Slovensko trgovsko šolstvo. Pretekli mesec so otvorili s 1 o v e n sko trgovsko šolov Ljubljani. Kakor glede mt-ščanskih šol smo Sloveoci tudi glede trgovinskih šol popolnoma zaneraarjeni, zatoje jako umestoo, ako izprpgovorimo par besed o tem vprašanju z ozirom na poprej omenjeno otvoritev. Jako žalostno izgleda v tem oziru. V Ljubljani obstoji trgovska šola, ki jo vzdržuje giemij ljubljanskih trgovcev, toda ta šola je privatna ia spojena z Mahrovo trgovsko šolo, ki je le npmška, oziroraa srbskobrvaška. Tudi na gremijalni šoli se jako malo poučuje v slovenskem jeziku ia ta šola je kot večprna ia nedeljska šola popolnorna nezadostna, zakaj ker je namenjena trgovskim vajencera, takorekofi ne pride vpoštev kot učoi zivod za vzgojo trgovsknga naraščaja, ampak le kot trgovskonadaljevalna šola. V meritornpm oziru ji ni ničesar oditati. nasprotno, trgovski vajenci v Ljubljani so lahko veseli, da imajo vsaj v nji svojo strokovuo nadaljevalnico, ki se tudi ozira na slovenščiao. Sicer pa Slovenci sploh še nimamo prar nobpne trgorake š o 1 e in je nas res lahko sram, ako pregledujemo statistiko trgovskih šol po drugih deželah, zlasti na češkem. Eazen že poprej oraetijene šole se ozirajo še na trgovske predmete mcščanski šoli v Krškem in Postojni ter obrtnonadaljevalne šole po večjih krajih na Kranjskem, katerih je vsph skupaj izven Ljubljane 17. Obrtne nadaljevaloe šole v KamDiku, Metliki, No?pm rapstu in v Idriji imajo šeposebnetrgovske tečaje za trgovske vajence. S tem smo torej izfrpali vse, kar je vprid sloveDski trgovski izobrazbi ustanovljpnega in obstojefega na KraDJskem, na izvpnkranjskc slovenske kronoviae se ne ozirarao, ker se pravzaprav nimamo na kaj ozirati. Pozabiti pa ne smemo hvalevredrjpga delovan.ja slov. trgovskega društva BMerkur" v Ljubljani, ki se res z vnerao trudi, da povzdigne trgovsko izobrazbo s prire.janjem strokovnih učnih t'e 6 a j e v in z izdajanjpm trgovskih učuih kn.jig. V tem oziru mu sl^dijo slov. trgovska društva v Trstu, ¦Gorici, Celju in Mariboru, ki store kolikor morejo, za iiobrazbo svojih članov. H koncu koncev rnoramo pa le konstatirati, da doslej še nisrao imeli slovenske trgovske šole in da je nova trgovska šola v Ljubljani prvi slovenski učni zat o d te vrste. Pričakovalismo sicer, da dobimo še poprej višjo slovensko trgovsko šolo, za katero se poteza kranjska trgovska in obrtniška zbornica in o kateri govorimo spodaj, toda zadovoljni smo tudi s početniško trgovsko šolo; je vsaj nekaj po dolgem, dolgem času. Letos so oUorili le pripravljalni razred. V zvezi s trgovsko šolo je tudi z a d r u ž n a sola ali pravzaprav, če si prav mislimo, zadružni tečaj, v katerpga se bodo eprejemali učenci, ki so dovršili Ijudsko šolo, in so stari 16 let. Obe šoli je ustanovil dežplni odhor v zmislu sklepa deželnpga zbora. Tudi zadružna šola je potrebna, ker je za¦družništvo pri nas že tako lepo razvito, kakor malokje drugod. In ravno za zadruge ni?njka zmožuih ljudi, ki bi vodili zadruge, zakaj manjše zadruge si ne morpjo najeti posebnpga uradnika. Zato bi bilo pa jako dobro, da bi se v zadružno šolo sprpjpmali imoviteiši kmetiški sinovi, ki jim ni toliko na tem, da bi s>i potem na podlagi svoje izobrazbe v zadružni šoli iskali kruba, ampak da bodo kot odborniki zadruge pozneje tudi strokovno stran v zadružnem poslovanju dobro poznali, oziroma eanii vodili. Vrnimo se pa zdaj k slovenski v i š j i trgovski šoli, ki jo bo ustanovila kranjska trgovska in obrtniška zbornica t Ljubljani. Ob tej priliki ne bo brez zanimanja, ako opišemo zgodovino in razvoj tega vprašanja. Kranjska trgovska zbornica je dne 12. janu arja 1901 v svečani seji v proslavo svoje petdesetletnice sklenila, naj se izvoli odsek, ki se posvetuj o vsem, kar treba ukreniti za ustanovitev slovenske trgovske akademije. V ustanovui zaklad za to šolo naj se odmeni 20 000 K. Predlog je kaj lepo utemeIjeval zbornični tajnik dr. M u r n i k in se je nfcto tudi res izvolil odsek peterih članov, ki je skrbel, da se bo ta šola res ožiyotvorila, ter stopil v dotiko z dpželnim odborom, občinskim svetom ljubljanskim in z državo, da bi se šoli zagotovili denarni prispevki. Deželni zborjev svoji javni seji dne 17. julija 1901 storil 8 o g 1 a s n i sktep : BPriznava se, da bi bila ustanovitev višje trgovske šole v L.jubljani koristna ter se zato deželnemu odboru naroča, da glede tpga, kako naj bo urejena, iu glede stroškov zanjo stopi v dogovor 8 trgoTsko in obrtniško zbornieo v Ljubljani in da deželnemu zboru v bodofem zasedanju o tem poroča ter mu stavi predloge, pri čemer naj pa ima pred očmi, da letni prispevek dežele ne sme presegati vsote 10.000 K." Zaradi nenormalnih razmer v deželnem zboru kranjskem se pa do letos še ni nič govorilo o tem vpražanju v deželnem zboru in ko so nastale letos spet normalne razmere, je poslanec dr. K r e k predlagal ustanovitev nižje trgovske šole. S tem pa še ni rečeno, da bi deželni zbor ne razpravljal morda v prvem zasedanju zopet o v i š j i trgovski šoli. Tudi občinski svet mesta L j u b1 j a n e je začetkom leta 1902 sklenil podpirati višjo trgovsko šolo. K?r pa stroški niso bili znani, takrat ni določil višine in oblike obžinske podpore, ampak se je omtjil na principialno zagotovilo, dabo občinski svet BToječasno dovolil primerno pod- poro, ko bo zavod že oživotvorjen. Ker se bo itnk moralo zidati poslop.je za državno obrtno šolo — kakor znano, je ravno v zadujem času odpovedala Kranjska hrauilnica tej šoli prostore — je bil občirjski svet mnenja, da bi se višja trgov«ka šo!a nastanila ? istem poslopju, k?r bi se tako prihranilo mnogo stroškov za šol-ke prostore, za kurjavo in postrežbo kakor tudi za učiteljstvo, kar bi le pospeševalo ustanovitev obeh šol. Državna oblast bi itak tudi podpirala to šolo, ako sta ji že deželni odbor in mestua občina ljubljanska zagotovila podporo. V trgovski zbornici izvoljeni odsek je potera v seji trgovske zbornice dne 23. februarja 1904 sprejel ustanovilo, oziroraa pravila višje trgovske šole, ia zbornica je medtem tudi vaako leto prisppvala v ustanovni zaklad za višjo trgovsko šolo ter še vedno prispeva, tako da je zaklad že precpj narastel. V seji trgovske zbornice dne 16. novembra 1904 se je potem sprejel proraeun za to šolo ter sklenilo, da se ustanovni zaklad naiprej porabi za izdajo slovpnskih učnih knjig. Ustanovni zaklad je ztiašal do konca leta 1904 okroglo 21000 K, in v isti seji se je tudi sprejelu, da se vsa zbornična doklada južne železnice, ki jo je morala naknaduo plačati za pet let nazaj, to je zuesek 23.000 K, prideli ustanovnpmu zakladu. Danes mora biti ta zaklad že jako velik, iu pri6akovati je, da bo trgovska zboruica vkratkem zopet razpravljala o tem tako važnem vprašanju že v očigled temu, ker bodo absolventje te šole lahko kot slovenski korespondenti dobili jako lepe službe pri tvorničarjih in veletrgovcih izvpn Kranjske, seveda če se bodo uaši trgovci držali sklepa, da bodo 1 e s 1 o vensko korespondirali s svojimi dobavitelji. Potrebno se natn je zdelo, da se o priliki otvoritve nove trgovske šole spomni tudi višje trgovske šole. Nova trgovska šola je le tiižja stopnja na lestrici trgovskega šolstva in na tej stopnji sloveusko trgovsko šolstvo n e sme ostati. Nova šola tudi ne bo zadoščala potrebam višje izobrazbe in zato je treba šole, ki bo dopolnjevala novo šolo, šole, ki bo stavila svoje abituriente ua enako stopnjo z abiturienti višje gimnazije ali višje realke. Zelimo torej, da bi se tudi ustanovitev v i š j e trgovske šole kmalu uresničila t