A SLOVENIC PUBL. i COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
*
•ožene sile za večerjo za božič in na novega leta dan, toda ]x>trebe za nase vojaktše <ile ni»»o krite.
HELP WANTED :: DELAVKE ISCEJO :: HELP WANTED
; The War Man Power CdRwission j has ruled thai no one in this area j now employed in essential activity J way transfer to another Job witb-I out {Statement of availability.
i___________
DEKLETA — ŽENE
CANDY PACKERS Splodno tovarniške delo — I»feubeuo*t napotxebna. Priložnost za napredovanje in bonus. Nadurno in stalno delo.
HENRY HE IDE. Ine. 31$ Hudson St., cor Yandam (7th Av. Sub. to Houston or 8th Ave. Sub to Spring). Essential Workers Need Re-lease Statement._(-JUG—
ŠIVALKE
NA MEEEOW MACHLNKKY «a ŽKPNE HOBt'K — Dobra plača, staluo delo — dobro prevažati je. Vprašajte: 20 SAINT NICHOLAS AVE.. (Mam )
(^JO—-J36)
~ M A T E K E
t Skrbile. da bodo raše bCere pričele trgovjsko karijoro. kjer je trgovska izobrazba popolna in neprekosljiva.
TYPISTS IX FILE CLERKS dobijo stalilo delo » veliko priložnostjo za napi-edovanje in polno dobo vežbanja na zavarovalnem polju. — LIBERTY MUTUAL INSURANCE CO., 10 Rockefetlor ■Plaza. New York City.
<
DELAA^KE v BOLNIŠNIC!
KUHINJA ZA DIJETO P O S T R K ?i N i O E Polni ali delni čas. — Vprašajte MISS SASLAW
BETH-EL HOSPITAL
Phone DI 6-9000
__(-J4V)
Opozorilo še deuce, ki ne eitajo "G. N." na te o«fase. — ttogete bo komu vstreženo.
DELO DOBE:
$IVAUKK na male in box stroje. Dol ga sezija, dobra pla^a. Vprašajte na HUMBERT & GREENE, INC.. 40 W
37th ST^ N. Y. C.	UJTJ4—2TS5
a~I Y A L K E
Sivalke izvezbane na lHo slami-rdol 8»' sezija In velika množina. Vprašaj te: SANDRA HATS. 44M2 West »?ti Stmt) N, ¥. Gto.	(23S—ZH]
DEKLETA
l^Kt'SENE LNA.AUtLKK.S and PASTERS na FINIH DRAGULJIH
Dobre delavske razmere—Stalno delo Dobra plača. Vprašajte: Jobu C Al AN IELLo »10 BROADWAY X. Y. C. __i L'.'j^—i^b i
CH,V^IBEfcMALDS
CELI ALI DELNI CAS — DNEVNO ALI NOČNO DELO — BREZPLAČNI obedi
HOTEL LEXINGTON
Rooui aSO. LEXINGTON AVE at iSlli
STREET. N. Y. C. ____
DEKLETA
Čudovita priuožnost v BAR VANJ U PO RCKLANA z iskusnje ali brez nje. Dobra plača, prijetne delavske razmere. VpraSHjte: KMBKH-tJLO-POTTERlES, east 18th st.. or. 4-hw2, n. y. c. _____(L'.^-:':^ t
HAIRDRESSER
IZVKŽISANA, SPLOŠNO l>ELO tO nr, dobra pl-a«T*a in n»iuuiissjvii | Stalno delo — Prijetne delav. razmere /glasujte se ves t«<len: LYDIA'S STJ gilviiam ave.. B klvu. ev. 4-8JMW
_fjKt—aiat
UMETNE CVETLICE
IZKUŠENE: SLIPPER-1'PS AND BRANCHERS Tudi deloma izučene, dol>ra plača, čas in pol za nadurno delo — stalno delo Vprašajte: ACE MILLINERY
ta« WEST 44th ST. N. Y. C. ____
BATHMAIDS
DOBRA PLAČA — PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE—STALNO DELO
Vprašajte: HOUSEKEEPER 310 RIVERSIDE DRIVE eor. 103 St. New York City
_(233—
B I N D E R Y
IZVEŽBJLNK IN NEIZVEŽBANE Carbon Collator s — Dobra plača Stalno delo — Nadurno delo STAR RULING. A. BOOKBINDING CO. 06 DUANE ST. N. C.1 _______CSV—
KUPITE EN "EXTRA".. BONO DAN ESI
BINDERY EXP'D TABLE WORKERS
GANi; FEEDERS —TUDI UČENKE mik<i» iuidurue-,^1 dela. dobra ptača. Vprašajte: FISHER BOOK BINDING CO •J-JS EAST 45th ST.. N. Y. C. <titli fl »
__(sxi—m»
DEKLETA
ZA LAHKO TOVARNIŠKO DELO
75r na Uro za Začetek 24-2 W. :Wth St. X. Y. C.
iHth Floor)
_ ( CJ32—'-'So*
CHAMBERMAIDS.
SOBARICE — SNAŽILKE Polni ali delni čas. ptačn oOi: ua uro. .-itaiua delo, dobra prometna zvez«. Vprašajte: Mrs. Fitzpatrick Y. M. C. A. 215 w -:;rd ST. New York City
UMETNE CVETLICE
ISKUŠENE. SLIPI'PS. I-HJBRA PLAČA. STALNO DELO, NAD URNO DET
Vprašajte:
PIONEER 228 WEST 3Htb ST.	N. Y. C.
_i 232— 'SM >
DEKLETA IN ŽENE
brez starostne omejitve — stalno delo — i»oTojua bodočnost — plača neomejena — delo od kofra pogojno — d«.»bre delavske razmere — plačane iio-čitnice — lahko delo.
NATIONAL LICORICE CO. 106 JOHN ST. BROOKLYN _____( 224 —237 »
DEKLETA
ISKUŠENOST NEPOTREBNA STALNO DELO — DOBRA PLAČA Modema delavnica BESTFORM FOUNDATIONS W. 23rdST., (near Gth Ave.) New York City_(230—236)
SOBARICE SNAŽILKE
ruDNEVI ALI PONOCl, SOB-—NED, $22.50 NA TEDEN STALNO DELO
HOTEL PAR AMOUNT
235 W. 4Bth ST., N. Y. C.
"CIASNARODA- — NEW YORK
BHllllWII^
Pisana Mati
FRIDAY, DECEMBER 1, 1944
VSTANOVUEN L 1893 >
lanje nadaljevati tudi v vojni mladina mora biti pripar vi jena braniti dobljeni mir.
(20)
To in še marsikaj je Anica zdaj opazila in začela je čutiti sovraštvo mačehe in pogrevati ono ljubezen, katere je bi-•a v tako obilni mehi deležna, dokler je še njena draga mamica živela. Bolj in bolj se je zavedala krivice, ki se ji je rierila in neka čudna bol se je naselila v njeno srce, bol, ki . «• naraščala z vsakim dnem. Tako se je bilo začelo zanjo po-l«'g telesnega še dušno trpljenje in to je bilo hujše od prvega. Njena lica so bledela in po njenem obrazu je bila razlita globoka žalost, ki je bila v kričečem nasprotju z njeno mladostjo.
Dedek, ki tudi tega ni prezrl, jo je vprašal nekoč: "Kaj ti je, Anica, da povečaš tako glavo? Si mar bolna V*
*4Oh, dedek, meni je tako hudo."
StaiV-ek ostrini. Tako čudno so se cule te besede iz o-tročjih ust. Pogledal jo je pazljivo in vprašal dalje: "Zakaj ti je hudo T"
A ona ni odgovorila naravnost, temveč je vprašala samo: 'Dedek, ali je vsaka pisana mati tako huda?"
"Tiho, Anica, tiho!" jo je svaril in tolažil dedek. "Potrpeti moraš malo in če dobi Tonica kaj, česar ti ne dobiš, ji ne smeš biti nevoščljiva ... Le potrpi. Saj morda ni tako hudo, kakor se ti dozdeva ..."
Deklica je uprla svoje oči vanj in tako čudno ga je po-ledala. da je starčka v srce zabolelo. Hotel ji je delati po-•jrurn, a ona je umcla menda njegove besede tako, kakor bi no čutil, kakor 'bi ne imel usmiljenja ž njo. Zdelo se mu je t .»rej potrebno potolažiti jo, zato ji je rekel:
Vem, Anica, vem, da ti je hudo, pa bode že bolje. Tvoja mamica gori v svetih nebesih prosi zate in ne bode prej je-lijala prositi, da ti izprosi srečo. Vse bo še drugače, boš. videla!"
Pomirjena je šla Anica v stran. Toda vsak dan ji je pri-•icsei kaj takoiga, da ji je iznova zakrvavelo srce. Xa bolje se ni hotelo Obrniti, nasprotno, njej se je zdelo, kakor bi bilo rim dalje huje. Nikdar prijazne besede . . . nikdar lepega pogleda . . . sami nelepl priimki . . . sami nezasluženi udarci— i o jr bilo preveč za tako mlado, nežno bitje, ki je bilo žejno ljubezni, kakr pomladni cvet jutranje rose. Dekletovega sr-«•'! se je lotevala bolj in bolj neka grenkost in njene misli so postajale čim dalje bolj resne. Neka zrelost se je kazala v njenem mišljenju, ki bi je človek ne pričakoval pri takem otroku.
Kar nenadoma se je zavedla: "Ako me že pisana mati nt mara, zakaj me ne mara tudi oče?" ... Že je hotela sto-} iti nekoč pred njega ter ga vprasšati, zakaj se sme Tonica Igrati z otroci, ona pa nikdar, zakaj ni Tonica nikoli tepe-iia, -če je tudi še tako poredna, ona pa za vsako stvar, za-\aj dobi Tonica vsega, česar želi, ona pa mora biti tolikrat lačna. Toda obšel jo je zopet oni otročki strah, ki ga je od nekdaj imela pred svojim očetom in ni ga vprajšala. Ali mi--ol, zakaj je ž njo tudi oče trd, jo je poslej mučila venomer. Občutila je bridko, da se oče nikdar ne pobriga zanjo, da rikdar ni opazil, kako dela mačeha z njo, da ni nikdar toli-i.o pravičen do nje, da bi se potegnil zanjo — za svojo hčer, i aJcor se je potegovala vedno mačeha za svojo . . .
«'as je potekal, a Anici ni krenilo na bolje. V njenem M»>u, kjer bi bila morala gospodovati brezskribnost in otroško veselje, je naraščala ogorčenost in iz te ogorčenosti se J je porodil pogum, da je nekoč, ko je bila odrezala niačeha nji zopet črnega kuha, kakršnega so dobivali posli, Tonici pa takega, kakor ga je jedla sama, vprašala:
"Mama, zakaj pa ne daste tudi meni takega kriilia, ka-1 or Tonici?"
Iz teh samo ob sebi nedolžnih besed je zvenelo nekaj, kar je Mlakarico v živo zadelo. 0e >bi ji kdo naravnost zaklical:. • Krivična si!" ne bi je bilo huje zaskelelo, kakor jo je. Pa' na se je upalo tako otroče poizivati jo na odgovornost! Rdečica v njenih polnih licih je potemnela in srd ji je švigal i7. oči.
"Kaj, ti se predrznem?" je zaikričala in udarila deklico - p«*stjo preko glave, da se je opotekla in zvrnila po tleh. "Čakaj, jaz ti pokažem!" In začela jo je suvati z nogami ne meneč se za to, kam jo zadene s trdim škornjem. "Se-Nie zlobno ti! Hočemo videti, bom upognila tvojo samoglav-nost ali ne! Še enkrat ka> takega in pretepem te, da boš i-niela svoj živ dan zadosti!"
Mlaikarica je tako besnela, da niti zapazila ni, ko je >topil njen mož v vežo. Pogledal jo je nekako temno in vprašal z neprijaznim glasom: "Kaj je to?"
"I kaj! Prav je, da vprašaš! Tvoja lici bi me najraje pregnala, ako bi mogla! Si pač napak storil, da je nisi prosil /a dovoljenje, preden si me pripeljal na svoj dom! Nič ji ni prav, naj delam, kar hočem in če dam včasih tudi svoji hčeri malo kruha, pa se vstopi prav oblastno pred me in mi o-i i ta. Za pritepenki naju ima najbrž. No, pa saj vem, odkod prihaja vse to. Tam notri le, tam se vse to (kuha!"
In pokazala je z roko proti sobi, kjer je njegov bolehni oČe čopel za pečjo. Pri tem je pomembno namrdnila z obrazom.
Mlakarju se ni ljubilo prepričati se, koliko je resnice na tem, kar je trdila njegova žena. Da pretirava, je vedel. Na-\-xlio temu pogralbi hčer za vrat ter jo pahne s tako silo v sobo, da bi bila skoro še enkrat padla. Potem ji pa reče:
"Tam v kotu mi os tanesy. dokler ti ne velim od tam! Pa ne oglasi se mi,~3frne--!"
(Dalje prihodnjič.)
križišče itd. Prav povsod po-reh so bile potiebne seveda dr. Heller, "da bodo pokajzala'1^^151 pa <10 učitelje in dijake lagajo mine, da bi' nasprotniku mnoge i-zpopolnitve in končno ta poročila, da je zdravniška\tmVl za to' (la so -ieseTli vr-
onemogočili zasledovanje.
Prav posebno velike težav*? so se pokazale zavezniškim četam v abesinskem pohodu. A-besinija je preprežena z mogočnimi hudourniki in tudi' stalnimi rekami. Ost/ro zarezane doline zahtevajo tudi po več sto metrov dolge most-ove. Za časa petletne italijanske pustolovščine v Abosiniji, so Italijani zgradili odlično drate-gično cestno omrežje, ki je zahtevalo mnogo mostovnih konstrukcij najrazličnejših vrst. Pri svojem naglem umiku -so Italijani te mostove največ porušili. pa so jim kljub temu b:li zavezniki stalno za petami. Veliko zaslugo za to so imele britanske pojonirske čete, ki so z izredno hitrico popravljale In obnavljale mostove.
se je Bailev-jeva zamisel izkazala za izredno praktično in učinkovito.
Bailey-jeva moetovna oprema ima celo vrsto rzmenjeval-nih delov, ki jih proizajvajo tako na Angleškem kakor tudi v Združenih državah. Standardizirane velikosti mostov
Poročila o uporabi pencillina Zahvala dijakom za delo poleti v zdravljenju spolnih { „7 ,.	_
. bolezni	i a"lllI1^ton- — P;lul V- Mc-
Washington. — Dr. J K.lXlltt' chairman WMC, se je
Heller Jr., načelnik oddelka«^	Maksimalne oene za polnilna
za spolne bolezni pri U. S. Pu- c V d]jnkov, ,ki so zrt"!	ueresa
blic Health Service, Federal ™vah	počitnice iu dela ;
Sccurttv Agenev, je dejal, da 1 V vaKwh v°jnih poslih. Vj Washington. — Urad za ad-bodo znanstveniki, ki so se ;TaJem Pismu naslovljenem j min L« t racijo cen je objavil no ! vdeložili konference za kon-1 *?oIm V* Studebaker, U. S. ve »predpise, ki določajo mak silt rolo e«polnih bolezni po'	zgojo. Federal (malne cen«> v dolarjrh in cen vojni, rv- St. I.ouisu, slišali po-!Socu1r,t:v A*?ency, ie - ^cNutt tih za polnilna peresa in mo jročila o najnovejših in zelo,p anl' (la 50 s	delom hanifne Pučnike v prodaji ,obširnih poskusih s penicilli-iv. tovnrmi11 važnih oprav- na drobno. Določene so tudi jnom na tem posebnem poljuJklh m! dom,af-i fronti po- maksimalne cene za prodaje
-	.......-	na ^p.]^.],, uvpdeni koraki
da bodo morali tovarnarji navesti na predmetu samem prodajno ceno na drobno, obenem z znamko in št«xvilko modela.
veda zdaj vendar odkrila sred-!nili1 1,nzaj v ^ ka-iti v de-siva, s katerimi bo mogla od_Jni0kratu'ni deželi se mora šo
praviti oboje, sifilis in gono-rejo, kot razširjene in nevarne nalezljive bolezni".
Peki, ki želijo dobiti več moke, morajo brzo napraviti prošnjo
. .. .	_ . Washington. — Peki, slašči-
so sestavljene iz po 3 metre * r . r . . . . , , , J ,r i , -	carji m izdelovalci cerealov
doltrih kosov- Wak kos ima 1H ,
RADIO CITY MUSIC HALL
IZLOZBENI KRVj NARODA	*	ROCKEFELLER CENTER
BURKA. lf .LNA SMEHA. NAI'MIAMENA VESELE ItAZI"« »SA.IK-XOSTI IX ŽIVAHNIH PKIZ« IR« »V**
IRENE DUNNE CHARLES B0YER
##
|
carji- m izdelovalci cerealov, ff na ..onr: »curtain time- k&i pr.-dsf*v*. v ^at-ri :...i: ^ ,.51
ter dru^i indu^triieki obmti M Markert. kf prodstavlia Music Hal! Roctretts.. Corps de B.i'iiVt. Glee Cli.b sestavnih delov. 9 delo^- pa' -	°l inausu:ij6Ki oorati, rr	ln stmfonfčnJ orkest,r vollstvr>ni Erno
, v. , ,. n	i ki uporabljalo raciorurana zi-
sluzi za temelj. Posamezne de- i	•	, ...
J	Aial, morajo nasloviti svoje
le vežejo med seboj s posebnimi jeklenimi spojkami, tako da je celotno delo prav za prav montažno delo. Pionirji montirajo most bodisi :na samih delih razdejanega mostišča ali pa na ponton:h. Včasih pa je jjotrebrna montaža itzven neposrednega mostovnega območja. V tem slučaju most ovni del sestavijo na x>oscbnih valjnh, s
PcKlobne, če ne še težje so j pomoč jo katerih pot<?m mosto-b lc razmere napredujoče osme vne dele medsebojno vežejo, armade v f'irenajki, Tripolita-lre en sam obok ne zadostuje, n iii in Tunisu. Tu so bili vida bi s-e zadelala nastala luk-preterni večini nasprotnik i |nja, postavijo 'še drugega, ki Nemci, zato so tudi razdejanjajga s prvim medsebojno po^e-bila po nemškem modelu. V žejo. Xa i^ti način postopajo Siciliji in sedaj <v Italiji, pose- če so potrebni nadaljnji obo-bno pa nn francoskem bojišču,ki. so problemi cestnega omrežja
in lruostov' gotovo najvažnejši pripomoček k uspehu.
Največji do sedaj postavljen Bi ley-je v nicest je 300 metrov doiga mo si ovna konstrukcija Bailev-jev most je ena izmed j čez reko Sangro. Bailey-jevih najvažnejših iznajdb v tej voj- inostov je še ve<lno vse polno ni. Je to orožje, ki je marši- postavljenih po Tuniziji in Al-
pro.šn je OPA 5e pred 15. de ccrnbroin 1944, ako žele prejeti večje količine kot dt>zdaj ali pa če žeel spremeniti osno ve njihovega racioniranja, ker so s<? pred racioniranjem investirali denar v opremo za povečanje svoje produkcije. Ta vest prihaja od Office of Price Administration.
TOGETHER AGAIN«
ff NA ..onr: "curtain time-	pNsbv., v liafri naMopi U„« ---11 ii
00 Alarkvrt. kr prodstavlii Music Hall Rocketts.. Corps de B.-iHet Glee Cliib Ji _>_i__ln Simfonični orkester pi^t vo«lst\l.rn Em" Rape?'.	f *
GI.VSBENA KrRA, KI NE JO IZl'la^a OCI khati!
Pc.i--.st rr. il bratr;.-n.-.-v in sestri. «-n. ki posT.-m. )„ sknpn: -i. -iS t zanemar-ent-posartsa blizu rolafikeea taboriSfa. ki j<. premeirijo v nteTDo .-r^a.ice
C A K M E N M IRAN J) A MICHAEL O'SIIKA	VIVIAN KI.AINE (The lherr> Itloml)
11
SOMETHING FOR THE BOYS"
< v T KC11 VICOL< >1: > SHEILA RYAN * PERRY COMMO * GLENN LANGAN ,	Cafe Society Upton pr. .Istiivlj;- Jimmy Savo Mildred Baflcv
A?h	; B:' & CORA BA!RO * G" Foster R„yiteJ pail
Ash fa Roxy Qrch. Okstm: Pearl Pr;mus in njena dnrtba.
7tH AVENUE &. COth ST.. NEW YORK*
HELP WANTED
DELAVCE ISCEJO
HELP WANTED
kdaj in marnkje odlomilo zavezniško zmasro. General Mont-sromory je nekoč dejal: "To je najboljša iznajdba svoje vrste !n stori v>e, kar želimo. Kamorkoli se "bomo V Evropi uismierili. povsod bo Bail'ey-jev most naš zvesti spremi jeva- ^^ 1PC"	WPB poroča, da so z napred
Bailey-jev most ce je porodilkom iJf^HL?®?^0^1®
o priliki neke daljše vožnje, ki jo je napravil Donald Bailey
žiru, po SicHiji in j vi žnl; Italiji. Polagoma jih zamenjujejo stalne konstrukcije, ki jih po ^t^1»vljajo civilne oblasti na o-svobojenih ozemljih.
"Bazovica".
z nekim brit. pijonirskim častnikom. Po obširnem in zelo zanimivem področju sta oba gospoda prav živahno ra!Zpra*v-ljala o številnih težkočah, ki jih prizadevajo srradnje in popravila mostov. Že v prejšnjih vojnah so se vojaški inženirji trudili, da bi izdelali konstrukcije, ki bi jih bilo mogoče v najkrajšem času s čim manjšim trudom postaviti. Ponton-Fki mostovi so bili znani že starim klasičnim vojščakom Nove moderne prometne zveze. železnice in ceste, pa so
zahtevale čisto nove tehnične prav.
tudi varnostne mere
Washington. — War Produe tion Board poroča, da so var nostne mere v industriji napredovale v koraku z razvojem industrije v teku zadnjih pot let >in da so naprave za varnost igrale važno vlogo v vojnem produkcijskem programu s tem, da so preprečile mnoge nezgode. V začetku leta 1944 je \VJKl> cenil, da bo industrija nporabljala v tekočem letu •vsega skupaj najmanj 14 milijonov predmetov, ki so v službi varnosti — in to v onih 17 industrijskih panogah, ki upo rahljajo naj-vec varnostnih na
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $]j#00
Naročite jo pri:
_KNJIGARNI "GLASA NAHODA"
216 W. 18th Street	New York 11,
The War Man Power Commission has ruled that n«t one in this area now employed in rtt-sential activity may transfer to another job without statement of availability.
PORTERS
STALNO DELO
DOBRA PLAČA DOBRE DELAVSKE RAZMERE S T A L N O
vrilasajti:: mr. marlow
333 EAST 4:><l STREET
New York City __(23J--237)
STOCK BOYS r let ali vrO stalno i»elo
DOBRL DKLAVSKF. RAZ.MKRi:
Vj»rašj»jte: DKCi'A I>ISTR1I5ITIN<; COItl*.
i;r.» wkst r.j-th ST. ii«»ti» ci.tori
N"\v York City
GAS STATION
ATTENDANTS — CAR WASHEItS BOI>Y. FENDER, REPAIR Vprašajte ves dan
BRICK'S SERVICE
L'Oth ST. — 7tli AVE. X. Y. C.
PORTERS—WATC1IM EX
jHiiitKn in i*wlm*vi -dohru |>lača---Jailing
delo— Ixvrstno delavske razmere. , Pfntiijn- jn<-itiii>-«- Tovojnu priložnost rLEAM.VC C«»"TRAITORS HO AV. ::itli ST. N. Y. c. i Ruont 4l»l t
< - SM) I
T O O L M A K E R S
machinists
stain" <!>-]»>— di>brtt j»laT-a iioldni^a plača za nadurno delu — povojna pri-hj/jjost — ijrvn-uie delavske razmere STE EE L, I»i:i »KHSlNt i CO.
it:; jackson st.	i-.ki.yn
MEHANIKI
VAŽNA (Essential > INDI'STRIJA IZKUŠENI V POPRAVILU NA TEŽKIH TRIKIH
Vprašajte: FARMERS FEED CO. SHOP 521 E. 75th ST.	N. Y. C. __ (234—L'40)
SUPERINTENDENT
SAMO VROČA VODA
HIŠA ZA 8 DRUŽIN STALNO DELO Doibre Delavske Razmore
PRIJAZNO STANOVANJE 1 SOR • ne r kleti) in MESEČNE PLAČE
^VLBERTI & ROMANO 143 Wfest 4th St N. Y. C.
(232—238)
PACKERS
LAHKO DELO—DOBRA PLAČA DOBRE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte:
W. F. IRISH CO. 348 WEST 30th ST.	N. Y. C.
.	(233—230)
ŠOFERJI in POMOČNIKI
NA TRUKIH ZA LED IN PREMOG
STALNO DELO SKOZI CELO LETO DOBRE DELAVSKE RAZMERE
100V2 West 54th St., N.Y.C.
t—__(234—236)
MOŠKI— M O Š K I
Splošno tovarniško delo, iskušeno^t nepotrebna. Priložnost za napredovanje
in nadurno delo. Dobre delav. razmere; stalno delo. HENRY HE I DE, INC.
Hudson .St., tor. Vandam (7th Av. Sub. to Houston or 8th Av. Sub to Spring.)—Essentional Workers Need Release Statement.	<:«o—231;)
AUTOMOBILE MECHANICS
I z U Č E N I 41 UR — SuS.oo Po 1-Ietni službi teden iioCntnie }. plačo MONTROSE MOTORS
25 JOHNSON AVE. Brooklyn ______
O R I N I) E R S
EXPERIENCED IN JOBBING SHOP SPLOŠNO DELO — DOBRA PLAČA
STALNO DELO MARGRAVE METAL PLATIN«; CO.
321 E. 22nd ST.	N. Y. C. _ 1 231—237»
Tovarniški Delavci
VAŽNA INDUSTRIJA Dobre Delavske Razmere TUDI: DELNO DELO
Podnevi ali Ponoči
Vprašajte:
D E N S E N BANNER CO.
INDUSTRIAL AVE.
Ridgefield Park, N. J.
DELAVCI V BOLNIŠNICI
POMOČNIKI V KUHINJI — 0. do «. $100 IN TRI JEDI Vprašajte MISS SASLAW
BETH-EL HOSPITAL
Phone di 6-9000
(234—240)
MOČAN MLAD FANT
Tovarniško Delo
75* NA URO za PRIČETEK
40 UR NA TEDEN PRILOŽNOST ZA NAPREDOVANJE
RELIABLE LITHOGRAPH PLATE
COMPANY IT VAXDEWATER STREET New York City .
.	_(233—irjp)
možje za delo
V FUEL OIL TERMINAL
MALO MEHANIŠKEGA ZNANJA STALNO DELO
tudi ponoCni paznik
PATCHOGUE OIL TERMINAL 749 COURT ST. BROOKLYN
_____(233—239)
_____________238»
WALL WASHER
$145. \a mesec in hrana Sli- dni na teden Stalno chl(. V|»ra%ijte: Hon^ekeejier PARK EAST* HOSPITAL 112 e. 83rd ST.. n. y. C.
(230—2315»
U P H O L S T E R E R'S HELPERS
dobra plaeii, Malno	dobro i»re-
vaZanje, povojna boiočuost. Vprašajte
CHEATER N. Y. BEDI»ING CO. 251« ATLANTIC AVE, B'KLYN. N. Y
(230—230 •
V A C U U M M A N
DOBRA PLAČA - STALNO DELO
HOTEL PARAMOUNT
235 W. 10th ST.. N. Y. C. ________ _ 1 230—23ti >
H O U S E M A N
VACUUM — DOBRA PLAČA STALNO DELO
HOTEL PARAMOUNT
235 W. Uith ST., N. Y. C.
i 230—1'3G 1
PORT E R (Lobby)
DOBRA PLAČA — STALNO DELO
HOTEL PARAMOUNT
235 W. 41»tb ST., N. Y. C.
(230—230 >
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female)
Ne pozabite krvavečega n» roda v domovini I — Pošljite Tal dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
AUTO MECHANIC
Za SPLOŠNO ALI POSEBNO DELO
Stalno delo — Najvišja plaCa AUTO REPAIR HEADQUARTERS 1C20 FLATBUSH AVE. B'KLYN
MA 6-1900 ___(233—2391
Opozorite še druge, ki ne čitajo "G. N." na te oglase. — Mogoče b« komo TstreioMK
ZAKONSKI PAR
HOTEL NA EAST SIDE-I
NOČNO r>ELO—poUvoti do 8 zjutraj Stalno delo—d<A>ra plača—prijetno de^
lavske razmere. Pišite: BOX A107, 120 BROADWAY, Rm 73« N>w York City	(230—230»
RADIO WIRE ŽENSKEinMOSKI
IZVEŽBANI IN POCTETNIKI NAjGLO NAPREDOVANJE
A. E. P E R R A R
55 W. 28th ST.	N y. C.
(234—240)
BAILEY-JEVI MOSTOVI
Sedanja vojna je totalna vojna, to se pravi vo^na, ki zapušča za ^eboj popolna naz-dejanja in ki ne obsega samo bojišča, pač pa tudi vse državno ozemlja. Sedanji množen-stven: umiki nemških armad na vš-eh bojiščih so razdejanja — v kolikor je čas dopuščal — samo še pomnožili. Pri rednih umikih razstreljujejo Nemci vsak most, vsako brv, vsak vi-jadukt, inadvoz ali podvoz, vsako vestno vzpetino, ovinek.
zamisli. Sedanja vojna je vojna motorizacije in hitrosti. Hi-jtro napredovanje pa jo mogoče le, če funkcionira tudi pro-|inretno omrežje. V tem so se 'prav posebno izkazali Rusi, o čemer smo že večkrat pisali.
V *sa ta vprašanja sta pretre-jsala g. J^onald Bailey in nje-I ^ov spremljevalec. Donald Bailey je naenkrat sprožil svoje zamisli in že prav kmalu so napravili prvi poizkus., Kakor ie to že naaada nrl takih <=t.va-